LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. Štev. 2 (IXo. a). C'liicn^o, Februar 19<)(> l^oto (Vol. 1.) Vsem sodrugom in naročnikom na znanje! — V juguzapadui Afriki je guver- mnrl. Marshall FFieltLje bil znau kot uuaimii hlapcev uuzjiii, napram G ner po kratkem nagovoru vprašal jet- največji nasprotnik-delavcev, ki je uoz. zapoveui, na rova* Wajditeijew niike — llerere, ali niso sami provzro svoje valu^bence jako umazano plače- uecemiosluih dejanj teli inapcev, se čili vojno z Nemčijo, liereri so iz val. Vzlic temu so bili pa kapitalistič- ju "Uomovuia" spustila v kritiko z strahu potrdili vsako vprašanje gu- ni časuikarj. v Ghicagi tako nesram- .iškeicevu novo knjigo ouezu MMu- H knjigu puezij "Mu- S prvo številko "Proletarca" vernerju. Cestni roparji daudaa« ni- ni, da bo v svojih umazanih od kurup- ceniki"'. Tu se jo zgomlo pa tako so slovenski zavedni delavci v Ame- so Ukonesramni, da bi oropanega rije živečih listih pisali, da za Mar- neprevidno, aa t>u zaiuznik te knjige riki atO(pili v javnost, ustanovili so uloveka prisilili izreči, da je un napa- shall Fieldom ves svet žaluje. Za _"j\ovi Dum ^uraj gutovo poslal list, ki je v resnici lastnina vseh za- del ruparja. Takih dejanj su zmožni poč\! Marshall Field je bil premeten nekaj nagrade za reklamo, vodnih slovenskih delavcev, ki so or- le guvernerji današnjih kapitalistič- trgovec, k*i je poleg trgovine umel tu- Katolika cerkev sama'ne ve, kako ganiizirani v ameriških socialističnih nih držav. , di rafinirano izkoriščati svoje vsluž- nevarne advokate ima v svoj/ sredi, klubih. Bavarski princ-regent Luitpolt je Iwnce. Ako kdo za Marshall Fieldom za svuju hirariiijo. . Do diane6 slovenski deiLavci v Ame- vsem čas>tn*kuni, ki so se odlikovali žaluje, potem žaluje za iijirn le pešci- * _ riki niso kneli lista, v katerem bi v jugozapadni Afriki v moi-jenju He- ca milonarjev, ker je v njem videla / IZJAVA/ lahko povedali odprto svoje misli, rerov, pudelil svetinjce, križce itd. — vsikdar vzor — izkoriščevalca. _" ker je vsaki lastnik slov. ameriških sploh j>asje znamke, ki bi bile bolj na V šlev 3 •4Glas Svobode" z lne časnikov privolili le to priobčiti^ kar mestu, ako bi jih nosili psi ukuli vra- x ------'--1--------------' t j« neslo njegovemu z ustanovitvijo <(Prol)etareav' se nareddlo konec tem žalostnim rame- ^j«, w »u.jv ,. IVuuiu», au uma.**: uajcu pia«svf vi.™;. i : •, . • i • A 'it j i • • Vi v jl^ • • J .".v . » dopisu se podpisanec prilizuje, ram, razmeram, ki so vstvarile med naravoslovci 111 illozoii, dir so naj- |>obijanje socializma v ameriških slo- ni urejel pobotnice irlede ameriškimi Slovenci dvomljive ek- višja na svetu. Tudi dokaz, da živimo venskih delavcih, naslednje: Ne za- ziatence, ki so slovenske ameriške de- še v dobi ponižne pasje kulture. upajmo ljudem, kateri svoj značaj o- kuvce zavajali na kriva pota, mesto — V liauiburgu su socialisti prav bračajo po svetu, ne zaupajmo takim ---1 , . ™ — • , , vi ' V sle v. J. "Ula* Svobode", z lne \ kf r iak° j TI «lal» proplonkanem Clailku j**, t. L, u&um na dopis « pod kseffcu . Se le tu, da bi se jim ne bilo treba bati ko- "Ob propadu", ki je pi«an v resnici llis ... u klrnr. ... JT y wL, „ko.+o mno ' ' aa m li^iciviii' Lr stiLr < k t< .1-» nli ImwIa imuili "Hiui/.n!" l1 L L i - /ki i »"t Aim wv i v< / k m "\.C prodanih blokov, ki jih je vpeljal slov. toc. klub v Chicagi. Dasi ne vem, v koliko je M. Kirar sem njemu da bi jih poučili, da je kapitalizem očividno deinoiisinrali, ker se. hoče kateri se,• odtegnivši se sodni pravici, urc r.d' i -t A edini smatni sovražnik delavcev. delavcem vkrasu volilno pravo, V ne- pripihali v Ameriko, a tukaj biti ho- * ullopasa, V <4ProletairettM bode lahko vsakdo ki ulici *o zgladili barikado, odkoder čejo rešitelji ljudstva/' f * aa, la^puiago uyaviu nj , , . ... . . , v .., ' , . , .. m očetu dopisu sledeče: povedal svoje misli, ne da bi se mu »o piaiv zivaiino odgovarjali s pu«ka- To tudi mr podpišemo z veseljem,, a y ^^ , ^ Kira, i bilo trebil bati, da se bode dopis za- mi uniiormuanim biričem, ker so jih pole;? pa še izjavimo: Ne zaupajmo , , ««m pisov . i^ara^a, iu.t^ii nrtioimi i i .v ii.i^mi /ukruiu D«- foir,^ i - a__v Ktei lii me je sam, Kot vnet socijau« vrpel, ker morda ne ugaja uredniku hoteli pregnati iem- jetniskemu jopiču. J e v ^^ nem m 11811,1 ll6,l*" enkrat v mesecu no ofwnih ali več čiji bliža ljudski vihar. stiraneh. Cena za celo leto mu je le — Senator liayuer je v javni seji — Proletaree — bedasti jarec. Ta- 50c. Naročnina naj se pošilja sodru- dobixj upiai Kuusevella glede Alonrue ko se gluat v drugi štev. 4'Glas S«vo- , , K ^ ... v , . f^u Antonu PreSemn, 678 W. 17th doktrine. Koncem govora je-rekel: bode" t. 1. Re«, praai krov«reki tou! }?7ai . ua f^tevo Kirarja, se neKaj St., Chicago, 111., vsi rokopisi pa "Jaz ijubun svuju ameriško zastavo Ali ker človek ve s kakšnimi, "dd- ^ ^LUvTv ^ VP° . uredništvu leil liiusledniku Frank Mladiču, mi Afr%drej Poravtne, pnpdsedhik. Anton Prežern, du Miua kot piraWka zu«t»va." Seve vedo. kaj delajo!" , ^ ui bil° datJI kakega po- 'tajnik. tudi la moralna zauimca bode imela . . . mk 1 w.^Sni .'oril ^ pri Uooseveitu takšen vspeh, kakor — Vas bo vihar razdjal, narod bo 1 , ' 1U 8 or • * " ' \11'* t ilti tn t m i nuMU>fir AJ L|. • 11* če bj človek metal bob ob stčfcio, dokler vetino stal. Tudi to besede je nekdo od vtedfJ Pa Od Mizo m daleč. ^- — Vsaki hlapec je svojega plačila"stor>e i tako naivni, da bodo evoje nejvečje mameni izgovarja besedo narod, sovražnike volili v postavodajne za- Res, bo narod vedno stal, tisti na i uprl, ozir. tem načelom in, stvar ni i i • : v i-: j; ■ mogla priti do objave tam. rod, ki s svojimi zulii aeai danda-® , v , .. i • i . , ... ; ., j. . , •. i T; r i s 1'Stiini izkazi m- j< • moralo čakati vreden. Grof Osten Sacken, nibki pfiH_— V plavžih ^Illinois Steel U"t n«^ leno in sito gospodo, tisti narod, , ^ , . slanec v Berolinu, je izročil nemške- South Ghicagi skoro ne mine teden, ki .m dandanes po mišljenju socialSti- y • * - ^ \ ,. } • k[ mu drža vin emu kancelarju Buelowu v da ne bi bilo nekaj delavcev vbitih, cen Naobratno bo pa šel tisti narod, * ^ ' imenu očke-eaga red sv. Andreja — ^e 9. jan. t. 1. se je pripetila zopet ki Uli v cilindru, fraku in kuti ra ^ Jfka/ IKxiant Wote ali po domače "pasjo znamko, ker je večja razstrelba. Rezultat: En dela- kom. pet in žabam ?owt. In to bo za- U 4 J«- u i • v državnem zboru nahrulil ruske re- vec mrtev, pet pa težko ranjenih. vrSil tudi naravni, gospodarski ra«voj, ' raziasnena * volucionarce z berači. Človek, ki čuti Vzlic kazenskemu zakoniku pa do dar če je to gospodu dopisovalcu "01 as ..j,;>)1(M/V(,vtV K tneilwDoni v sebi pasjo dušo, tudi zasluži, da so nes še nismo doživeli, da bi bil kak Svobode- vseč ah ne, ra ( ?)> ni Jm)ja ^"vk^^kriV ga odlikuje s pasjo znamko, da se mu ravnatelj omenjene družbe ni urno- . . . jo t,mu snm< ^ lvima saniostojne sod- ognejo ljudje, ki čutijo Se iskrico člo-»fov na debelo obojen v jefc>. ANaii —. Vzeti ho^Vmo slovenskemu de- ^ veškega dostojanstva v sebi. . pravicoljubni državni pravdniki do lavcu' v Ameriki na^razjo ^vetinjer- ' ,>nobčim če treba — Kulturni narodi dandanes v re«- danes še obtožili niso nobenega. Vra- Tako se tndi poje v Olas Svobode . y ......i {(,tie f. niči v kulturi napredujejo. Vsaj bojni na vrani pač ne lrikljuje očil Kaj ne, ro«i loT>o in krasno doneča fra- - • - • n klic generala Orlova, katerega jtf1 po- — Družiba za pridobivanje bakra za!? No, pa kaj romot Ako ni v davi slal očka-ear v 'baltiške proVincije, to (.\4ualgan1ated C'opper Co.) je za če- nič, »nHcm se mora človoik oprijeti ta- očividno dokazuje. trtletno dividendo izplačala de*ni- kili fraz, kakerSne so ol»)sl?umi kleri- A. Prešeren, tajnik. ■« *—*—■—■1 Pozor! Z vsemi sredstvi 1k> dušil vstajo! 'čarjem en odstotek in j>ol. Torej na- kalni in krščansko socialni listi že 1 >I 1 17- u'bWt.'l. pnn cM(Yrfi\ Orlov"sam. ra»tka za en četrt odstotka. Naobral- zda vnej • vrtfli> koš, Sove je tudi na- socialist .čina zveza ob 8. Pozor! Dne 17. Mir. t." 1. priredi slovenska Vs.,i tako io rrtkel ^eneral Orlov"sam. rastka za en četrt odstoma. isaoorai- zdavne.pvn?n v kos, ^eve je iuna zveza ob S. uri zvečer v Ako bo kdo ie skremžil obraz na- no pa imajo delavci, ki so delali za prodefc! Pa 5e kakSnn! f™ ^sodnJosipa Polačeka 683 pram kakemu vojaku, bo že vstreljen delni^arje-lenuhe, žuljave roke, upad- . Tx>om« St ( lucago 111., veselico v Hkor zajec. le obraze, .pohabljene kosti itd. Vzlic ~ ''Nova tT)orr/vinaM, ki je že prid "Proletareu,\ edinemu slov. de- V balti^kah provimcijah so se nili kmefcje, ker iim ni bilo več veti kakor ljudje. In radi tega jih —--------- hode dal Orlov v imenu kulture ofee- - Znani milijonar-ti^ec Mar- neoprezna- • ^me v spremstvu . vstopnine pro- 5ati in streljati. Pač čiidna kultura! shall FiMd je pred kakimi 14. dnovi Mod drucro,. Advokatarijo, nečod- dvig- temu so pa neke vtiste ljudje tako zdavnaj priznan/; da je ona prvih lavskenfu listu v Ameriki. ' bč ži- firedrzni in nesramni, da trdijo, da je slov. kat. advokatskih listov v Ame- Dnevni red: Govojri, petje in ples. a jih to volja božja. V riki, je bila v svoji 24. Stev. zelo Vstopnina 15 centov za osebo. Odbor. JAVNO K A ZMOT EI V AN JBr Slovenski socialistični klub v Cln-oagi je na aadnji seji sprojel naslednja pravila sloveiiiske socialistične zveuee v Ameriki, zajedino pa priporočil, da se pravila obelodanijo v strankarskem g'la&iiiu, da je vsakemu sodru-gu mogoče dopo^iati popravke k pravilom, ki bodo y prihodnji številki-„4 4 Prolelaava'' zopet objavljeni. Sodrugi, k.i se streljajo s predlože-nimi pravili, naj svoje soglasje objavijo sodrugu Antonu Predemu. Pravila "Slovenske socialistične zveze v Ameriki", CLKN I. "Slovenska socialistična zveza v Ameriki" pripozua program socialistične šumnike v Aniorilki, vendar pa pripoanava za jugoslovanske socialiste v Ameriki še te le pravila. Vstop. Vsaka oseba, bodisi ženskega ali možkega spola, ki je spoDnila 18 leto in pripoznava socialistična načela, postane lahko član te zveze. Vsaki Jugoslovan, ki je član bodisi katerikoli social i/stičnega kluba v A-meri ki, je isto tako elan te zveze in ima aktivno in pasivno volilno pravo. Namen. < Namen socialistične avezeJ je razširjati v govoru in pisavi socialistične luiuke i-n populizirati znanost med Jugoslovani v Ameriki. V ta namen izdaja zveza v poljudni besedi pisarne knjižice, časnike, ob-dr/a v a Shode,. ka k^or ji to dopušča jo demarna sredstva. ^ Odbor. ^ \rse zunanje in notranje zadeve zaveze vodi odbor, ki sestoji iz gospodarskega, uredniškega in nadzorov al-nega odibora. Gospodarski odbor sestoji iz šestih članov in sicer se voli v to j|xflio predsednika, njega namestnika, finančnega tajnika, korespoudenčnega tajnika, zapisnikarja in njega namestnika. rredniški odbor sestoji u treh so-drugov, tako tudi nadzorovallni odbor. Poslovna doba za odbor velja za eno leto. Volitev. Vsako leto v mesecu decembru se razpišejo volitve za nov odbor. V ta namen razpošlje prvi tajnik tiskane ali hektografhtane glasovnice posameznim socialističnim klubom, v katerih so organizirani le Jugoslovani, kakor tudd vsem jugoslov anskirn socialistom, ki so organizirani v klubih družili narodnosti. Na vsaki^glasovnici morajo biti tiskana tudi imena kandidatov. Vendar, oa ima vsa»kteri jugoslovanski socialist pravico izbrisati ime kandidata, ki mu ni všeč, na njegovo mesto pa zapisati ime kakega drrazcga sodruga. iPri glasovanju odloči navadna večina glasov. Enakost plasov pomeni, da sta kandidata odklonjena in za od-klonjenta kandidata so morajo razpo-»lati nove «*lajsovniee. Glasovnice, ki se vrnejo po preteku enega meseca, prvemu tajniku, odkar so bile razposlane, so neveljavne. Spremenitev pravil. Kedar se voli nov od4>or, se daio ob enem tudi vse točke za sjiremenitev pravil na glasovanje. V«i predlogi za spremenitev pravi) se morajo donoslati prvermn tajniku do prvega novembra vsakega lota in na zabite vo sodruga obelodaniti v zvezi nem erlasilu. Glasilo. Zvezino glasflo je "Proletarec". Lastnik glasila je muki jugoslovanski socialist, 1ci je član kakega socialističnega khvba v Ameriki. Uredniški odlbor mora objaviti vsaki dopis, katerega je dopodlal kak so-dmtg, ne oziraje se na to, je H kritika vsem v$ež ali ne. Uredniški odbor ima nravieo zahte-vem slučaji, da se do- pisovalec s socialistično vplačilno knjižico izkaže, da je v resnici član kakega socialističnega kluba v Ameriki. finančni tiajnkk mora vsake 4 meseci? priobčiti v zvezinem glasilu položaj blagajne. K raje v n a d r u s t v a. * * Kjerkoli živi toliko jugoslovanskih socialistov, da si ustanove svoj lasten klub, si volijo tudi svoj odbor, ki vodi vse notranje in, zunanje zadeve kiluba.s ' v v Mesečne doneske si vsaki klub določi i>o volji svojih članov. . Mesečne doneske, katere vplačujejo člani, vporabi vsaki kiub po* svoji lastni sauiodoločibi za socialistično agitacijo in druge potrebe. Vsak jugoslovanski socialist, ki živi v kraju, kjer ni kakega jugosdovafli-skega socialističnega kluba, se lahko pridruži socialističnemu klubu druge narodnosti ali najbljižnjeimi jugoslo-vanSkemiu, ali pa slovenski socialistični zvezi, ki ima svoj sedež v Ohicagi. Razsodišče. A ko bi iz katerikoli vzroka nastale s razprtije v zvezi, tedaj uravnava te razprtije razsodišče. V ta namen voli vsaka preporna stranka a naj se posluje vlo prihodnjih volitev. Ako se sodrugi izjavijo za odstop, tenia j mora tajnik takoj razpisati nove volitve. S e d e ž z v © z e. Sedež "Slovenske socialistične zveze v Ameriki" je v Ohicagi, 111. Kratka zgodovina Slov. Narod. Podp. Jednote in delovanje nekaterih mož v izvrševalnem odboru. Priolxnije F r. P e t r i č. I. i Kaj so v Ameriki Jednote sploh, kakšno metfto zavzemajo v javnem in privatnem ozir. družabnem življenju? — "Jednote" — izraz je prenešen iz oeščine — |>o naše *4Zveze", so v Ameriki danes, v privatnem in jev-nem življenju važen faktor; kajti kjer se masa združuje v svrho zavarovalnih potreb, v slučaju bolezni ali nesreče, tam je, ako so v izvrševalnem odboru razumni ter za prosveio naroda vneti, idealni možje, prilika dana ljudstvo, Zbrano, ki* ga tarejo ene in iiSte nadloge poučiti o vzrokih stanja, spraviti ga na višjo stopinjo izobrazbe ter um mu vdataiti du6o razrediio-za- v ednega delavst/v a. *) te zavarovalne organizacije tvorijo pri jugosl. v Ameriki le delavcu* ali taki, ki si de ki j o obbtanek od teli, torej razredne zavednosti potrebni ljudje. Vendar pa do danes še ni ene jugofct.-za varovalne organizacijo v Ameriki, ki bi se ponašala, da je znala izkoristiti ono priliko, ki se v teh organizacijah vedno nudi.' Kakor torej drugod, tako Oudi pri Slovencih. Slovenci bi v tem oziru nesmeli biti merilo drugim; menda res nismo vredni! f Da, to bi se lahko zgodilo, a le tedaj, aky bi bili v odborih teh 4'jednot" zavedni in za narod ozir. delavstvo vneti možje; žal pa, da teh ni bilo in tudi ni. Pred kratko dobo se je sicer mislilo, da se z tistanovb S. N. P. J. uresniči vsaj deloma pri* ličen načrt, ki naj bi bil nekak "odmev" napram ostalim jugosl. narodom v Ameriki, pa že 11. glav. zborovanje te je pVkazalo, d j. je bil vsak, kklor je imel te nade v veliki zmoti. . "Slov. Narod. Podpor. Jednota", s sedežem v Ohicagi, Ills., ustanovljena na svobodomiseljiii podlagi, kakor se je takrat naglašalo, je bila zasnovana po potrebi nekaterih svobodomiselnih mož mimo že par klerikalnih jed not, ki bi bila v zavarovalnem oziru v slučaju bolezni in nesreče v Ameriki času primima organizacija kot taka, in ki bi neimela ovirati so-cijalnega napredka, ki je v svobodni misli zajH>|>aden, t. j. v gospodarskem ali duševnem oziru* To je bil. nekak tedanji temelj, na katerega so zidali vsi tisti, ki so se otresli klerikalnega duha; in bili so to tudi socijalis'ti, ki spričo tacih temeljev na nedel.jski fili-sttri najdejo. — — — Okoli tedanjih diskiizij so prišli tudi filistri, ki so hoteli dopovedati svetu, da naj bi bila bodoča "jednota" nokak nimfih>1 slov. narodnosti v A-meriki; zopet drugi so hoteli videti v njej jugoslov. zulini^žervje, 4-x 4 —16; trenji oa so že prorokovali, da bo to tinta »nznanjevallka rn budilka Balkan- VftA v dvorrilfi t •) Kakor, je v 'i jcnlnotali}i prilika dana ljudstvo izobraževati ter ga dovajati k višji luilturi, tako je tudi ta prilika dobrodošla vsim tistim, ki i-majo namen .to zbrano liudstvo izkoriščati za svoj Ž4t|>. Najjasnejšo Sliko iz tega lahko povzamemo iz tako-zvanih "katol. jeni.", ki prav nič ne-zaostaja,jo za drugimi hirmlbngi. Iz tega zbranega ljudstva, si je cerkev ozir. nje du^hovništvo znalo ved-fw> sistematično, "f>oBtavnimM potom rapre^alti to, kar navadno 'drugi izsi-ltjivci "nepoatfcvniim" |»otom prevzamejo za 4 fsvojo'' odgovornost. -^ Ka-tol. jed; v Ameriki so t pravzaprav oni vir, (*\ koder prihaja toliko crkva ii tega ponenmmevalnega kSefta v obče^ škili Slo Vatlov, k rešitvi iz pod tnm?kega jarma itd.; no, pa tudi to je vzelo "svoj" konec. — Seveda, naposled so take reči tudi ideali, Čeprav se vidijo le v časib in še takrat v jxxlobi v mine pene. Posebno naglo izginejo pa tfudi te |M>ne tedaj, ako se }>rivle?e za kulise nekaj tacih, kterim je poleg "brato-ljtubrja", szna na mah. krat preteče mnogo časa. da jih imaR priliko ogledati po perju. F>n tak slučaj je bil toiidi pri S. N. P. .T. Šele no preteku lOtib mesecev se je pokazal requital teh mnogo vrstnih ptičw, in vwib meseeev ima Svojo zgodovino o njih. « Prvo, ustavno Zborovanje S. K. P. J. je izhajalo iz pripravljalnega druf-bva "SlavijeM, sedaj št. 1 v Ohicagi. iz tega društva, ki je štel takrat okrog UU uklov, se je volilo 8 delegatov na u-stanovni shod. 4 delegati so prišli od vnanje strani, katere Je poklalo njih društvo, ki se je stega namena ustanovilo, da potem pristopijo k jeduoti, ko se shod zaključi, aiko se. Skupaj je bilo torej 12 delegatov. Pivvizornc-na pravila je sestavil že pred ^som iz dr. 44,Slavije" izvirni gospodaniki' odsek, katere je tajnik na sejali čital, ter sprejete točke deloma sam, detloma zapis, beležil. Takoj prvi dan se je laliko opazilo pretežno mnenje o bodoči jednoti in situvaciji, ki je bila z ustanovo v zvezi —' namreč: da se gre tu le za novo podjetje, ki naj bi bilo nekak yroti-pih, nekaka koketarija proti že ekzi-stujočim katol. jednot., med tem, ko so bili fund amen talni pojmi v realnem smislu za blagor roj ako v-dela v-cev postranska stvar ter večini vf ozadju, ali pa jih sploh niso bili zmožni obuditi k živil jen ju kot take; kajti večina teh delegatov ni bila delavsko razredttiozavedna; brez kake teoretične podlage se je priličuio domnevalo in ukrepalo po vzoru starih preživelih "jedinot", ki nosijo na sebi znak nmsoničnih obredov. Ta stara moda je bila torn ljudem sveta, nedotakljiva; te tipične običaje so pobrali razni, za moderno smer kot klada mrtvi 4a se je t istodobno takorekoč moralo ozirati od strani gosp. odseka za pripravo provizorič-n*ih pravil iz takih virov, je bilo v prvi vrvti krivo pomanjkanje časa; v naglici se pa vsem ni moglo priti v okom. Toda.ta naglica Šele danes govori, da je bila za može, ki so bili v podjetju "0. Sv.M čuteč, da je skrajni čas, da pride od kod iK>moč za vzdrževanje lint a potrebna... K temu bi nebilo treiva sicer ničesar pri-pomniti, ko hi w bil lastnik lista držal vedno ene poti. Danes seveda hoče Konda preklstavljstti dve duš^ z njegovim listom.. Prvič lioee ozir. zahteva. naj šocijalisti brezpogojno, tudi kot člani jednote reSpekt i rajo "fvzir opuste jed. zadeve v mini, v drugem oziru pa hoče biti neke vrste socialist — kar je pa po zdravi logiki nedo-pifstno; ker je hinavsko! V dinevib nista no vnega shoda se je torej vnem mndilo, da se zvezna jednota ustanovi. Zato se delegatom na njim newnane modeme stvari o organizacijah ni hotelo utapljati, niti v kalke ivrimitivnejše novotarije. Da, take stvari so se »dele delegatom za atentat, ki bi provzrocil nepovoljem zakl^trtček na tako teško pričakovana "Narodno JeKlaiO-to" — kalkrSen glas .ie bil na seji v pretežju. .Vse je trpelo poil nekalkim pritiskom, da. se ja čirr^Vreje uresniči zazeljema stvar — celotna. Vse strune *o bile napete in s predlogi «>e ie hitelo čoiz drn in st^rn. %»ontnim se 8e, ko seni utemeljeval nek predlog, da me je poleg sedeli tajtailc vlekel za rokavnilk ter mrmral. da brž, da ui časa za take suvari itd. Bra naqwej, do našega "ci^ja", je bila deviaa. Pravila »o se čitala iz proviizorič-nega sestavnika, ki je shižil kot nekak studenec ter se dodalo sem *tertj» nekaj novega; pravizajprav nič novega, v pravem pomenu besede. Edina nova stvair je bila/ ki j« pa našla takoj tunli odpor pri indiferenUiili delegatih — in ti so bedaj uiradi>iki jed. naipr. John Stnič, predsednik; da so *1jexlnota'' centralizira — kar se je kiljulbu odporu nekaternikov vendar doseglo. Za tem predlogom se je jed-noti dodalo za naslov {i podporna' kar j>a ni pravilno; in sieer iz sledečih razlogov: {»odpora izhaja nz zavodov ali krajev, kamor se neplačaju nikakib assesKiuentov; zato pomeni to nekaka* initosčina; to j>a v jednoti, kjer se človek dogovori s poeredovan-jem pravili in nastavljenim uradpi-' kom, ki jih udje plačajo in vzdržujejo, nemore pomeniti i*podiporo'am-pa k zavarovalnina, ki si jo človek sam odmeri z vizdrževanjem društva ozir; meweenimi doneski. To je sieer malen-. kostna stvar,- vendar pa važna dovolj za pravo definiranje ali ločen je , 4 4 podiporo99 od .zavarovalnine. Tudi ta napaka govori o furjoznosti ustanov. siioda. Pri ureditvi pravil se je s/ploh premalo pazihr na merilo; kani spadOteiu lahko poljufb-110 obračal tako, kaikor je njemu bolj kazalo. ((Hej članek v letaku , z dne 17. vinotoka: "izza kulis eentr. odbora S. N. P. J.") Pravila so bila kot nalaftr taka. Seveda v pravilih,, kfctor jih lvoee aH jih je lioteil prav razumeti, ni mogel iskati dlake v jajcu, vendar pa za splošne rojake niso bila v redu. Najbolj .čudno pred vsem je na naposled to, da so pravila bila enim Odbornikom popohioma pravilna, eni pa so videli za wafcim paragrafom "popolno protislovje" — seveda za njih potrebe. Skratka: pravila, ki so se sprejela na ustanovnem shodil, so imela toliko sence, da so se do II. dbbrovanja in posebno o prili« ~ki tegga zborovanja skrivali razni "'zajjciM za njo. Mislim j>a, da bodo, ozironfci so, pravila TI. ribora v tem oosmi daleč prekosili one "prvega in, da ' bo vsak posamezen pararraf imel toliko moči. da bo, ako bo kazalo v prid jed. odboru« lahko vsaeega obrnil svoje. Poleg ustave, se bode labko ivladtalo — kakor danes v il modem ibM državah — autokratično. S takiim «u?ertkom beleži zgodovina S.-.N. P. J. v svojem jedru. ii. V izvrševalcu ali eentr. odbor S. N. P. J. je bilo z ustanovo iizvoljenih TO odbornikov, 'ki so bili uvrščeni predsednikom. pod«predsed., T. tajnikom, pom. ta/j. ali zapisnikar, blagajnik. bol.,ocfbor, porotni odbor in nadizor-niSki odbor. Za jed notno glasilo se je sprejelo "Glas Svobode", leterega v .lastnika sta bila tedaj Konda in Medica, T. tajnikom je bil izvoljen Medica, ki je pa ta |>osel opravljal le par mescev, j>otem pa odšel v domovino. __(Pride Se.) _ IZ PREMOGARSKEGA OKRAJA. Umestno in potrebno se mi zdi, v "Proletarcu", edinem pravem slov. delavskem listu, obrniti se do tovarišev, slovenskih premogarjev in raz-motrivati z njimi o premogarskih Zadevah. . "t Tz poroeTla zadnje- konvencije Am.^ Labor Federation je United Miner 'orkers Union največja strokovna ganizacija, pod vodstvom in priti-sflnjočim nplivom crenerala Mitchlla, ni padajoča A. L. F., kojc car je Samci Gomocrs, naiknnservatiroeji de lavski vodja, kar jih pozna amer. zgodovina. Po poročilu zadnje konvencije A. Tj. F. plačuje redni članovtki danek U. M. W. Union k skupni organizaciji, od 263,000 članov. Ker imajo razne lokalne unije pasivne člane in je tudi vedno mnogo premogarjev na potovanju, od kojih ni mogoče rednega članarinskega davka prejemati, ob enem se pa še tudi v gotovih krajih z razmirami število članov zamolči, da ni potreba polnošte-vilnega davka olačati in si zamorejo denar v lokalnih blagajnah obdržati. Upoštevajoč navedeno, ili previsoko cenjeno število organiziranih premogarjev v Zdr. dri. na 300,000 moč. U-l>oštevajoč • organizirano delavsko moč, ila enem samem strokovnem polju, v premogokopih, je lahko, da ves civilizirani svet obrne svojo pozornost na naše razredno gibanje in živ-ljensko uprašauje v kratki dobi, če kapitalisti z navadno brutalnostjo proti nam nastopijo. Premoga rji smo najbolj pomilovanja vredni delavci-trpini. Že ko se premoga r odpravlja na delo, je njegov razgled, srce pretresu-joč* — žalosten: Nad razdrapano, od zasušenega" |>ota in raznih jamskih nesnag, tesko ii|>ognjočo obleko — neokretno kot smrekov lub, se v propazin in bledem premogarskeni obrazu blišči dvoje svitlih oči, ki skoraj nista privajeni solnčnim žarkon; marveč brleči luči iz male svetilke,, ki visi cel dan na čepici, — premoga rjevega i>o-krivala. > Po vsi pravici lahko zatrjujem, da ui nasvetu nevarnejšega delavskega }M>klica, kot je ravno premog« rsk i. Premolar, že ko se na delo pripravi in stopi na dvigalo ali motor je v smrtni nevarnosti. Premnogokrat se je vrv pri dvigalu utrgala ter se vse moštvo pogreznilo v globino, prišle so že tudi druge nedostatnosti razne vrste. radi družabnega štedenja, ravno pri v vodu ali izvodu premogarjev. Znano mi je. ko je strojnik, radi pre-dolzega delavnika zmučen in spomin zirubivši — s tako silo vzdigajo v rov pojisnil da se je isti poškodoval in na njem stoječe moštvo smrtno pohabilo. Znan mi je pa tudi drug slučaj, ko je strojnik- spustil stroj na nasprotno stran in moštvo }M>teguil kviško ter zvrnil preko strelie. odzemskemu črvu — premoga rjp, z zasutjem plasti premoga ali pa velikanskim nad njim štr-lečim skalovjem. T>a, premnogokrat se je premoga r jem mučiti v velikem blatu,' kjer še <>d vrha voda v i>otokih doli teče. . ^^ Pozabiti nam tudi ni, velikanskih plinovih razstrelb, Jcteri se vednn po-navljajo in premnogokrat vse v'rovu se nahajajoče premoga rje Dokonča, tirez obzira, kdo je razstrelim provzro-čil. Ni Se |>ozabljena razstrelba v TTar-wick, Pa., Zicerlcr, Tlls., itd., kjer bili vsi do zadtijejra mo"ža. v rovu se nahajajoči pokončam. Vse navedeno nam je premisliti iz (ne strani, z drusre pa se spomnimo, da smo ravno premoga rji temelj današnji modemi industriji. Brez premoga nemore jo žvižgati lokomotive po železnem tiru niti trgovske, kakor bojne ladije plavati po neskončnih oceanih, nezamore se topiti rude niti vlivati krupovih kanonov. Ker je elektrika tudi od premoga odvisna, lahko smcl^ trdim, da je vsa današnja industrija odvisna od pre-mocra (dok se ka j druzcea neiznajde) in kakor hitro letra primanjka, mora vse na svetu mirovati. * Olejte, v naših rokah jc moč.. Mi, ako smo v resnici združeni, zamore-mo ves svetovni promet vstaviti že s tem. ako se le trajno zoperstavimo nadalje premop kopati ter ga spravljati na zemeljsko površje. Torej mi premogarjv-^scSU10 pod" laga vsi današnji inTtustriji nes ne živimo več pod človeškimi py goji, naj bi po nasvetu slovenskega časnikarja 41 Sakisera'kakor baje piše v i'(»las Naroda99 popustili 10— 15 odstotkov na dnini f Sramuje naj se tpk kapitalistični lopov še kdaj slov. delavcem pokazati ali pa njegovo jezuitsko zavito kapitalistično cunjo "Gl. Nar.'' slovenskim delaveem, osobito premogarjem pošiljati, ker ti dobro pozaajo razmire in se zavedajo razrednosti ter so večina socialističnih nazorov.^Pred dvema leti smo popustili 5% \h* pritisku Mitchlla, to seveda, ker so Pensilvanaki premo-garji sledili Mitehellnovemu pritisku in glasovali za redueijo med tem, ko so drugod —; osobito v Illinois — glasovali za štrajk. Dve leti smo torej delali za znižano plačo, podjetniki pa med tem niso premogovega nakupa znižali, marveč zvišali stanovanja, obleko in sploh vse živijenskev potrebe, — vse, vse med tem Časom podražili. Na narodni premogarski konvenciji v I ndiana|H)lis. I ud., ktera se je pri-, čela 1(). \pin. t. I., na kojo se je seSlo nad 2,000 del., ki zastonaio premo-garje |x)sameznih krajev, in rovov se ne ln> zahtevalo sanio onih -pred dve-ma leti popu^čenih nazaj, ani|>ak se tKile* feh "se M)% izvišanja. 1 Tako j<» prav in tako tudi biti mora! Ako nas naši voditelji nebodo vodili naprej, bomo mi naše vodje rinili naprej ali pa jih odslovili, nikakor pa, ne odnehali od naših praviepih za- htsf vCe nam je vsaki'dan staviti naše življenje v nevarnost, svoje družine prepustiti svoji usodi, - vse to nas že več ne teži, toda vedeti hočemo, eemu nam se je žrtvovati in za naše truda-polno delo hočemo tudi 4vsaj deloma primernega plačila. Pozdrav tovarišem premogarjem, kakor osuplim zavednim rojakom. Simon Kaučič. svoj samostojnik v raznih slučajih, ki | jih dane* prevzemajo iz dobičkarije azui agentje, ki menijo, da je to njih poklic — v svoje i>odročje. Namen drugih listov pa je, da se ljudstvu ne pokaže register znauosti, dl M D« da prilike, do volje k sauio-»stojnoiti, tModvbooiti^ da se to ljud-M\o ne uči plavati; temveč, sami se hočejo pokazati za dobrodelni faktor v podobi 4* rešilnih čolnov", v podobi jertjibtftva I-To jerobstvo, ki bazira ua neosamosvojitvi mase (neemancipaici-ji), je mit us (sredstvo) do brezdelne eksistence in prilika do sleparstev! Zatorej naprej do neodvisnosti je-rohatva — do efnancipaeije f — Predsednik Koosevelt se zadnji \ čas kaže amer. ljudstvu, kot edino pravega in zanesljivega očeta-jeroba. S svojim '4 posredovan jem' * v kongresu in senatu hoče vzbujati pozornost na se stem, a, lepe reforme, ki značijo, da se bliža 1908. Rezultati ostanejo seveda le na pain rju, G. FRANK MLADIČU V OD GOVOR. — Katol. katekizem uči, da je človek ustvarjen za nebesa; praktično življenje pa nam dokazuje,,.da je človek ustvarjen in rojen tako in zato, da živi — in živi na zendji. Ker se uči tako T-r življenje kaže pa drugače, se mora tedaj |>o nazorih teologov smatrati, da je zemeljsko bivanje le. nekaka pripravnica za nebesa; ker mora pa človek, ako hoče doseči cilj, nebesa, živeti po predpisih sv. pisma, nas vodi misel do zaključka; ako je danes s^loh mogoče živeti po kakih predpisih. Sv. pismo, koran itd. so teoretična stran religijoznih form, kakor je civilni zakon 4< merodajen99 za državo — zemeljsko državo, kterih praktično stran pa sedanji sistem, v praktičnem življenju ni uveljavil; in Lo zato ne, ker je sistem močneji kot pa zakoni. Nauk za nebesa torej nemore biti pra vomočen niti s teologi enega stališča kot tak, dokler vlada tak sistem. Predvsem je treba, da so na kontinenti! praktičnega življenja taki pogoji, da se teorija labko pokliče v življenje in da živi; živi eno z drugim, da ljudje najdejo priliko uveljaviti predpise raznih koranov in civilnih zakonov. Dnevne kronike nam kažejo, da niti civilni zakoni, ki so umerjeni času-primirno, niso in nemorejo biti« uveljavljeni v praktičnem življenju tako, kot so na papirju. . Današnji sistem je močne ii kot vsi korani in zakoni in ta sistem, ostane tak, dokler ga ljudstvo samo ne poruši. ' Človek .ie usl\Jirj^l» 'da živi m to dobro in prav živuj Današnji sistem pa vse to onemogočil je. v Zato v boj proti temu krutemu sistemu! • , "(Proletarea99 namen je, v ljudstvu obuditi voljo, da se naj vsak posameznik M veda svoje samostojnosti povsod; da naj bo vsak posameznik Jaz izjavljam tu odprto, da sem rnaj-manj trikrat vprašal Fr. Mladiča na njerovem domu iza potrdijo $2, ki sta bila založena za "Zoro" n« poŠti. A l i M1 ad ič se je vselej. izogni 1 temti vprašanju s tem, da bode jiotrdilo že }>oiskal. Ferd. Petische. * Dne 7. jan., sem Šla nod'pisana na dom er. Fr. Mladiča, ker je bil to zadnji (lan za. v pora^vnavo računa na posti glede "Zore", naj se meni izroči dotično j »o t rd ilo, ker je bil moj so-proar na delu. O. Fr. Mladiča ni bilo doma. pač pa mi je izjavila njegova soproira nasledn je r "Nevem. kje je potrd lo. Nevem se je li izgubilo, za-vi"glo ali tproč vrglo, vrelo ali proč vrglo. Toliko v kratkem javnosti v f>ojias-nilo! Angela Pe'tsc'lie. LISTNICA UREDNIŠTVA. Badaradač. \'aš dopis liodemo pri- oljčili v prihodnji Štev. Poleg bo izšel t udi.'članek, kako naj slovenski delav-ei ulagajo denar v hranilnice v stari domovini, ne bi se bilo treba posluževati agentov v to. Tudi obširna razprava, kako se je posluževati ameriške i»oš'te pri pošiljanju denarja v staro domovino, lsxle isto tako izšla. S. K., LaSalle, Ills. — Dopisnico z dne 18. jan. prejeli; istotako smo prejeli tudi pismo, ki pa za usebino niste Vi odgovorni. Poznamo moža, ki hoče biti gladek kot jegulja in ta se Vam je moral vsiliti. Mi le pomilu-jemo take, ki nevedo kaj zinejo. Da se je treba učiti, je sicer prav povedal. toda pozabil je še N. B., da je v tem predmetu zelo nedosleden. . "Proletarea" poslali. Pozdrav! Strankarske vesti. j n — Na zadnji seji slov. soe. kluba v Chicagi so bili voljeni nwslednji so-drugi v odbor; Anton Lončar predsednikom; Jože .Tečmenjak podpred-sednikom; Ivan Rartel 1. tajnikom; Frank Podltpec; 2. tajnikom; John Petrič zapisnikarjem, Frank TVostič pa njegovim namestnikom. V nadzorovalni odl>or za leto 1006 so .voljeni naslednji sodmgi; Jože Zenko, Martin Hans in Jože More. V klub sta se na no«vo vpisali 3 šodrugi in ena sod rudija. Kliib ima s roje redne mejsvne seje v-«ko drugo in četrto nedeljo v mesecu v dvo-rajii scKclr. Jožeta , Polačeka. 083 liOomis St. . strani provokantov — začetnikov vsega tega, t. j. od strani "GL Sv.", in da se bo udom jed. prepovedalo stati v zvezi s "Proletarcem", toda to se Ih> doseglo le tam, na ktere mi itak ne računamo; drugi bodo storili po svoje. ^iProletarec" se je ustanovil na konto zavednih in ima obenem tu-Naročuiua za celo leto v Ameriki.. .SOc namen vzgojiti še več zaveduežev Za Avstrijo....................3 krone ___ n& teiu stali&.u "Protetarec" ba- Naslov: "PROLETAREC", 'PROLETAREC' List za interese delavskega ljudstva. Izhaja enkrat v mesecu. Izdajatelj: Slovenska Socialistična zveza v AmornU, 683 Loomis St., Chicago, 111. 'PROLETAREC' na tem stališču 4 4 Prelet ar ecjM^ žira. ",PnoletarecM otovo nima namena iM>S{>ešiti število slov. listov v Ameriki, pospešiti literarno gnoji&če, ampak on hoče biti samostojen od samostojnih tposa mežiško v, ki imajo smisel za svoboden -razvoj, svobodno besedo in drugo, ki vodi k spoznanju »imeli kapitalistom vedno zasekati globoke AUu. ZapadirtAzaveza premogarjev in plavžarjev je darilo stare ameriške graniee i prihodnjosti — je zgodovin, ska vez mej ameriškim tevolucionar-nim individualiamom in modernim socializmom, je dandanes najboljša raz-širjevalka in oznanjevalta socialističnih naukov na zapadu. 1 kot taki ji želimo obilo vspebal VOJNA. Devoted to the interests of the Laboring classes. . 'Slovenian dobrega, lepega in resničnega. Published monthly by the Socialist Association of America," at 083 Loomis St., Chicago, III. Subscribtion rate« 50c a year. Advertisements on agreement. 4 4 PROLETAREC" — STVXJ1 PROLETAR- "Proletarec" — zavednemu prole-, i tarstvu! Drskar. ZAPADNA ZAVEZA PREMOGAR- JEV IN PLAVŽARJEV (W. F. of M.). __k Jaiko zauknivo vprašanje za vsako- ua upazov alea socialnega gibanja tvo-Izšel je. — lirez programa f — Ne; ri vpliv raznih gospodarskih raizmer na čelu je prinesel program v eni sa- na delavski sloj. mi besedi: 44Proletaree".--Izšel Na Shodih kake lokaLne organiza- je iz srede proletarstva; zahtevale so cije pivovarniških delavcev gleda člo^ ga naše delavske potrebe v boju zo- vek le vesele obraze,, mejtein ko bi per kapitalistični sistem. To je glav- videl na shodu mednarodne zaveze ni princip lista; toda izšel.je v prvi pugrelmikdv le resne obraze. Zidarji, frsti na rovaš nekaternikov, ki ho- ali kovači vstopijo ob času kake stav-čejo voditi slov. javnost za nos; sami ke mnogo energioneje za svoje zahtevo pripomogli k temu, da se je vre- ve, kakor mesarji, dasi je njih delav-zala palica, ki bo padala po njih brb- sko orodje |r)vsom nedolžno, tiščih. Veseli nas, da je prišlo tako Vpliv gospodarskih razmer pa ni daleč, da Smo spoznali volkove v ov- nikjer tako ocividen, kakor vprav v e ji koži; in ko bi tega nespoznali se- zapadnih plavžarjih in promogarjih. daj, spoznali bi pozneje; in kdo ve, že fizična nevtarnost te vrste de- ako bi ne bilo prepozno.----lavcev je tako velika, da se delavci * * j>olagoma privadijo vsaki nevarnosti, (•hicafiki sodrngi so videli potrebo, da postanejo predrzni in srčni, da se njim so bile razmire okoli 4'Gl. Sv." vsaki nevarnosti smejo v obraz. Ti in S. N.'P. J. do pičice znane. Videli utziroki sami |*a ne zadostujejo, da so so, da se takim i*>tom narodu godi delavci organizirali na napredni, krivica; zapazili so, da je najskrajni revolucionarni — socialistični podla-čas, da se.tem pogubonosnim razmi- ^i, dasiravno so ameriški delavci na-ram za slov. narod v Ameriki nare
  • raza južnih držav. nje stvari v Ohicagr nezanimajo; to- fPo končani meščanski vojni so ti da so drugi se na te nemorejo ozirati! ameriški gran jčtarji odšli proti zapa-Vsem ustreči, gotovo ni bila zelja in du v Skalnato gorovje, le nekateri so namen nstanoVe "Proletarca", po- se na prostranih ameriških poljanah sebno sedaj ne, ko je treba stvar naselili kot kmetje. Na pacifičnem ob-sčistiti. Provokacija pa neizhaja od režju. ki je jako prilagodno trgovini strani socijalistov. temveč od strani in obrti so vsled izseljevanja proti nasprotnikov. y , /aipadn kmalu nastala cvetoča mesta. "Proletarca" rojstvo ima svojega S tem je zginila tudi granica, ostala očeta v nasprotnikih soc. idej; to se je le še v zgodovini, pravi, list se je ustanovil zato, ker Nikakor pa ni izginil uporni duh v so sovražniki sejali seme sovraštva do prebivalcih — go?janeih Skalnategra svobodomiselnih nastopov in idej!— gorovja. Najboljši dokaz za to ? trdi -ne pa kakor hočejo n^katemiki, ki tev je "Zapadna zaveza premogai-jcT jih Konda najame, dopovedati, da je in plavžarjev". Prodnamci ženialnega "Proletaroo,, izšel iz nevošeljivosti urednika glasila zaveze so se borili in sovraštva. ; pri KingV Mountain in-so bili med "Proletarec" se je rodil vsled rtrvvmi naseljenci v državi Tennessee, vzrokov, kakor nastane vse poleg teh: Res je ,njcgov način bojevanja neka-on je t ore j posledica vzrokov. ko divji, ne jedntakomeren, vendar se Rre7dvomtio. so v S. N. P. .T. de- j>a mora reči,* da je koristonosen za la*ei, ki se s T>ostopanjom v jed. ne- delavstvo in da se povsem razlikuje bodo striniali. a^ pomagati si tudi ne od bojevanja dmzih nazadnjaških a-bodo moHi: kor ako se pritožijo na »nerislkih delavskih voditeljev. "01. Sv,M nalete nn stroadni premogar.fi in pTav^arji so ria,- ki jim dopise jednake vsehine v mars^čenn posneli bo^no taktiko ev-vr?.o •brrznsmTjenja v koš. Kaj jim ropeja/km sorinliMov, posoluno kar se ha druzejra storiti kot ohmiti se do tiče x?doje delavstva za' socialistične ' ideje inNnriiujHse. Ali resnici na ljuho • ^ntoraioo ft^futatiraiti, da so znpwdni Nrkaj, elementarnesrae je, da sc'ho p^aviharji in premogarji imeli že svoj skuhalo pobijati sad nj^h crreha — od lasten način bojevanja, s katerim so Spisal Kovačev Jože. i • •-• Zadnjo nedeljo dopoldne sem bil na Clark ulici. Oster severovzhod mi je (>odil snežinke v obraz in mi grenil nedeljski dopoldanski sprehod. Blizo križišča Madison ulice seni o-pazil večjo gručo ljudi, ki je vzlic slabemu vremenu trdovratno zrla v iz-ložno okno neke znane trgovine s slikami. Ko sem se približal radovedni gruči, sem nehote <|»ogledal v okno. Obstal sem! Gledal in gledal sem tudi jaz nekaj groznega, strašnega! Videl sem in gledal veliko in realno sliko z rusko-japonskega bojišča, kakeršno zamore ustvariti le umetnik-re a l i č*t. Tu so bila videti izžgana poslopja, tam so ležali mrtveci, imajoč grozne poteze na obrazih in držeč |x?sti trdo sklenjene, kakor bi ho4eli ljudi prepričati o strašnih trenotkih smrtnega boja. Pri nekem grmiču jo ležal * vojak, vstreljen je bil v pmi. Dozwlevalo se mi je, da še živi. Gorka; rdeča kri je curljala iz majhne rane, z desnico, v kateri j«4 držal prst in velo travo, je "I»a okušal zamašiti rano, da bi zabra-nil krvotok... morda olajšal grozne muke, katere mu je prizadjala sovražna < krogi jat / Na nekent malem griču so.pa ležali mrtveci in rfanjenei, kakor žito po hn-«i i nevihti. Zemlja je bila razoraua od smrtonosnih granat, od krogelj iz br-zostrelnih topov in šrapnelov. Preko teh mrliče v in ranjencev so pa drvi)i ruski pešci z nasajenimi bajoneti, sredi h jih pa duhovnik visoko držeč rozpelo, s podobo Krista, s jHidoho tistega, ki je oznanjeval mir ljudem na zemlji. (>lira«i vojakov so počrneji, na obrazih se jim čita besrnost in podivjanost, zemlja je vsa krvava, ranjenci se pa zvijajo vsled grotznih bolečin. O ii-onija! Sredi teh podivjanih, kr-v i žejni h ljudi duhovnik z razpelom v litike, kakor napr. v Španiji in drugod, kjer je imela ta politika vpliv in zatočišče pri vladali. , Zgodovina nam dokazuje in danas-, nje obuašanje rim. klerusov potrjuje, da so bila vsa politična in gospodarska uprašanja naše deželice odvisne od Vatikana; od tam so prihajali nasveti, katere je vlada uveljavila in i^-vrševala. Vfatikan je vedno gledal, da so prišlo vse najboljše duševne moči, kakor tudi vsi najbolji gmotni pripomočki v loosest klerusa. Steni se ie narodu vzelo življensko moč, da je moral biti suženj tistih, ki so bili na krmilu. Narodiu) veslo je bilo v Vatikanu, njega {nditično moč in sistem narodnega gospodarstva je oapinstvo po svojih agentih vrglo v temnico, kjer so že ležale ma še danes drznejo govoriti, koliko dobrega je storila kranjska duhovščina v kulturnem ozir. gospodarskem ozira, dasi dejstva eovore ravno nasprotno. Mesto da bi se bil narod vzgajal v demokratičnem duhu — za praktično življenje, se ie pa vlačil v najtemnejše katakombe poneum-nevalnosti, samo zato, da je Vatikanu neslo. Govorilo se Je o napadih od Turkov, da se gre, ali naj v naprej Mohamed bogari na Kranjskem aji 4 4 naš pravoedini". Vse te stvari pa so bile le pesek v oči, kajti duhovščina sama je bila go rji od Turkov. V časih se je sicer vzdignilo nekaj hrupa — vendar se v zgodovini le redko nahajajo taki slučaji — ki je^ imelo lice, da se razmire predrugačijo #d strani nekaternikov iz med duhov-n štva, vendar se kaj tacega le ni u-resničilo. Taki manevri so imeli le namen, da so ul»egle fanatike^ zopet pridobili nazaj. Na tak način se je le ljudstvo sleparilo. Malo mož je bilo, ki so ljubili narod vzlic temu. da so nosili kuto'in talar. V času protestantizma se je sicer pokazalo par značajnih mož, ki so pa , la vedno dekla reakcije in strežnik vsled zasledovanja vlade, ki ie bi-rian. klenisu — morali begati in kraja v kraj. Rim je bil močan in kot " tak je držal svojo brutalno tiaro z vsemi močmi nad pravico. Preganjalo se je vse svobodomiseljne može, vse tiste, ki sof ljudstvu kazali crdo-bije rim: hiraarhtje. Skratka: Rim je bil centrala organiziranih roparjev, V"hl>povov, tolovajev, banda brez milosti. Rimski jarem so občutili narodi od tedaj, . ko so so ločili od malikoval-stva pa do danes. . Vendar se je vse, oblike izkoriščan-* ja, kakor uzorec jarma v novejšem času spremenilo. Kakor je napredoval duh časa, tako je napredovala oblika lmmbuga in sleparstva. To neznosno stanje, ki ga je med drugimi kraji rodil Rim tudi Kranjski, je rodilo v narodu edino misel, misleč pošteno, da se odtegne tem razmi rn m in začel se je seliti v tujino. Piše Drskar I. Naša Kranjska ima največ črne ztrodovine. katere vsebino so šele zadnji čas obelodanili in razširili med ljudstvo nekateri slov. samostojnik'. Kranjske razmire — povprečno, so največ popledice rimsko-papinske po- Iz dežele nazadnjaštva. V nrtbeni evrorpejski državi ne vzdihuje reakcija tako ponosno svojo glavo. kakor na Španskem.'Nikjer na svetu sm vsaka svobodna misel tako kruto ne preganja, kakor v tej nesrečni deželi, v kateri imajo rimriko-katoliški dOtfimiiki prvo besedo. Smelo lahko It rumen te, da je tem ložje obsodilo trdimo, da Be miti v Rusiji ne prega- obtožence; Obtožencem so zmečkali nja tako barbarično ljudi)(ki niso 2 spiske organe, rezali jim jezike, meč-obstoječim ziatemom zadovoljni, ka- kadi in stiskali glave, odtegnili jim vo- čiti klic po svobodi, »o vprav otročja itd. 111 nedolžna napram sredstvom, kate- Neki |x> nedolžnem zaprt iiumučen re rabijo 11a Španskem moderni ink vi- delavec je, prisegel, da se bo ni ascent01*.] i- - % val. Bil je to Santiago Salvador, ki je Komaj se je pojavil prvi korak de- kimalu, ko je prišel iz ječe, dne 21. lovskegto gibanja na Španskem po usta- nov. 1894 vrgel bornih, v lice j« ko gle-novitvi internacionale, že so se pričela dališee. tudi k m ta -preganjanja proti delav- Zopet je vlada dala zapreti nebroj skim organizacijam. Prvi udarec je nedolžnih ljudi j, katero je potem z mu- zadcl na Španskem delavske organiza- kami prisilila do izvedb. Vlada je cije leta 1882. Popolnoma čista stro- celo izročila vso Zadevo tistim sod- kovna organizacija 'poljedelskih delav- nikoiu, ki so vodili Obravnavo "mano cev, ki se absolutno ni pečala s -poli- negre". Mnogo jetnikov je umrlo tiko, socializmom ali celo anarhiz- vsled groznih inkvizitorekih muk. Še mom, se je uničila tem potom, da je le nekaj mesecev kasneje.so aretirali bilo osem odbornikov garotiranih (za- pravega napadalca Santiago Salvado- davl jenih), kakih dvajset je bilo ob- ra v Aragoni> ki je takoj priznal, da sojenih v dosmrtno prisilno delo v a- je zvrsil napad, zaje dne pa dokazal, triške kolonije. In to se je ^vršilo po- da ni imel zaveznikov. Dasiravno je stavnim, sodnjiškim potom v Xerezu. bilo dokazano jasno kot beli dan, (ia Vlada je pa poskrbela, da je bila vsa je Santiago Salvadore sam brez za- Evropa vsled lažnjivih popolnoma iz veznikov zvrSil atentat, vzlie teran trte izvitih laži prepričana, da se je sod-niki niso hoteli izpustiti žrtve, ka- šlo za uničenje grozne teroristične or- tore so imeli v svojih krempljih. ganizacije. Obtoženci so bili tudi Pričela se je nova obravnava! pri vsled inkvizitonskih pripomočkov ob- kateri so zopet muke odločevale. In sojeni radi požiganja, ropov in umo- rezultat to obravnave je bil, da je bi-„rov. Še le 20 let kasneje, leta 1902 J0 sedem nedolžnih ljudi obujenih na je zvedel ves svet, da so pravljice o 8mrt, -mnogo druizih pa v dosmrtno mamo negri" izumili le orožniki, po- prisilno delo v afriške kolonije. li< •aji on drugi vladni špiceljni, da so yt mcsccu juniju 1896 je zopet ne- sodnikyz groznimi mukami vse izpo- vnr0| bombo v ozki ulici CamHios vedi izsifili iz obtožencev. Vsled »plos- Nuevos v Barceloni proti neki verski uega ogorčenja, ki je zavladalo po pnr>eosiji. Napadalca niso nikdar iz- vsej Evropi, so bili španski krvniki sledili, radi to?a so pa vladni krvniki prisiljeni izpustiti vse žrtve brutalne kar ponoreli. $00 popolnoma nedoWmih justice 1 K) dvajsetletnem življenju v fT10d njimi mnogo takih, ki so prognanatvu. Ali mrtvih ni mogel ni- njso nikdar briirali za javno življenja hče več obuditi v življenju, kakor ni- so /!}],r]\ \n grozno mučili, hče m- obuditi k življenju, kakor ni- ,n pri^la g0 je vr^iti znMnenit« ol>- kom mladosti. ravnava v Barceloni, ki je ves eivili- Deset let kasneje po "mano ne- zirani svet «,zlianila, da je na Špan- gra" obravnavi leta 1892 se je versila skl.m l(,illjMva, ki hnenuje Mon- iobravnava proti vstašem nz Xereza. tjuiHl kl <]a Spansika inkvizicija Se In zoj»et je sodišče odbornike delav- (ako deluje, kakor je delovala skih društev, gmonuke 11« urednike • pml L>()0 a,; :m Mi q Mmkah » asmkov obsodilo na smrl ali pa v mh jn m.(i)>Unill žrU,v fa fcjjtf slišati prisilno delo, dasiravno ni imelo nobe-, ftir0|n gvota< ki so hi]e tako Rmzne in nega najmanjšega dokaza, da so se stra^u0> da j(. ] j bistvo imenovalo to vdeležih "nemirov". In zopet so sod- tl,lnjavo "castillo maldito" (prokle- niki s pomočjo torture dosegli, da so |;l jrdujnva) obtoženci priznali vse, kar so sodniki 300 do 400 jetnikov so zaprli na hotdi. Na .podlag! te ohaoAe so bih |odijl katere ^ tom vodili v *tirje plemeniti možje garotiram, dri.- nm ik fah v inkvisitoreki o,We- p so pa bili zopet obsojeni v prisilno ,ek ^rjihje orožni&ki poročnik Por- itd. mirih, dasiravno je takrat, ko so izbruhnili nemiri v Xerezu, sedel že poldrugo leto v ječi v Kadixu. Nj^tgoxo obsodbo so inkviaiitorski sodinilp vtfe- Sodniki so bili častniki, preiskovalni sodnik pa major Maržo, ki je kasneje zbiaonel. Ta zver v človeški koži je naročita, ^Ja sc mora jetnike toliko meljili s tem, da so rekli, da je vodil dokk>r ne pri^najo v^e, vstajo iz ječe. Pač smešno! kar so hoče. Sedaj je obetalo 28 oseb, Sedal so sledili dogodki hitro drug ^ vty]n AnA ^ Utn bombo.. In pre- /fi dru^ni s tem. razločkom, da so se iA;va|oi soclllik Maržo jo izrekel vršili v Kataloniji, mesto v Andalu- , ^^^ tp ^ ^monhne begede: ziji. Lett) kasneje je vrgel ana rii is t ^ ^ vkloniin |>aTnoti. aniT>ak Paulino Pallas bombo v ulici Oran 7ah(evam smrt ^ 2S os^li. Via v Barceloni, da je s tem protesti- ?ml ^^ so jetnikl 8Voja ral proti grozov.tostim vojakov -na nmm,>arjena telosa preklicali so in proti grobovi t ost ira Jezuitov kar ^ jim je z proznimi mukami na Španskem, in dve boml>i je vrgel AH to n- naprnvilo na sodni- proti državnemu prevratnezu, genera- kp ^ n&yrmwfiopn vtisa. Maitao je lu Martinez Camposu, katerem je pa /a(K)yC(la] ^ffoti in izročiti jetnike le lahko ranil. { ra,M;jll. kmalu so se slikali »v Pallas ni d>ežal, temveč je vrgel soesem, ki so oričenja s temi vrsticami: "Bolje voliti smrt. kakor biti mh." Toda vhda ni bila zadovoljna le s T>ne°4. nja ja so uKtreliili pod ti^dnja- smrt.io Pallasa. Da se znebi vseh ele- Vo Montjuich Tomaža Asheri-ja, mentov, ki so koHčkaj dihali no svo- zeta Masa. Jožeta Malnsa. Jožeta No- bodomiselnosti, viftrizorila jo zopet :.rnesa in Mnana Akino. Ko sn priSli straSno »onjo. Vo.ino sodiSče je zopet na morije, so sklicali: "Mi smo rabilo natezalnico in drage enake in- nedolžni!" Nekdo je zaklical: "V5 80 pa v prisilno delo. Druge obtožence, katere io «»odiSčc "oprostilo", so pa po zakonu za a-narhiste pregnali v Rio de Oro v A-friki, ker je .fako sla»bo oodnehje. r * ste morilci 1" Mola« je zaklical: "Živela socialna revolucija P' • Vsi evnopej&ki narodi so se zgražali nad brutalnimi > španskimi krvniki! Vse evropejsko časopisje, izvo^emši listov, ki so v rokah klerikalcev, je protestiralo proti temu krutemu nastopu španskih trinogov napram nedolžnim ljudem. Ali ta klic je ostal glas vpijočega v puščavi. Španski trinogi so uresničili svoje temine namene, zaipirali so v ječe in morili riucji, ako so bili le na sumu, da ne trobijo v kje-rikalni rog. Španska vlada, na čelu ji (Janovas de Castillo je korakala po svoji temni in nazadnjaški poti naprej, ne zmeneč se za protest vseh civiliziranih narodov, dokler ni dne 6. avgusta J 897 mladenič Miha Angio-lillo vstrelil C&novaea de Castillo v kopališču Santa Agueda. Amgfliolillo po dovršenem napadu ni zH>e/.al, a ni) mu je počakal, da so ga prijeli in odlpedjali v ječo. Pred vojnim fwxlisftem je' vvsrvojen^ govoru podarjal, da je ('anovasa de'Castillo radi tega tumirtil, ker je Španijo vladal z inkvizicijo in groao, ker je na tisoče mladih vojakov poslal v smrt, ker je španski narod, dasi živi v od narave bogato ovinia rje ni deželi, z neznosnimi davki spravil na bera&ko palico. Sodišče ga je obsodilo na smrt. In ko je dne 19. avgusta 1897 pri-proti ljudstvu in z lepo donečim glasom zatklical velefx>men!bno besedo: "Germinal!" Kmalu na to so ga objele želeane *|M>ne gaix>to — kratko pokanje kosti in izdihnil je . >. Ta kratek obris* iz zgodovine španskega delavskega gibanja zadnjih let le dokazuje, da se tam, kjer imajo al>solutno farji Vladorv rnkah, biutal-no iireganja delavce, da se rikuža z srednjeveškimi grozovitosti uničiti vsaki pojav misli svobodne. Le tam, kjer je dežela vsled klerikalnega zistema izkoriščana in iažeta, le tam ser^a narod po drastičnih in na-silnih STedstnih. da se maščuje za sprejete krivice. Vsled tega je sveta dolžnost vsa-keira človeka, ki pozna pogiVbonosnost klorifkaliuima za narod, da podučil je narod o zlih posledicah klerikalizraa, da se tako klerikalizmu spodrežejo še pravočasno korenine... Mi vendar ne želimo, da Hi iz lepih slovenskih pokrajin postaTa nelkaka drmra ftpanija. Na delo torej, kdor ljubi svoj narod in je prijatelj svobode in napredka. DRUGO BOŽIČNO PISMO. Solnce ]X)šilja svoje tople žarke v mojo sObo. A vialic temu je zunaj mraz. Solnce je izgubdlo svojo moč, ker njegovi žarki preveč poševno zadevajo severno polovico zemeljskega obla. Tudi jaz sedim pri zakurjeni peči in čitani Haeckelovo ljudsko izdajo. Kar zazvižga v vezi pismonosa. Moj tovariš, ki je čntal zadnjo izdajo ASkerre\Th poezij, je odjprl vrata in »prejel od pismonosa mi toliko pri-ljuibljeni list "04as Svobode'*. Naglo sežem - po njem. Pogledam naslove el an kov in čitam : Božično pismo. Kaj: je to? Pričnem citati. Komai sem orečital n^kaj stavkov, že sem bil uverjen, da to ni božično pismo, da bi "bilo bolje, ako bi pisatelj prihranil ta dopis do pustnega J,orka, za naslov pa napisal "Pustno pismo'*. Vsofeako bi s tem zadel v črno. Res žalostno so raloh se mi' pa ves prepir dozdeva malenkosten, ker je preveč oseben. Ta prepir sploh ne nosi koristi slovenskim napmlnim delavcem. Od tega preipira imajo dobiček le zakleti* sovraianiki delavstva. 2e star s>lovenski pregovor s« glasi: Ako se prepirata dva, ima lit rji dobiček. Ako drugi nezavedni sdov. delavci čitajo take psovtke si pač nič dobrega ne morejo mislilti o slovenskih socialistih. Ti si bodo pač misli'li, da so ti ljudje še slaJbši kakor farji. Učiti na« hočejo, pripovedujejo nam o svobodi* enakosti, sami so pa nesložni Res krasne razmere! Ako pojde tako najprej bomo sami socializmu —V najlepši in najvišji ideji na svetu le škodovali. Radi tega bi bilo umestno, ako bi bilo že tegp prepira konec. Jaz mislim, da je dar še ena pot odprta v poravnav«. Skliče naj se shod vseh zavednih delavcev v Chica«n. Temu shodu naj 01 predlože vse preporne točke v pre— dek. Delavci se bodo gotovo izrekli fli eno ali drugo stran in boj se bode lafc-ko z nova pričel z vso silo proti nen»> sitnemu kapitalizmu, edinemu smrtnemu sovražniku delavstva. Slovenski delavci! Obrnite le svoje )X)glede v Rusijo. Od ruskih delaveet .se lahko u*ite, kako se je treba (bojevati za pro»to6t in pravico.* Ali ni sramota za nas, ako se med-sel)ojno iprepiramo T Nehajte že vendar enkrat z . obrekovanjem in prepirom. Bojujmo Be složno za svobodo in pravico, kakor se bojujejo naši bratje v Rusiji. Vse za svobodo, enakost in bratstvo. Franlk Fodlipec. Opomba uredništva. Ta dopis je posla! sodr. F. P. uredništvu "Glas Svobode". A gospod M. V. Konda je zavrnil ta dopis, cfiasl njegov list nosi na čelu geslo: Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo. G. M. V. Konda smatra to za svo- , bodo, ako se priobčijo le taki dopisi, ki so njemu všeč, ki so koristonosni le za njegov osebni "kšeft". Uredništvo "Rroletarca" je priobčilo ta dopds brez komentara in ga da vsem sOdmgom v racTpravo. Ohncago, 14. jan. 1906. Cenjeni sodrugi! Ker mi je danes nemogoče prisot-stvovati seji, sem se namenil napisati nekaj vrstic, da razobložkn svoje mnenje o "Proletareu". Moje mnenje je, da bi se osebnost povsem opustila in se nadomestila s pod učnim in naprednim gradivom. Ljudstvo dandanes nemara čitaiti grehov nekaterih ehicaškilh sodrugov, pač pa želi naprednih in agiitatoričnib socialist ičtniii člankov. To Vam j« pa tudi znano, da z osebnim zagovorqp • ne bodete nikdar pokazali ljudstvu ^ omilko in izobrazbo, pač pa surovost. Nadalje se ljudstvo noče naročiti na list in ga podpirati radi osebnosti. , • N. pr. V La Salle-u sem čul, ako se hoče j>ar chikaških sodrugov zagovarjati, naj list na svoje troške izdajajo, naj se ne zagovarjajo v listu, ki je namenjen za propagando iai napredek in je last vseb svobodomiselnih delavcev. G. M. V. Konda je lastnik svojega lista, on torej lahfko to dela. Mi pa tudi vemo, da bode vprav s tem blami-ral samega sebe in svoj list. Jaz sem Vam s tem pojasnil svoje mnenje. Pa tudi drugi ljudje so tega mtnenja. Tn č«. Vam je za obstanek, se ta stvar tudi uresniči. Ako bode list "Proletarec" napaden od stranke ali oseb, se ima pravico zagovarjati, nikdar pa oseba, pa naj bode katerakoli hoče. Ako se to uresniči, sem pripravljen jaz in še mnogo driurilh, kaj storiti za list. Za drugo si pa uoniijem roke. Za svobodo in enafleopravnotst. Frank Stonich, 946 S. Ashland Ave. Ta dopis je poslal soidr. F. Stooifl slovenskemu soc. klubu v Chicagi. TT-redniški odbor je sklenil, priobčiti ta dopis, da t^jdizi^anji sodrugi izrečejo svoje^mp^nje pismeno tajniku A. Prešernu. V SIBIRSKEM RUDOKOPU. Tobolsk je bil že za nami. Po večdnevni vožnji na slabem vozu sem zagledal v daljavi visok hrib, sredi njega pa veliko odprtino, ki je podobna ina,' katera jq vbogim jetnikom slu- Vbogal me je. Hitro *va korakala, žHa za ležišče, jo bila mokra in seg- preko hodnikov proti izhodu, kjer me njita. To lež&če je bilo podobno ma- je zaipovednik i>ozdravil. lernu kupu gnoja. Mala slamnata bla- — Kak'seti vtis je napravila naša zina je sluaila za vzglavje, mokra vre- kaznilnica na Vasf me je vprašal Iju- čevina pa za odejo. Nikjer mize, ne beznjivo. SMRTNA OBSODBA. Spisal Jože Zavertnik. ^ ------—r.....— „- r----------cerviua pa za ouejo. ruLKjer uuzc, »c wwijhu, žrelu ugasnjenega vulkana. Ko smo y nekem kolu je brlela.na čast Naredil sem mu poklon, da sem se se približali, so nam iz sredine vdar- materi b<>žjj inajihiia svetilka. izognil direktnemu odgovoru, kar je jali nasproti slabi plini. Da sem se ^ ^ujeVom sem opazoval ta kraj ne- on smatral za priznanje, plinom privadil, sem zadržaval za ne- ^nežev. Odleglo mi je, ko sva osta- — Kaj ne pridni ljudje, je zopet kaj easa sapo. Držeč robce pred no- ^ spajui(M>> Moj voditelj me je vo- pričel ironično. Dasi Urdral je bilo še zgodaj, ko je pri-vlak na pprtajo B., vendar Je me je čakal moj prijatelj na železniškem peronu. Prijatelj se je držal nekako resno, •ko sva sedla v voz, v katerega sta bi- • ralo več železnih mrež. Slabe svetilke se vesele nedelje, gotovo je nedeljski sfMn nni v 0bi-az, in ga vprašal po razsvitljevale težavno »*>t. Sploh' počitek blagodejen za nje. njegovi nenavadni resnosti, kajti pred je pa bila zemlja nekoliko gostejša Počitek... Kaznenci morajo mAm mi je bil kot vesel človek, ko- . kakor v prvem hodniku. Povsod je vedno delati! jemu so le malokaterikrat resne gube . \ " • • • A ' 9 .m . , > uu apiwuiiu, iuwj M/viiiv.(, V i..............< " ' • ----- som. sem korakal proti velikanski dy v iiu>a»ik, katerega je zapi- Da, sem pripomnil jaz. (iotovo ^#V|>režena dva čikt konjiča. Pogle- skalnati odprtini. Od sten so kapljale ■ — * ' •• -.......- • ----* i — vetake umazane kaplje, ki so se kale v umazano in gosto mlako odprtino. Svet se je znižaval, ki se je pa dalje proti vzhodu in severu zopet vzdi-goval 4,000 čevljev nad morsko gladino. Mifljedolgi ledeniki so dajali rudo-kbpu lice nepremagljive trdnjave. Takoj ob levi stoji velikanska pred-potopna stražnica, v vladala grozna tihota. Koncem liodnika sva stopila v nekako prostorno dvorano stala okrogla miza, okoli stoli. Več bakelj, ki so bile pritrjene V*4nof (lot.^o! Radi tega so obsojeni na j emu temnile njegov obraz. " Vidiš/' .pričel je prijatelj,'' pred- siopua v nt;- , ................ ^ . - j- t--o-----m * i---- >. V sredi ie prisilno delo. Kdor vstopi v rudokop. ,,{V ,iaju jKitegneta konjiča domov, bo-* i njo pa trije ga ne ost a vi nikdar! r ^ končal na vislicah.'' bile pritrjene — Ali to je baitoarično, surovo! ^Pa radi tega' se vznemirjaš?" S iTJi v ietezne obroče, so razsvetljevale ta - Pregnanci delajo ™ki dan dva-kateri kozaška r . • 'j«_____x Talko tudiob nedeljah. Oni rjašf sem ga znova, da bi zvedel, il, da mora v *eiezne ooroee, mj ijt/«»cujc>aic i« - ^ ,. , i i • i • 1............. ^ . . prostor. Iz te^ra prostora je vodilo vež »ujst. ur. Talko tudi oh nedeljah Oni (Vs.„. jt. rMinef. okrivi hodnikov, koili namen mi je bil ne- «e »mejo n»kdar ihk*i vat i. I a«-.... koI^ati „„ viKlicali. . ■ v-i.___i.____Iv ii i /hulwiiti'iini f Dvakrat v letu s« nu.^, ... ..w.^oy. in" uri. četa opravlja vratarsko službo. O 110- tranjanosti lahko le tisti sodi, ki je '^"baV^. mreža. Kaj /.Uv^Mlramf Dvakrat v letu ae za.noree je," pričel je pripo videl vso to nesnag.. Nekaj umazanih ' • ; iv-RVobi vhod v dvorano smejo .Hl|HK-iti. Na velikonočno nede- TMiovati prijatelj, "ali dokazali mu klopi in surovo ot«a*M> miza so edino J. y ^^ )(ak(4j tu?no (>w. lj« j„ ,,„ „a carjev rojeni dan. ,,a vell()ar llis0. ()a jP 0n umoril h<«a- pohBtvo. . -- # t*'kmetr<>o in njena otroka. On vse U- To je lil pravi rudokop. - Tud, kapitalisti se spominjajo ji. vsi dokazi, katere je navedel dr- 1 W JI IM I |F|U1 1 . udokop. ~ ' -..... —r--------------- - ... »r^a modernih m£k sredi katerih ie Peklenski trn« je vdarjal na na.ii- ob smrti ponižnih, pasjih duš. Mar- žavni pravdnfk, se pa opirajo le na bradatTkozak ^ no uho, katerega so kaznenci pro- shall Field je to dokazal s tem. da indicije. VI, temu so Pa obs-.d.l, na bradati korak zamišljeno Koraicw «or ^^ r k)a(|iv na title skalnate stene. Pred saln. pntranjače*, ki so mu stali vedno zve- ibsod^i izvršena." iS^lt na k^i Te ^ Kl^lal razdrapana bitja, z mrša- s,o ob strani pri iasesavanju delav- Po kra.kvm molku ,e z^pet nada- Lr^lXo^Sm da si snem o- vimi. dol,imi bradami, vnetimi oči, cev. Pa naj še kdo trdi, da kapitalist, Ijeval. »YidW. v prav dokaa:. k, slon« iidaH ^ kZZr; M Ui voiak vkovan« v težko želcžje na .n^ah ... niso hvaležni ljudje t! na indieijah ni*. ntč vredni. Kdo lah- gledati vse kaznilnice. Mladi vojak me je sprva zvedavo ogledoval, po- kaznenec. ljudje!! na indieijah Po vsi Ameriki šo socialisti dne, ko dokaže, da je zamorec res mori _ " . . . • w VII 1 "em je plZl^i^ Tudi eden ni bil zdrav. Nikdo m 22. jan. t. 1. priredili velike demon-" leot Ali ni to strašno, če bode moral me je smatral za kakega kaznilnice- žvižgal pn težkemu delu kako veselo gtracije v spomin krvave petrograj. Jl^'VlTS/i^liV t^^ ga ravnatelja. Mogoče je bilo tudi to. pesnico. Vsi so molče udrihali s kla- skc nedelje Vodnik, katerega mi je dal častnik, divom ali pikom. V časih so naju stra-me je vodil po temnem, ozkem hodni- homa opazovali. Na rokah so jim ku, ki je vodil navzdol. Zemlja je bila rožljale težke verige, katere so mo- iir žveplo na socialiste. _ . .. . • • • • a • f t lil __________j k I • * A t * * Vzlic tednu se giblje, ee vprav neka- tieen muor! Najbolje je. da se smrtna teri kretini v Klovencih blujejo ogenj kazen odstrani s tem bi bil vsak jus- tieen umor izključen." vsled vode tako mastna, da sem bii rali \h) zakonu nositi. Prokleto pravo-večkrat v nevarnosti, da si>odrsnem sodje, ki tako kaznuje! Osebni prijatelji g. M. V. Konde Mejtem sva se pripeljala domov, pravijo, da smo lagali, ko smo v leta- Ko sva vsedla k za.juterku, je pnja- VWRlttl V IIC»nitlWll, vita niruuiauriii .......' • I-----' .........^ 7 „ .v . in padem tia tla. V hodniku so bile Precej kaznencev je bilo boaih, dru- ku |K,n«-ali, da dobiva g. M. \. Kon- tel, oneel znova pripovedovati povsod kužne miazme. gi so imeli čevlje, ali kakšne! Neka- da od S. N. »P. J. na leto $580. ' ^Tmava se dve un časa. predlo se Dasiravno sem oblečen v topel teri sp imeli le sandale na nogah; Mi radi priznamo, da smo se zmo- od,Mdieva na lov. Dokazati ti hoeem. kožuh, vendar me je zeblo. Poleg je Cunje, v katere so bili Oblečeni, so 111». ker g. M. V. Konda dobiva v res- da b. sodniki ne i mWar obso pa bila se tako trda tema, da je člo- bile vsled vod*N ki je kapljala nepre- ni na leto ml jednote.., diti v smrt. ee U imel r se tako mlloc- vekr komaj videl roko pred očmi. nehoma nizdol, t>opolnoma premočene. $480 dobiva kot .tajnik in $150 pa ne mdiei.fske dokaze: Bilo .1© 1 19-.. .. Hodila sva kakih 10 minut, ko sem Na velikanskih bradah so se pa bfcs- kot lastnik "Glas Svobode" za oglas ko je strel na voglu riai^k in Madison v daliavi m>azil neko brliavo in utri- čalc ledene srečer ^ikdar ire bodem jethmte frPoleg teh doh^lkov pa iz- ulice zvabil 1 judi k nkuu in ua uliw. J - ^ "1 . . . . . .... . . .1 • a. I' ^ i. ..............u;u lnrvo pajočo lue. Dozdevalo se mi je, da bo- pozabil, kar sem viled tukaj. erpava g. M. V. Kooda se posamezna Na vosrlu Clark ulice je bila lepa cr^«- 11«. i/viwwiaiu DV UI1 JVJ "" ..... —--- ------ -----I ~ ------— * .. , . v . 1*1 de kmalu konec pota. Svet je bil čim- V obsevu bakelj so se mi dozdevali društva pri naročanju tiskovin. tilna. v katea ^e .]e v^-krat keerl.ialo _ . „ . " . w ^ • .. a .1 • »! . t . t • ,» tr 1 II i I ___"...__- — .. dalje bolj močvirnat, mraz pa občut- vtogi kaznenci kakor duho-vi, ki se (r. M. V. Konda dela to i* ut»le ne- • im.ziio v no? nejši. Pritajeno odmevajoč glas naj- Invje ljudi in ki gloiboko pod zemljo sebičnosti, ker je res mož vnet za bla nih korakov me je ne hote spominjal zvrsujejo svoj težki poklic. gor -naroda! (Pride še.) na moje pohode v podzemeljski jami ob obrežju Baje. Dišalo je po ples-irjevini trobnini in mrličih Le rožljanje verig, stokanje kaznencev, surovo priganjanje priganja-čcv me je spominjalo, da sem v sibir- — Pred nidokonom sva, je sprego- ski kaznilnici, voril moj \x>dl.telj in pokazal je na de- Udarci s kladivom so doneli jedna-, belo železno mrežo, ki nama je zasta- komcriio na uho. Kjer koli se je hotel vila pot. Med debelimi žejeznimj pali- kak kaznenec malo oddahniti, že ga cami bi komaj .prodrla podgana. Na je osorno pričel priganjati priganjač. ključavnicah so bile pritrjene debela Vse je dpvelo z delom, železne verige. Popolnoma pomanjkanje solčne svi- Približal se je stražnik, Komaj mu tlobe je spremenilo ta nidokop v gn>z-je namignil moj voditelj, že je odprl no ječo. Na mene je to napravilo veli-vrata. Kako se je mučil, da je zarjo- kan ski vtis, da kaznencem ni dovolje-velo železno mrežo le toliiko odprl, da no niti gleda nebeškega svoda, posu- sva mogla vstopiti. tega z brezitevilnimi zvezdami. ------ ^ Bila sva v širokem, ali dokaj niz- Nekako |K>sed>no simpatično čutstvo kem prostoru, katerega je slabo raz- se je vabudilo v meni do vitkega kaz-svetljevala oljnata svetilka. Vsled sla- nenca, ki je težko sopeč razbijal trdo be luči, M' nisem mogel takoj informi- skalo. Stolpil sem bližje. G liha vkupštriha. rati o razširjenju hodnika. — K,je sva! sem vprašal svojega voditelja. V spalnici o^bsojencev, je odgo- Zakaj si tu! sem vprašal. Boječe me je f>ogledal in hitel je z delom. Kaznencem je prepovedano go- ' "f—*-----«(----- ' J u--r» -------------- •» r i «-. voril. Preje je bil to bogat rov, sedaij voriti o vzrokih njihovega prog-nan . ... . ...______' . « Ml. « • W pa služi za ležiSče. Mene je zazeblo do kosti. To gomilo, kamor ni nikdar posoja- stva, me je podučil priganjač. Mene je zazeblo. Živ i »okopa n, ne da bi smel povedati Martin Kondare solnce, je imenoval ta človek spal- zakaj ... nicoT^V tej jami, polni miazmov, so — Kdo je ta kaznenec! vprašal sem nesrečneži, katere so vladajoči nasil- na H homa svojeca voditelja, neži sem/poseli, i^očivali od trudapol- , — Številka 114, odgovoril je lako- nega dehrTia klopeh, na katerih je bi- nično. 4 lo malo gnjile slame. V skalo so bile — To vidim sam, sem odgovoril. Ali vklesane omaram podobne celice. Ves njegovo ime, njegova družina? pro«tor je bil podoben velikemu če- — To je grof T..... znani zarot- belijaku. V vsatki celici je spalo po nik. Več pa ne nemorem povedati o noči-pet kaznencev. Pred vsako celi- št. 114. co so bila močna železna vrata, « ka- Slab, okužen zrak mi je jemal Rfcpo.- •terimi so zapirat kaznence kakor *te- Kakor, da bi ležala mora na meni, me kle pse. je tiščalo v sapniku. . * . Nikjer .vrat, ne okna! Povaodi mo- — Peljite me na prosto, sem zapro- »n njegovi zavezniki se vesele, dokler )e novcev na svet, ki jim nosjo kra skala ifi pa zarjevelo žele*)! Sla- sil voditelja. denar v nilh brezmejni žep. Marija Terezija in prostozidarji. . - i . • ~ Spisal Sacher-Maaoch, za Slovence priredil Josip Logačan. TKETJE POOL A V JE. V takozvani 44ruieni dvorani" car- * # t .slkega dvora je Marija Terezija navadv no izajutrkovala. Dvorne daane so bile večinoma že vse navzoče predno je vstopila cesarica. Pod krasnimi podobami slikarjev Pavla Veronese-a, Pal-masvechia in Tiintorettegu in velicimi ogledali, ki so krasili dvorano, so sedele dvorce dame v kraisniji modnih toaletah. Nad uirauioiuiastim karni-nooi je pa visela umetniško izrezljana in pozlačena ura. Poleg vrat, ki so vodile v sobe cesarice, je pa stal srebrn šlkropilnik z blagoslovljeno votlo, poleg njega pa lično mahalo. Komaj sta vstopili grofici Fuelis in Montesanto, že je zapel znova zvonec. Dva mlada paža sta odprla vrata in MarijaTerezija je velioastveno vstopila v dvorano. V levici je imela časnik, v desnici pa zvonec. Sredi dvorane je odzdravila prijazno jmzdravu dvor-11 iii d,am, i>otem pa pozvonila v tretjič. To je bilo znamenje za sobarico. Talkoj je mtopila Rkza pl. Budova. mlado in krasno dekle, v rokah je pa nesla na srebrni tasi Kajn trk za cet*a-rico. Marija Terezija je sledila sobarici z očmi, dolklcr ni položila zaju-trka na mizo, potem jo je pa prijela za ramo iu ji rekla. 4 4 Ona je dobro spala, ima jasne o-či. — Dobro jutro, moje dame." Dvorne dame so odzdravile. "Danes sem prav dobre volje," nadaljevala je cesarica; "ali vi grofica Ki whs zakaj f' "Jaz se ne drznem —" "Ijc brez ceremonij,'' spregovorila ie -znova Marija Tereziia. 44 Ali je že čitala novi list T' Obenem ji je pa pomolila "ČlovHka brez predsodkov". "Prosim," je zdihnila stara dama. ^vj porečete k temu listu. Izvrsten list je. Pa odkritosrčen. Ta piše, kar se ni upal še nobeden minister povedati. "Človek brez predsodkov!" Lep naslov. Sedaj naj pazi vsa-Ma, kajti gosijKMl Skala ima spičasto pero. List se mora naročiti,'' končala je cesa rica in prised la k zaju trku. Komaj je cesarica končala, je za* šumelo po dvorani, da se je cesarica začudeno ozrla po dvorani. Vse dame so izvlekle iz svojih žepov 4 4 Človeka brez predsodkov" in pričele Pitati.. 4'Kaj je novega," se je oglasila cesarica, iko je končala z žajuterkom. ^ i 44Nekaj je posebno novega, Veličanstvo," je pričel jezuit, ki je bil do sedaj skrit za dvornimi damami. 44ProStozidai^ko lotžo imamo na Du-naji, o čiuvur imamo dokaze." "AH je policija o tem poročala, je vprašala cesarica. ' "Ne —" "Jaiz ne ljubim hujskanja," je naglo segla ošteni ljudje, ki hočejo napredek, tega pa želim tudi jaz. Le njihove .tajnosti se mi ne dopadejo, radi tega sem proti njim. Ali absolutno sem za Stkalo, za "Človeka brez predsodkov"." "Če je pa ta tudi prostozidar," je ponižno pripomnil jezuit. "Jaz sem že povedala, da ne Ijn-I nun hujskanja. Skala je odkritosrčen Človek, ne pa prostozidar." "Imamo dokaze," je prijavil jezuit. "Resnica je, da gostije z dvora varujejo prostozidarsko ložo," je po-segla vmes grofica Momtefcanto. "Hujskanje." je mrmrala cesarica. "Zarota je proti morali, veri, proti jezuitom in proti nam," je nadaljevala Italijanka. "Dobro," »pregovorila je cesarica. 44 Dobro, mi se pa zavežimo proti njim. lizra/bimo svojo moč, da razkrijemo tajnosti gospodov." "Ha, ha, ha," se je smejal jezuit. "To je pa komično. Ha, ha, ha, kako naj bil presvetli cesar —" "Cesar jii tudi prostoizidar?" je naglo vprašala cesarica. 44 Velik f mojster," je odgovoril jezni*. f— . 44To je ne mogoče — cesar," je govorila cesarica. "Pač, pa ljubi take nevarnosti. — Aih, kako sovražim taj- iiosti. * \ Jezuit je dosegel svoj cilj. Nezaupljivo in ljubo«umno ženo je zadel na pravem mestu. 4 4 To mora Vaše Veličanstvo popoK noma pomiriti," je tiho govoril jezuit, 4 4 če je cesar —" "Kaj, pomiriti f" je jezno pričela cesarica. "Gospodje naj talkoj vsto-oijo." * Pazi so odprli vrata. ,» » Na relu je vts topil cesar Fran Stefan I., njemu je sledil mladi nadvojvoda Jožef, kasnejši cesar Jožef Ilf, njima so pa sledili drugi dvorjani v dvorano. Cesar se je priklonil cesarici in j>o-tjubil roko. 4'Kako ste spali f" vprašal je cesarico v francoščini. , , .....% 44 Dobro," odgovorila je hladno ee-sa rica. Fran Štefan se.je priklonil, i>otem vstopil v krog dvorjanov. 44 Dobro jutro, mati," spregovoril je nadvojvoda in ji poljubil roko. 44,Si zopet }H)zno v noč rit al. Nikar ne taji, Roje oči so rdeče. KalkSno knjigo pa imaš v žepu?" 44 Kar je v ti knjigi posefono pii-ie pripomnil Jožef. 4 4 Vi torej |H>dipirate ta list," je nagovorila cesarica svojega soproga. 4 4 Seveda, dokler ga vi ne prepove-ste. Vaša cenzura je močnejša, kakor jaz, kajti jaz sem na N ašem dvoru le zasebnik." . 44 Jaz sem naročil sto iztiaov," je pristavil Jožef, da bi jezil jezuita. 44 Mi bodemo pa list uničele," je rekla Fuchsova. 44Da uničile ga bodemo," so pristavile vse dvorne dame. 44 Mi ga bodemo pa podpirali," je odgovoril pogumno Jožef. 4 4 Skala se^ bojuje proti glumačem v državi in cerkvi." 4 4 Kdo je glumač v cerkvi, cesarska visokost t" je pohlevno vprašal jezuit. 44 Tisti hinavci, ljubi Maus," je od-guvorif Jožef, ki v cerkvi izrabljajo čioVeške slabosti. In ti glumač i so je- zu— j t 44 Kaj pomeni to očitanje," je pripomnila cesarica. _ 44Nam se očita nekaj,".'je jecljal jK>bod Skala," pričela je že na pragu, 44 zunaj Vas priča/kuje dvorni sluga." "Česar želite," je vurašal Skala Vstopivšega slugo. 44Tukaj je list za Vas," je pričel sluga. 44 Veseli me, da gledam moža, ki kritizira ministre iu ojstro napada jezuite." 44Kdo mi je neki naipisal list," je mrmral Skala, ko je dvorni lakaj zapustil sobo. "Anonimen listek na sestanek v dvoru. Tu se govori o pro-t akciji. Meni je vendar vsaka pro tek-cija zoperna. No, pogledati pa vendar pojdein." Po tem samogovoru je hitro nataknil trikotnik na glavo in odšel proti divoru. Ko je prišel na dvor, je korakal mi-mo lalkajev in gard isit o v. direktno v predsobo cesarice. V predsobi je naletel na patra Mausa, ki je pri kaminu grel svoje grešne kosti. , . Skala se mu je približal, da bi ga nagovoril. Jezuit mu je pa pomolil rdko za poljub. Ali Skala, mesto da bi mu roko poljubil, ga je prijel za roko in jo krepko stresnil. 44Kklo ste?" je vprašal začudeno jezuit. 44Pisatelj in časnikar,"-je odgovoril Skala. 44 Venski ali posvetni pisatelj?" je vprašal znova jezuit. 44Kaj j>a pišete?" je vpra&al zvedavo jezuit. . '44 Jaiz izdajam in pišem "Človeka brez predsodkov," je odgovoril Skala. 44Tenia ljudstvo ima predsodke —•" 44Da, resnica je," je hitel Skala. 4 4 To so zakrivili jezuit je in drugi nazaduj ak i.'' 44Gospod Josip Skala," je pripomnil sladko jezuit, 44Vi ste na krivili l>otih. Ali kakor vidrini, imate tudi precej pameti v svoji glavi. Vi ste morda sebič než, prestopite v naš ta-l»or, kjer Vas čakajo časti, in zadovoljni bodete." 4 4 Meni je načelo višje, kakor vse slilžbe in časti na svetu," je hladnokrvno odgovoril Skala. 44Nilkar ne odbijajte, kar se Vam .ponuja," je hitel jezuit. "Spreobrnite se, in dosegli bodete, kar Vaše srce želi. - • Skala se je temu vsiljevanju s strani jezuita le smejaJ. "Apage satanas," je viknil jezuit iu zginil med vrati, ko je uvidel, da my je njegov nerodni manever popolnoma izipodletel. PETO POGLAVJE. Komaj je jezuit ostavil sobo, že je ustopila Elza i« je zvedavo uprla svo je oči v Skalo. Ko se mu je nekoliko približala ga je nekako osomo vprašala : 44Česar želite?" "Protekcije," je odgovoril tikala. "Ha, ha, ha," se je nasmejala Elza. "Dotoro, jaa Vas bodem proteži- raila." , "Ali ate Vi moja prijateljica," je ponovil Stkala. 44Jaz?" se je smejala Elza. "Kdo pa ste Vi?" 44Jaz sem Skala." 4 4 Tako zgleda torej človek, ki nima predsodkov," govorila je Elza in ga opazovala. 44 V resnici lep človek. AJi nimate predsodkov ?'f 44Ne," se je glasil odgoyor. 44Tudi ta lepa dekleta ne?" je vprašala Elza iu ga koketno pogledala. AJi ste vi moja prijateljica," je vprašal znova •Skala. "Ali mi niste Vi pisali ta lejistek." /4Jaz se ne pečtun z ljulbavnimi rastne rami," je odgovorila Elza. 4 4 Oprostite, tu se ne gre za ljubezen," je povdarjal Skala, 4'ampak za protekcijo." . "Jaz Vas naj protežiram, jaz sobarica cesarice," se je poredno smejala Elza. 4 4 Kakor nalaišč," je pripomnil Skala. "Čktajte moj list, tu bodete našli vse, kar se dandanes pise proti privi-legijam." In hitro je segel v žep in ji izročil en iztis. V teto se je oglasil zvonec v sobah cesarice. Elza je odhitela k cesarici, pustivši list na mizi. Zoj>et je ziipel zvonec, od zunaj je pa vstopil nadvojvoda Jožef. • • • Nadvojvoda bi bil kmaln veselja za-vriskal, ko je videl da je sobarica pustila list na mitzi, ker je bil uverjen, da se kmalu vrne. Takoj je -»delal na-črt. Že mesece je čakal, da bi pisemce oddal lepi sobarici. A zaman. Sedaj je ležal list pred njim. Hifcro se je odJočil in vtaknil je pisemce v list. iKomaj »je pisemce vtaknil v list, že jse mu je prblližal Skala, ki je v vsakem novodošlem vfdel svojega tajnega jurijatelja na dvoru. "Gospod," pričel je nadvojvoda, vesa pa želite?" "'Prosim, ali mi niste poslalli ta le HstHv?" je odgovoril Hkaia. 44Jaz?" vprašal je začudeno Jožef. "Da," je trdovratno ponovil Rka- < la. — 44Čudno," je mrmral Jožef; toda takoj je veselo \Vkliknil. 44Skala, izdajatelj "Človeka brez predsodkov" — jaz bi se bil' že rad zdavno seznanil z Vami." t 4 4 Na dvoru imam v resnici dobre varuhe," je spregovoril Skala. 44 Da, prostozidarji Vas varujejo," je pripomnil Jožef in pristopil k Skali, ker je spoznal, da ga smatra za prostozidarja. Dal mu je znamenje z roko, ker bi se bil rad' seznanil s prostozidarji. A komaj se je dotaknil roke Skale, že mu je ta vrnil znamenje in zaklical: 4 4 Vi ste torej moj varuhi" Nadvojvoda i?a je trdo prijel za roko in tiho izgovoril: 44 Ne jezite se, jaz sem Vaše zaupanje zlorab jI — jaz nisem Vas varuh, jaz nisem prostozidar." 44Kdo pa ste?" je raJburjen vprašal Skala. 4 4 Nadvojvoda Jožef in Vaš prijatelj," je odgovoril Jožef. 4 4 Vendar sem našel človeka, ki me bode vpeljal pri prostozidarjih." < 44Ne morem," je odgovoril Skala. 44Zakaj?" je vpraša'l Jožef. 44Mi se l>orimo za jednakocrt," je navdušeno nadaljeval SlkaJa — "iza tfplosnoet, proti sebičnosti posameznikov, stanov in narodov. Boj egoizmu, naj že nastopa pod . katerikoli krinko hoče." '•Jaz Vam nauipam," je odgovoril Jetžef. 44Boj jezuitom," je govoril Skala. "V prvi SteviVki bo i»z6el članek ^na- men posvečuje sredstva11, da potegnem tem hinavcem krinQto rax obraz. — Ali je Vaša trdna volja ustopiti v red prostozidarjev, kajti red ne pozna izjem," je po kratkem molku Skala zopet spregovoril. "Jaz se bodem podvrgel vsaki Skušnji, je zaklica! veselo nadvojvoda. Jaz ne hrepenim po bojni slavi, ampalk ljuibim človeštvo." Pozdravil je Skalo in odšel na hodnik. (Dalje prihodnjič.) Gdeneoe, Ohio. Cenjeni sodr. urednik! Ne jemljite v zlo okorni roki ter pe-resai delavca, kteregia poklic je v pre* mogokopu, kjer se spravlja na dan črn zaklad v potu obraza in žuljavih rok, za botro našo eksistenco. — Da, delamo, mučimo se; in tolse ponavlja od dne do dne. Počitek, ki nam je od-kazan za dobavo o ve moči Obuja v nas le skrb za našo bodočnost, ki ne-more biti mila nam, ki posedujemo le žudjave roke, kajti naša bodočnost je odvisna od razmir, v kterih živimo. Zakaj delamo, čemu toliko delamo, ko vemo, da nedelamo za sčf Mi deliamo,^a razmirc so napram nam trpke in neizprosne — krute. Delamo za lenuihe, ki so te razmire u-8tvarili z namenom, da se delu sami odtegnijo. Ti dedaničH se na konto delavne mase zabavljajo; njih življenje je samo-pašno, razkošno. Boginja venera, igre, orgije itd. so njih altar idealizma. In zakaj se to tako godit Oodi se ateto, ker ti vedo, da delavstvo spi spanje pravičnega, da je delavski um vprežen v okove suženjstva! Masa se pusti trpinčiti, kakor močan vod od slabotnega priganjaČa. V masi je moč, toda ni volje in edinosti, ki je uporu zoper iakoriščevanje fprvi pogoj. f Zatorej rojaki, proč s prepiri, ki nam nekoristijo nič, in pridružimo se mednarodni razrednozavedni * del. stranki! Zavedni slov. delavei v Chicagi so se združili in ustanovili "slov. soc. zavezo", h koji smo se pridružili tudi mi z Glenooe, O., — iadali so dober, v resnici delavski list, ki nosi npslov " ProletarecM. Ta list naj nas zasto-pto in naj bo naš vodnik, naj bo merita delavske inteligence, glasilo zatiranih in teptanih. Nič premišljati, takoj naj vsak na-* roči list ki naj ga pazno čdta. KdoT ima količkaj razuma, mora priti do zaključka, da je list v resnici za koristi proletarcev. Lifct bo imel mnogo sovražnikov, ali nevstrašimo se jih, naš boj za pravico nam mora biti svet, — praviea mora zmagati! Brez boja ni zmage — in zmagati mora le armada sama in ne posamezniki, ktterim naj bi se vsa stvar — po nazorib nekaternikov — prepuščala. Tukaj imamo mednarodni soc. klub. — imamo podporno društvo in strokovno; torej smo precej organizirani in lahko ponosni na to. Slov. delavei v Ameriki! Kjer le morete in kjer vas je le nekaj skupaj, ustanovite soc. klurt) in dtopite v zvezo s i'ProletarcemM. > Čudno se mi zdi, da se ostali slov. člasniki nezmenijo in nepozdravijo nov 1M, kot je to vedno in povsod navada;-o "Proletarcu" pa ni bilo slišati ne dobrih niti slabih besed. Vsekakor je to značilno! Mednar. soc. klub v Glencoe, O., ima svoje redi me». seje vsako drugo sobodo vefer v mescu, združeno z razpravami in razRovomm (diskusijami). Vteako aadlntn soboto večer v mesni pa ima svojo red. me«, sejo odbor sam. Odborniki so; Tg. Žlomlbenrer, predsednik ; Jno Kravanja, tajnik; Mart. Pire, blagajnik. Z bratatoo-soe. pozdravom, \ .Tno Kravaorja, taj. — Za blagor naroda se najde danes ljudi na vseh koncih in krajih, dasi je to zelo težavna naloga; to halogo ix> vifcuje in jo hoče izvrševati tudi Kon-da! Dokaz: t Lansko leto je naroČil slov. soc. klu*b v Ohicagi 300 članskih knjižic ter pdačal za to račun, ki ga je predložil M. V. Konda (ki Mfl biti socialist) $15. * Letos pa se je klub obrnil na isto tiskarno sam, za isto število* in kvaliteto ter na začudenje izvedel račun, da nas 300 tacih knjižic stane le $3,50. Konda si je pri tem 11 delu'' lansko leto "zaslužil" $11.50 za nič. Mož za blagor naroda. NAZNANJE! Vse tiste sodruge, kterim sem do poslal knjižice "Naša bogastva" in nabiralne knjige za naročnike "Prole-tarca", prosim najuljudneje, da me obvestijo, ako hočejo te stvari prevzeti ozir. za stvar delovati. * Kdor teh nima namena ozir. nemo-re delovati za stvar, naj blagovoli prejete stvari vrniti, da se vemo ravnati. Kdor pa želi imeti nabiralno,, knjižico za naroč. "Proletarca", naj nemudoma piše po tozadevno. S socijalističnim pozdravom, i A. Prešeren, taj. — Slovenski socialistični klub je izdal knjižico "Naša bogatstva". Knjižica stane le 5 centov. Vsakdo si jo lahko naroči pri sodr. Antonu Prešernu, 678 W. 1.7th St., Chicago, Ills. 41PROLET ARCTJ'• V PODPORO: Podarjena ura, ižrebana na 100 ti-ketih k 5c. — $5; Math Keber $2; Frank Bostič $1; Jos. Ječmenjak $5; veselo omizje pri M. Potokarju $1.30; Math Stichau-ner, Waukegan, Ills., 80c.; Glencoe, O., M. N. S. club $3; Ign. Žlember-ger $1; Jno Kravanja 50c. Skupaj $19.60. Izkazi, ki spadajo v drugo področje, se obavljajo vsake tri mesece v listu, nujne stvari pa pismeno. J. Zobec, Roslvn, Wash., $1. POZOR! SLOVENCI! POZOR! z modernim kegljiščem Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenoči&če za nizko ceno. Postrežba točna in i z born a. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So Center Ave., Chicago. Ženske OBLEKE raznovrstno blago, nogavice, rokavice itd. proti odplačilu na obroke ali takoj. 01r|:qsteir], 609 W. 21 st STREET Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. zdravnik za notranje bolezni In raitoeelnik. Zdravnllka nreUk-va hreirla'no — plačati le 1« zdravila. 647 Is 649 Blue Islild Ave., ChlctfO. Uradne ure: Od 1 do i po ol. Od 7 do 9 ive€er Izven Chioage 4ive{i bolniki naj pile jo »lovenikl. NA PLANO! HRT WV * nnijako znamko izde-VDL£.IYI!i luj Jože Sabath ferd.petsche advokat in pravni zastopnik v kazenskih in glviluih zadevah. Pišite slovenski! 1317-1324 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, 111. Res. 5155 Prairie Ave, Phone Drexel 7271. JAVNI NOTAR izdeluje vse v*to stroko spadajoče listine in prevzema tudi zastopstvo pred sodiščem. —.Zastopnik 11 Metropolitan" ln "Prudential' zavarovalne družbe. 57(> \V. 21st 8t., Chicago SLOVENCEM IN HRVATOM priporočam svojo gostilno, dvorano za veselico in društ. zadeve. Točim izborno pivo "Magnet", fina namizna importirana in domača vina, izvrstno Žganje itd. Pri meni so le fine, unijske smodke na prodaj! — JOŽE POLAČEK, 683 LOQMIS STR.. CHICAGO, ILL. Tobey, utiijski krojač izdeluje novomodne obleke iz najfinejšega in najtr-pežnejšega blaga po najnižji ceni. Plačila se sprejemajo po dogovoru tudi na obroke. — Rojaki, kateri žive izven Chicago, lahko dopošljejo le natančno • mero in obleka se jim izgotovi,. kakor če bi bili pri meri v Chicagi. — — Pišite slovenski I 685 W. 22nd St., Chicago, 111. ROJAKI POZOR! Točiva izvrstno vino, pivo in žganje. Na prodaj so le najizvrstnejše nnijske smodke. G-orak in mrzel prigrizek prost. Postrežba točna in solidna. brata kosigek na 590 So. Centre Ave., Chicago, 111.