Janez Gregori 

Birds of the Dragonja 

Valley, their ecological characteristics and some conservation problems 
Ključne besede: ptiči, Dragonja, varstvo narave, ogroženost 
Key words: birds, Dragonja, Slovenia, nature conservation, threats 
Ornitoloske raziskave smo opravili marca, maja in junija 1986, in sicer od vasi Dragonja navzgor do Župančičev in zgornjega toka reke Dragonje. Na 4 odsekiii (I-IV), za katere navajamo elemente habitatov, je bilo določenih 41 števnih mest, na njih pa opravljenih 81 petminutnih popisov. Registriranih je bilo 6l vrst. Za vrste, registrirane na števnih mestih, navajamo stopnjo dominance in povprečno število osebkov vrste na števno mesto (indeks POV). Obravnavana je stopnja ogroženosti vrst in opisane naravovarstvene smernice. 
In March, May and June 1986, the area from the village of Dragonja and up to Župančiči and the upper part of the Dragonja River were studied. Forty-one point count places were determined in 4 sections (I-IV), for which characteristic elements of habitats are given, and 81 five-minute records were performed. Sixty-one species were registered. For the species registered in point count places, the degree of dominance and the mean of birds per species per point count place are given (index POV, i.e. index DIA according to Oelke). The degree of threats to species and nature guidelines are discussed. 
Prejeto/RQCQiYQd-. 20. julija 1992 
Avtorjev naslov/Author's address: 
Janez Gregori, univ. dipl. biol. Prirodosiovni muzej Slovenije Prešernova 20 SI-1000 Ljubljana 
L UVOD 
Zaradi načrtovanih posegov v dolino reke Dragonje (akumulacija in regulacija 
Dragonje) je Prirodoslovni muzej Slovenije, po naročilu Medobčinskega zavoda za 
varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, inventariziral in ovrednotil zoološke 
danosti za varstvo naravne dediščine v dolini Dragonje. Delo, ki je zajemalo tudi 
popis ptičev, je bilo opravljeno v koledarskem letu 1986 in je vir podatkov za ta 
prispevek. Ker so bile poudarjene prav potrebe varstva naravne dediščine, je del 
podatkov omenjene študije služil za razglabljanje o pomenu ptičev pri 
naravovarstveni presoji (Gregori, 1986-87). 
Ker namen tega prispevka ni celovit avifavnistični pregled, omenjam le objavljena dela, ki se nanašajo na uvodoma omenjene raziskave (Šere, 1986; Gregori, 1986-87). Pri zbiranju favnističnih podatkov je sodeloval Dare Šere. 
OPIS OBRAVNAVANEG/^ 
Dragonja teče po jugozahodnem delu Slovenije, deloma kot mejna reka s Hrvaško. V spodnjem delu ima dolina, zaradi vegetacije, ki jo pogojuje mediteransko podnebje, značilen submediteranski karakter; tu je edino večje naselje vas Dragonja. Ob naselju in posameznih hišah so sadovnjaki z vrstami drevja, značilnimi za te predele (smokve, breskve, mandljevci, murve, orehi, češnje itd.). Manjše površine pokrivajo travniki, več pa je grmišč in bolj ali manj degradiranega listnatega gozda (robinija, gaber, hrast, jesen, maklen itd.). V spodnjem in srednjem delu doline so številni vinogradi, predele ob Dragonji ali v njeni bližini pa pokrivajo manjši kompleksi trstja {Phragmites sp.) in trstike (Arundo donax), ki ju v veliki meri prerašča grmičje. 
Predel od sotočja Pinjevca ob Dragonji navzgor je močno zaraščen; vidi se, da je bila zemlja v preteklosti obdelana v veliko večjem obsegu, kot je danes, ko sta obdelana le manjša njiva in vinograd. Predele ob reki ponekod gosto prerašča vrbovje. Od drevesnih vrst v zgornjem toku Dragonje prevladujeta hrast in gaber, po dnu doline in ob vodi pa rastejo posamezni topoli, robinije, bori in javori. Od vrst grmovja je največ vrb, pa dren in črni trn, ki jih ponekod preraščata robidovje in srobot. V bolj termofilnih predelih rastejo ruj, posamezni brini in skupine žuke, mestoma tudi navadni bodčec (Paliurus spina christt). Tudi v zgornjem toku Dragonje je manjši predel ob vodi zaraščen s trstjem, ki je izredno gracilno. 
Omeniti je treba veliko smetišče ob poti, nekaj km od vasi Dragonja. Na njem se zbirajo številne vrste ptičev, predvsem galebov. 
Populacije ptičev smo popisovali od vasi Dragonja do Škrlin in vasi Župančiči ter od Škrlin navzgor ob zgornjem toku Dragonje. Značilnost raziskanih predelov je velika heterogenost terestičnih habitatov, kar se odraža tudi na pestrosti tamkajšnje favne. 
ME /lELA 
Da bi čim bolje izkoristili čas za analizo ornitofavne v dolini Dragonje, smo se odločili za metodo štetja v točki z določanjem oddaljenosti (Oelke, 1983). Obenem s to metodo poenostavljamo metodo kvalitativnih in kvanitativnih analiz ptičjih populacij in z njimi povezano naravovarstveno valorizacijo. Na vsakem števnem mestu, ki so bila konstantna, smo pet minut zapisovali vse ugotovljene osebke, in sicer v naselju do oddaljenosti 100 m, zunaj naselja v zaraščenih predelih do 150 m, na odprtem pa do 200 
m. Zapisovali smo tudi vrste, ki jih nismo registrirali v krogu popisa, ampak samo v večji oddaljenosti ali na preletu. Števna mesta so bila med seboj oddaljena v zaraščenih predelih najmanj 300 m. Na celotni raziskovani poti smo določili 41 števnih mest (točk). Popise smo opravili 6. in 7. maja 1986 ter 12. in 13- junija 1986. Ogled terena in določitev števnih mest smo opravili 18. in 19- marca in tudi ob tem obisku zapisali vse registrirane ptiče. Nočni popis, opravljen 18. marca, ni prinesel uspehov. 
Dnevne popise smo opravili v optimalnem jutranjem času, ko se ptiči najbolj izpostavljajo. Zapisovali smo vse osebke, ki smo jih registrirali bodisi akustično bodisi vizualno. V času gnezdenja imamo vsakega pojočega samca ali samca z izrazitim izražanjem območnosti za par. 
Raziskani predel smo razdelili na štiri odseke: 
I (11 števnih mest) 
II (9 števnih mest) 
III Župančiči (7 števnih mest) 
IV Škrline-zgornji tok reke Dragonje (14 števnih mest) 
Na vseh števnih mestih smo opravili 81 petminutnih popisov. 
Pri posamezni vrsti, ki smo jo popisali na števnih mestih, navajamo njeno stopnjo 
dominantnosti (D = n x 100 : N, pri čemer je n število osebkov neke vrste, N pa število vseh ugotovljenih osebkov). Stopnje dominantnosti so naslednje: 
dominanten = nad 5 %, 
Subdominanten = od 2 do 5 
influenten = od 1 do 2 % ter 
recedenten pod 1 %. 
Za vsako vrsto smo izračunali tudi povprečno število osebkov vrste na števno 
mesto (indeks POV). Indeks prikazuje kvocient iz števila opazovanih osebkov (I) ene vrste (V), deljeno s številom (n) kontrol (k) in številom (m) števnih mest (T) na pregledanem odseku (o): 
POV^ = S I^ : (nk X mT). 
Elemente habitatov smo določili po lastni presoji obsega. Strukturo habitatov poenostavljeno predstavljamo takole: 
- urbano: predeli, pozidani s hišami ali drugimi objekti, 
- zaraščeno: predeli, poraščeni s sadovnjaki, grmovjem ali drevjem, v majhnem obsegu tudi s trstiko in trstjem, 
- vinogradi: predeli, posajeni s trto, 
- odprto: različni travniki in polja. 

Čeprav reka Dragonja teče ob večini raziskovane poti, je ne obravnavamo kot poseben habitat, saj je njen odstotek površinske zastopanosti v okviru drugih habitatov zelo majhen, zelo majhno pa je tudi število vrst, ki so neposredno vezane na vodo. Struktura habitatov je podana v tabeli 1. 
Tab. 1: Struktura habitatov po odsekih ob raziskani poti 
Table 1: Habitat structure in individual sections of the investigated trail 
Odsek  1  II  III  IV  Skupaj  
Habitat  Total  
urbano  8,6 %  0,0 %  0,7 %  0,0 %  2,4 %  
zaraščeno  55,5 %  58,9 %  60,7 %  89,5 %  68,7 %  
vinogradi  12,7 %  7,2 %  6,4 %  1,8 %  6,7 %  
odprto  23,2 %  33,9 %  32,2 %  8,7 %  22,2 %  

Dominantne in subdominantne vrste, ki smo jih registrirali v popisih (6. in 7. maja ter 
12. in 13. junija 1986) na posameznih števnih mestih, podajamo pregledno po 
posameznih odsekih v tabeli 2. Pregled vrst je v sistematskem delu. 
Pri vsaki vrsti je označena stopnja dominantnosti za posamezen odsek (I-IV): 
D - dominanten, 
SD - Subdominanten, 
I - influenten in 
R - recedenten. 
Za vrste, ugotovljene zunaj števnih mest ali v večji oddaljenosti, je naveden datum 
opazovanja ali drug podatek. 

CICONIIFORMES - Močvirniki 
Ardeidae - Čaplje 
Ixohrychus minutus (mala bobnarica): R - IV (Sere, 1986) 

FALCONIFORMES - Ujede 
Accipitridae - Kragulji 
Accipiter gentilis (kragulj): 12. junija 1986 krožil blizu vasi Dragonja. 
Accipiter nisus (skobec): 18. marca 1986 preletel blizu smetišča. 
Buteo buteo (navadna kanja): R - III 
GALLIFORMES - Kure 
Phasianidae - Poljske kure 
Phasianus colchicus (fazan): SD - I, II 

CHARADRIIFORMES - Pobrežniki 
Laridae - Galebi 
Larus ridibundus (rečni galeb): 18. marca 1986 na smetišču. 
Larus cachirinans (rumenonogi galeb): 18. marca 1986 na smetišču. 

COLUMBIFORMES - Golobi 
Columbidae - Golobi 
Columba palumbus (golob grivar): 18. marca 1986 prelet ob smetišču. 
Streptopelia decaocto (turška grlica): I -I 
Streptopelia turtur (divja grlica): SD - I; I - II 
CUCULIFORMES - Kukavice Cuculidae - Kukavice Cuculus canorus (kukavica): registracije ob popisih na odsekih I, II in IV, vendar v večji oddaljenosti. 
CAPRIMULGIFORMES - Ležetrudniki Caprimulgidae - Ležetrudniki Caprimulgus europaeus (podhujka): 6. maja 1986 dve peli pri Škrlinah, ena sedla na cesto. 
APODIFORMES - Hudourniki 
Apodidae - Hudourniki Apus apus (črni hudournik): več registracij ob štetju, na preletu. 
CORACIIFORMES - Vpijati 
Aicedinidae - Vodomci Alcedo atthis (vodomec): R - III 
PICIFORMES - Plezalci 
Picidae - Žolne Jynx torquiUa (vijeglavka): SD - II 
Picus viridis (zelena žolna): R - I, II 
Dendrocopos major (veliki detel): R - II, III, IV 
PASSERIFORMES - Pevci Alaudidae - Škrjanci 
LuUula arborea (hribski škrjanec): SD - III; R - II 
HIRUNDINIDAE - Lastovke Hirundo rustica (kmečka lastovka): več registracij ob štetju na preletu; pod mostom čez Dragonjo sta bili 18. marca 1986 dve gnezdi iz prejšnjega leta. Delichon urbica (mestna lastovka): 19. marca 1986 ob Dragonji (Gregori, 1987) Motacillidae - Pastirice Anthus trivialis (drevesna cipa): R - II Anthus spinoletta (vriskarica): 18. marca 1986 jih je bilo 6 v bližini smetišča. Motacilla cinerea (siva pastirica): R - III; I - IV Motacilla alba (bela pastirica): I - III; R -I Troglodytidae - Stržki Troglodytes troglodytes (stržek): 18. marca 1986 ob Dragonji pri vasi in blizu smetišča; 13. junija 1986 pel ob zgornjem toku Dragonje. 
Primellidae - Pevke Prunella modularis (siva pevka): 18. marca 1986 ob Dragonji in ob smetišču; 
19. marca 1986 v Škriljah. 
Turdidae - Drozgi Erithacus rubecula (taščica): SD - IV; R - III Luscinia megarhynchos (mali slavec): D - I-IV Phoenicurus ochruros (šmarnica): 19. marca 1986 pela v Škriljah. Saxicola torquata (prosnik): R -I Tardus merula (kos): D - I-IV Turdus philomelos (cikovt): 18. marca 1986 ob smetišču in 1 km naprej 20 na travniku; 19. marca 1986 staro gnezdo v Škriljah. Turdus iliacus (vinski drozg): 18. marca 1986 1 km od smetišča v družbi cikovtov Cettia cetti (svilnica): SD - I; R - II Hippolaispolyglotta (kratkoperuti vrtnik): D - I-IV Sylvia melanocephala (žametna penica): 18. marca 1986 v gostem grmovju blizu smetišča. Sylvia communis (rjava penica): SD - I; R - II, III Sylvia atricapilla (črnoglavka): D - I-IV Phylloscopus collybita (vrbj a listnica): D - IV; SD - III; R - I, II 
Muscicapidae - Muharji Muscicapa striata (sivi muhar): R - II 
Aegithalidae - Dolgorepe sinice 
Aegithalos caudatus (sinica dolgorepka): SD - III; I - I, II; R - IV 
Paridae - Sinice Parus palustris (vrbj a sinica): R - I, III, IV Parus caeruleus (plavček): SD - II, III; R - I, IV Parus major (velika sinica): D: I, II, IV; SD - III Certhiidae - Drevesni plezalčki Certhia brachydactyla (kratkoprsti plezalček): R - IV 
Oriolidae - Kobilarji Oriolus oriolus (kobilar): D - I, II; R - III 
Laniidae - Srakoperji Lanius collurio (rjavi srakoper): SD - II, III; R - IV 
Crovidae - Vrani 
Garrulus glandarius (šoja): I - I, II, IV; R - III 
Pica pica (sraka): I -I 
Corvus monedula (kavka): I -I 
Corvus cornix (siva vrana): I - II; R -I 

Sturnidae - Škorci 
Sturnus vulgaris (škorec): 18. marca 1986 jih je bilo 16 ob smetišču. 
Padderidae - Vrabci 
Passer domesticus (domači vrabec): D - I; R - II 
Passer montanus (poljski vrabec): I - I; R - II 
Fringillidae - Ščinkavci 
Fringilla coelebs (ščinkavec): D - IV; SD - II, III; R -I 
Serinus serinus (grilček): D - I; SD - II, III 
Carduelis chloris (zelenec): SD - III; I - II; R - I, IV 
Carduelis carduelis (lišček): I - I, II, III 
Coccothraustes coccothraustes (dlesk): R -I 

Emberizidae - Strnadi 
Emberiza cirlus (plotni strnad): D - III; SD - I, II; I - IV 
Emberiza da (skalni strnad): D - IV; R - I, II 

6. RAZPRAVA 
Pri terenskih popisih leta 1986 je bilo registriranih 6l vrst ptičev, od tega jih je 17 (27,9 %) nepevcev (Nonpasseriformes), 44 (72,1 %) pa pevcev (Passeriformes). Od tega v obravnavanem predelu zanesljivo ne gnezdijo naslednje vrste: Larus ridibundus, L cachinans, Anthus spinoletta, Prunella modularis in Turdus iliacus. 
Število vrst nepevcev je sorazmerno nizko, prav tako pa je malo ugotovljenih osebkov. Vzroki temu so predvsem v vrsti habitatov, že v naravi nizko število osebkov večine vrst in težko ugotavljanje njihove navzočnosti, saj se mnoge slabo eksponirajo. 
Tab. 2: Število osebkov posameznih vrst (n), njihova stopnja dominantnosti (% D) ter povprečno število 
osebkov vrste (POV) na eno števno mesto ob raziskovani poti Dragonja-Dovin (I), Dovin-Abrami (II), 
Abrami-Župančiči (III) in Škrline-zgornji del reke Dragonje (IV). 
Stopnje dominantnosti so naslednje: 
D - dominanten (> 5 %) 
SD - Subdominanten (2-5 %) 

Table 2: Number of subjects of individual species (n), their dominance degree (D%) and the average number of subjects of a species (POV) per counting place of the investigated trail Dragonja-Dovin (I), Dovin-Abrami (II), Abrami-Župančiči (III) and Škrline - the upper reches of the Dragonja River (IV). Degree of dominance: D -dominant (> 5 %) SD -subdominant (2-5 %) 
Odsek 
Vrsta Dominanca 
Section n % D POV 

Species 	Dominance 
Luscinia megarhynchos - mali slavec 73 16,5 3,32 Turdus merula - kos 52 11,8 2,36 Serin us serin us -g ril ček 40 9,0 1,82 Sylvia atricapilla - črnoglavka 36 8,1 1,64 D Parus major - velika senica 32 7,2 1,45 O rial us oriel us - kobilar 27 6,1 1,23 Passer domesticus - domači vrabec 25 5,6 1,14 
1 	Phasianus colchicus - fazan 18 4,1 0,81 
Sylvia communis - rjava penica 16 3,6 0,73 
Hippolais polyglotta - kratk. vrtni k 15 3,4 0,68 
Cettia cetti - svilnica 14 3,2 0,64 SD 
Emberiza cirlus - plotni strnad 12 2,7 0,55 
Streptopelia turtur- divja grlica n 2,5 0,50 
Carduelis carduelis - lišček 9 2,0 0,41 
druge vrste: 17 62 14,2 0,36-0,50 

Luscinia megarhynchos - mali slavec 82 18,7 0,42 Turdus merula - kos 64 14,6 2,67 Sylvia atricapilla - črnoglavka 56 12,8 2,33 D ! Parus major - velika senica 29 6,6 1,21 O rial us oriolus - kobilar 28 6,4 1,17 
s 
Serin us serin us -g ril če k 21 4,8 0,87 Emberiza cirlus - plotni strnad 16 3,6 0,67 1 II Fringilla coelebs - ščinkavec 15 3,4 0,62 i Hippolais polyglotta - kratk. vrtni k 14 3,2 0,58 
I 	Parus caeruleus - plavček 13 3,0 0,54 SD [ jynx torquilla - vijeglavka 12 2,7 0,50 [ Lanius collurio - rjavi srakoper 10 2,2 0,42 1 Phasianus colchicus - fazan 9 2,0 0,37 Aegithalos caudatus - sin. dolgorepka 9 2,0 0,37 druge vrste: 16 61 14.0 0 53-0,04 
J 
Odsek  Vrsta  Dominanca  
Section  Species  n  % D  POV  Dominance  
Luscinia megarhynchos ­ mali slavec  53  19,5  2,52  
Sylvia atricapilla ­ črnoglavka  38  14,0  1,81  
Turdus merula ­ kos  38  14,0  1,81  D  
Emberiza cirlus ­ plotni strnad  23  8,4  1,09  
Ptiylloscopus collybita ­ vrbja listn.  13  4,8  0,62  
Parus mayor - velika se ni ca  13  4,8  0,62  
Parus caeruleus ­ plavček  12  4,4  0,57  
Iii  Serin us serin us ­g ril ček  12  4,4  0,57  
Lanius collurio ­ rjavi srakoper  11  4,0  0,52  SD  
Fringilla coelebs ­ ščinkavec  11  4,0  0,52  
Lullula arborea ­ hribski škrjanec  8  2,9  0,38  
Hippolais polyglotta ­ kratk, vrtni k  6  2,2  0,28  
Aegithalos caudatus ­ sin. dolgorepka  6  2,2  0,28  
Chloris chloris ­ zelenec  6  2,2  0,28  
druge vrste: 11  22  8,2  0,19-0,05  
Sylvia atricapilla ­ črnoglavka  44  18,6  3,14  
Turdus merula ­ kos  38  16,1  2,71  
Fringilla coelebs ­ ščinkavec  30  12,7  2,14  
Hippolais polyglotta ­ kratk. vrtni k  28  11,9  2,00  D  
Parus major ­ velika senica  20  8,5  1,43  
IV  Emberiza cia ­ skalni strnad 19  8,1  1,35  
Luscinia megarhynchos ­ mali slavec  14  5,9  1,00  
Phylloscopus collybita ­ vrbja listn.  12  5,1  0,86  
Erithacus rubecula ­ taščica 7  2,9  0,50  SD  
druge vrste: 11  24  10,2  0,28-0,07  
Odsek I: Streptopelia decaocto, Picus viridis, Motacilla alba, Garrulus glandarius, Pica pica, Coloeusmonedula, Corvus cornix, Phylloscopus collybita, Saxicola 


Druge vrste: 
torquata, Aegithalos caudatus, Parus palustris, P. caeruleus, Passer montanus, Fringilla coelebs, Chloris chloris, Coccothraustes coccothraustes in Emberiza cia 
Odsek II: Streptopelia turtur, Picus viridis, Dendrocopos major, Lullida arborea, Anthus trivialis, Garrulus glandarius, Corvus cornix, Cettia cetti, Sylvia communis, Phylloscopus collybita, Muscicapa striata, Passer domesticus, Passer montanus, Chloris chloris, Carduelis carduelis in Emberiza cia 
Odsek III: Buteo buteo, Alcedo atthis, Dendrocopos major, Motacilla cinerea, Motacilla alba, Oriolus oriolus, Garrulus glandarius, Sylvia comm/unis, Erithacus rubecula, Parus palustris i n Carduelis carduelis 
Odsek IV: Ixobrychus minutus, Dendrocopos major, Motacilla cinerea, Lan i us collurio, Garrulus glandarius, Aegithalos caudatus, Parus palustris, P. caeruleus, Certhia brachydactyla, Chloris chloris in Emberiza cirlus 
Pri analizi vrst, registriranih v času gnezdenja, vidimo, da so dominantne in subdominantne v večini primerov arborikolne vrste, oziroma vrste, ki so ^ poraščene z grmovjem. Na grmovje so vezane predvsem vrsi Sylvia communis, Hippolais polyglotta in Lanius coUurio. Izključno vrsta Cettia cetti. 
dominantnosti (tab. 2) je razvidno, da je ta vrsta v prvih treh odsekih subdominantna, v četrtem pa dominantna, kar ni pravi odraz ^ prvem popisu (6. in 7. maja) namreč ta vrsta še ni bila na gnezdenju in je bila njena stopnja dominantnosti nič več kot 0,3 %• Povsem drugačna je slika v popisih z dne 
12. in 13. junija. Tedaj je bil kratkoperutni vrtnik dominanten, povprečna stopnja dominantnosti za vse štiri pregledane odseke pa je bila 8,12 %. Zato moramo to vrsto imeti za dominantno v celotni obravnavani dolini Dragonje. 
Zanimivo je opazovanje male bobnarice v odseku IV, v gostem vrbovju ob Dragonji blizu Škrlin. Glede na strukturo habitata je možno, da tam gnezdi (Cramp & Simons, 1977). 
Plotni strnad (Emberiza cirlus) je Subdominanten oziroma dominanten v toplejših predelih doline, kjer so številni vinogradi, v zgornjem delu pa ga skoraj v celoti zamenja skalni strnad (Emberiza cia), ki je tu dominanten. 
Sinantropne vrste so predvsem naslednje: Streptopelia decaocto, Apus apus, Hirundo rustica, Delichon urbica in Passer domesticus. Posebno pozornost moramo posvetiti vrstam, ki so ogrožene bodisi v vsej Evropi bodisi pri nas. V evropskem merilu so ogrožene naslednje vrste (King, 1978-79): 
: coUurio. V Avstriji (Gepp, 1983) sodijo med močno < 
• in Lullula arborea, med « , med potencialno ogrožene Streptopelia , 
• in Emberiza cia, ogroženi občasni gnezdilec pa je . 
Na rdečem seznamu ogroženih ptičev v Sloveniji (Gregori & Matvejev, 1992) je prizadeta vrsta (Endangered) Alcedo atthis, ranljive (Vulnerable) pa . 
7 UG-Ol^OVITVE 
1. 
V terenskih popisih 18. in 19. marca, 6. in 7. maja ter 12. in 13. junija 1986 smo registrirali 6l vrst ptičev (17 nepevcev in 44 pevcev); od tega jih okoli 50 vrst tam nedvomno gnezdi. 

2. 
Mnoge vrste so vezane na predele z gostim grmovjem, zato bi uničenje grmišč usodno vplivalo nanje. 

3. 
Na bližino vode sta vezani vrsti Alcedo atthis in Motacilla cinerea. 

4. 
Z naravovarstvenega stališča so pomembne predvsem vrste, ki so ogrožene v vsej Evropi oziroma v sosednjih deželah. Te vrste so , 


! da in E. cirlus. Nekatere od teh v predelu dosegajo visoko stopnjo dominantnosti. 
5. 
Dolino Dragonje naseljuje mediteranska vrsta Hippolaispolyglotta, ki je tu . V Sloveniji je omejena na primorski del. 

6. 
Ohraniti je treba diverziteto vrst, kar bo doseženo z ohranitvijo 

7. 
Celotna dolina Dragonje kaže izrazit mediteranski vpliv. Tu gre za tip v Sloveniji omejen na razmeroma ozek obalni pas, izpostavljen negativnim vplivom (urbanizacija, agrarizacija, industrializacija). 

8. 
Zaradi ohranjanja submediteranske favne v Sloveniji je treba ustrezno 
. dolino Dragonje od izvira do izliva in jo povezati v celoto skupaj s 



8. SUMMARY 
; projects had been planned for the Dragonja Valley (regulation of the 
and impoundment of water), an ornithological inventory was taken in March, May and June 1986 and the situation was assessed in terms of natural: protection. The Dragonja River flows in the south-western part of Slovenia. Its 
[ depends on the Mediterranean climate and thus the area has 
To make the optimum use of time available for an ornitho-faunistic analysis of the Dragonja Valley we decided on point census as a method to be used in the survey. All birds were recorded during five-minute periods within a determined circle (Oelke, 1983). Species that were not registered within the circle of the census but at a greater distance or during their passage were also recorded. The whole study area was divided into four sections (I-IV) and 41 point count places were determined to perform 81 five-minute records on May 6 and 7, and June 12 and 13, 1986. All birds that were either acoustically or visually registered were recorded. For each species registered in a point count place within a determined circle the degree of its dominance is given. 
The mean of birds per species per point count place (index POV i.e. index DIA according to Oelke, 1983) was also calculated: The index is a quotient obtained from the number of registered birds (I) of one species (V) divided by the number (n) of checks (K) and the number (m) of census stops (Z). 
Elements of habitats were determined according to a subjective evaluation of their range. A somewhat simplified structure of habitats (urban, overgrown, vineyards, open) is shown in Table 1. 
Dominant and sub-dominant species registered in individual point count places on May 6 and 7, and June 12 and 13, 1986, are presented in Table 2. A survey of the species is shown in the systematic part. 
In the 1986 survey 6l bird species were registered, of which 17 (27.9 %) are 
; and 44 (72.1 %) are Passeriformes. An anlysis of the species 
[ during their breeding season shows that dominant and sub-dominant 
species are in most cases arboreal species, that is, species dependant on habitats covered with shrubs. The following species in particular depend on shrubs: Luscinia megarhynchos, Sylvia communis, Hippolais polyglotta and Lanius collurio. The species Cettia cetti depends on dense vegetation with shrubs, reeds and Arundo donax. 
An interesting species is Melodious Warbler {Hippolais polyglotta). The survey of dominant species (Table 2) shows that this species is sub-dominant in the first three sections, whereas in the fourth section it is dominant. This is in fact not quite a true account of the situation. During the first survey taken on May 6 and 7, this species was not in its breeding place yet and the dominance degree was not more than 0.3 The results were quite different, however, on June 12 and 13 when Melodius Warbler was dominan t The mean of dominance degree for all four sections is 8.12 %. That is why the species is to be regarded as dominant in the whole Dragonja Valley. 
It was an interesting observation of Little Bittern in the fourth section, that is, in dense willows along the Dragonja River near Skrline. According to the structure of the habitat, it may be assumed that this is its breeding place (Cramp & Simons, 1977). 
Cirl B unting (Emberiza cirlus) is sub-dominant or domin ant in warmer parts of the valley with numerous vineyards, whereas at higher altitudes it is almost completely replaced by Rock Bunting (Emberiza cia), which is dominant in such areas. 
The Red List of threatened birds in Slovenia (Gregori & Matvejev, 1992) includes the endangered species Alcedo atthis and the following vulnerable species: Ixobrychus minutes, Accipiter gentilis, A. nisus, Buteo buteo, Streptopelia turtur, Caprimulgus europaeus, Jynx torquilla, Lullula arborea, Lanius collurio, Cettia cetti and Sylvia communis. 
The whole Dragonja Valley has a distinctive Mediterranean character and a fauna which is restricted to a relatively narrow coastal strip in Slovenia and is subject to most different adverse effects (urbanization, excessive farming, industrialization). If we want to preserve sub-Mediterranean fauna in Slovenia, the Dragonja Valley should be adequately legally protected, from the spring of the Dragonja River up to its mouth as it forms a whole with Sečovlje saltworks. 
Cramp, S. & K. E. L. Simmons (eds.), 1977: The Birds of the Western Palearctic.- Vol. I. 
Gepp, ]., 1983: Rote Liste gefährdeter Tiere Österreichs.- Bundesministerium für Gesundheit und 
Umweltsciiutz, Wien. 
Gregori, J., 1986-1987: Pomen ptičev za naravovarstveno presojo doline Dragonje.- Proteus, 49: 224-226. 
Gregori, J., 1987: Iz ornitološke beležnice: Mestna lastovka Delichon urbica- Acrocephalus, 7 (30): 62. 
Gregori, J. & S. D. Matvejev, 1992: Rdeči seznam ogroženih ptičev v Sloveniji,- Varstvo narave, 17: 29-39. 
King, W. B., 1978-79: Red Data Book, 2: Aves. 2"^' ed., lUCN, Morges. 
Oelke, H. et all., 1983: Vogelerfassungen im niedersachsischen Küstengebiet.- Beitr. Naturk. Niedersachsens, 

36: 121-140. 
Šere, D., 1986: Iz ornitološke beležnice: Mala bobnarica Ixobrychus minutus - Acrocephalus, 7 (29): 37