99je pravljično število, zato seje kolektivLESNI NE prodajalne LES odločil, da vam pra v v tej šte vi I ki GLASA yošči srečno novo leto 1979 30 1948 1979 proizvodno in trgovsko podjetje 2 lesom lesnimi izdelki in pohištvom. n.sol.o. LJUBLJANA, TITOVA 51 občinske konference SZDL ^*«, Kranj, Radovljica, Skofja Loka ! Trtic - Izdaja Časopisno podjetje *l»nj - Glavni urednik Igor Slavec govorni urednik Andrej Zalar Kranj, torek, 26. 12. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Gasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko IKOS slavi tridesetletnico Boljši delovni pogoji i tridesetletnici so zgradili novo tovarno, s ka-■ so več kot podvojili delovne površine, predam pa bodo v njej izboljšali delovne pogoje, organizacijo dela in produktivnost imi kolektiv lkosa iz Ifranji ■desetletnico obstoja. Žaret k. tovarne segajo v leto MUH. bil ustanovljena Remontna ra v okviru tekstilne indu-le naslednje leto so poslal, ojno podjetje, ki se je preime-v Kovinar - Tovarno tek Organizacija ki sedaj *-' /ROS je bilo pod je t |c • rVvljarskih strojev, k. je •j delalo v okviru tovarne ^id kasneje pa se je pnklju-t*arni Obutev in se leta ].>•>_ *elovica v Puli U nekaj dnevi so v tovarn. 1 v Puli podpisal, pomemben Pravni sporazum: sporazum <» n no^ ovno-tehnićnem sodelo-med Jelovico in poljsko to-pEVin^sporazumujo Jelo- program oke" «J J« pr I saj je »nv« iionov dinarjev. nvestieija veljala Obnova je SaT^jT^ febf P^ebk ^.a izrednega M**, koMctiv . ^ turi , 1-7 I nima veliko indu-Inistva. ni'"« mišlia o podobnih spo: r"ma sodelovanju tudi ' ''7,rTl?kami. zlasti s kraji, m, repubhkam' T S^ino potekajo Zal pa A uspešno i n, " r^fdoma.ta ti do de-!/'razu^. L gorenjskim. L. B. proizvodnje med jf ie dale*. osamosvojilo in sr kasneje nadelo ime TOS0 - Tovarna obutvenih strojev. . Ker niti ena. niti druga nista bih ver kos ostremu konkurenčnemu boju na tržišču, so se delavci z referendumom leta 1970 odločili, da se združijo v enotno organizacijo pod imenom IKOS - Industrija kovinske Opreme, in strojev. Obdržali so skupni proizvodni program, ki ga izpolnjujejo in razvijajo. S svojim programom uspešno sodelujejo z domačimi in tujimi delovnimi organizacijami, pri proizvodnji tekstilnih strojev predvsem s Textmia -projekt iz I)DK m v proizvodnji »rušilnih strojev z Loeser iz ZRN. Omeniti velja tudi, da s prodajo nimajo težav, saj 40 odstotkov celotne proizvodnje izvozijo. Izvažajo predvsem v vzhodnoevropske dežele in v dežele v razvoju, utrli pa so si tudi pot na .zahodnoevropsko tržišče. Letos bodo dosegli 105 milijonov dinarjev skupnega dohodka, leta 1980 pa ga planirajo 160 milijonov, medtem ko se zaposlenost ne bo bistveno povečala. Vse te uspehe je treba pripisati načrtnemu vlaganju v modernizacijo proizvodnje, izboljšanje tehnologije in organizacijo dela. Imajo namreč najsodobnejše stroje, kot so numerično krmiljeni vrtalnorezalni stroji in stružnice ter avtomati. Kot vrh vsega pa je nova tovarna, ki so jo zgradili ob tridesetletnem jubileju . . i Ž izgradnjo nove tovarne, obsega proizvodnje ne nameravajo povečevati, čeprav bodo z njo podvojili delovne površine. Sedanjim 4150 metrov delavnic so dodali 4600 kvadratnih metrov veliko sodobno proizvodno halo. Zgradili so jo predvsem zaradi izboljšanja delovnih pobojev delavcev ter boljše organizacije dela. V njej so uredili tudi garderobe, novo jedilnico In prostore za družbenopolitične organizacije. V novih prostorih bo tudi mehansko visokoregalno skladišče, da bodo lahko imeli vse polizdelke zbrane na enem mestu, kar bo izboljšalo preglednost in omogočilo boljšo organizacijo dela. j Nova tovarna je IKOS veljala dobrih 500 milijonov dinarjev. Ob tem velja poudariti, da je polovica investicije stavba, polovica pa so novi obdelovalni stroji in oprema. Kar pa je še bolj pomembno, je to, da je 240-č lanski kolektiv Mam zbral skoraj polovico denarja za novo tovarno, M) odstotkov je pomagala banka s krediti, ostalo pa so kratkoročni komercialni krediti. L. Bogataj KRANJ — Ob svoji 30-letnici obstoja I kos odpira novo tovarno. -Foto: J. Zaplotnik Po triindvajseti proglasitvi ^ najboljših gorenjskih športnikov za leto 1978 & VGCflHfl podelitev in proglasitev na Bledu BLED — Festivalna dvorana je sprejela najboljšo gorenjsko športnico, športnika in moštvo za leto 1978. Na svečani'proglasitvi so priznanja dobili najboljša športnica Gorenjske Nuša Tome, članica SK Alpetour iz Škofje Loke, najboljši športnik Borut Petrič iz P K Triglav Kranj in hokejsko moštvo Jesenic. Na kulturno-zabavni športni prireditvi ob svečani razglasitvi najboljših na Gorenjskem so bili poleg najboljših še domači športniki. Pred mikrofonom so se zvrstili trener OK Bled Srečo Vernig ter igralka OK Bleda Mojca Zoreč ter padalka Alpskega letalskega centra iz Lesc Mojca Legat, od povabljenih gorenjskih športnikov pa še alpinca Polona Pehare in Janez Zibler iz Tržiča ter člana SK Alpetour iz Škofje Loke Boris Strel in Jože Kuralt. Od smučarskih tekačev sta bila na prireditvi trener tekačev iz Gorij Lovro Žemva ter tekač Tone Djuričič iz Mojstrane. Od alpinistične odprave na Everest pa sta bila pred mikrofonom Marjan Mantreda z Bohinjske Bele, sicer član PD Go- rje, in Tržičan Borut Bergant. Vsi ti so pred polno festivalno dvorano v pogovorih s Tugom Klasincem in Dušanom Dragoje-vičem ter povezovalcem progra- Nadaljevanje na 24, strani Zlato polje ima novo trgovino Kranj — Krajevni skupnosti Zlato polje v Kranju se je v petek. 22. decembra, uresničila deset let stara želja. Veletrgovina Živila iz Kranja je ob sedanji trgovini, ki komaj zasluži to ime zaradi majhnosti in dotrajanosti, predala namenu novo in sodobnejšo. Novi zlatopolj-ski potrošniški center je druga največja samopostrežna trgovina v okviru Živil. Zgrajena je bila v dobrem letu. za načrte in gradnjo pa je skrbel Gradbinec iz Kranja. Petkove otvoritve, trak je simbolično prere-zal predsednik potrošniškega sveta krajevne skupnosti Zlato polje, SO se razen predstavnikov krajevne skupnosti in Živil udeležili tudi zastopniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, projektantov in izvajalcev, podjetja Domplan in nekaterih organizacij združenega dela. Novi zlatopoljski potrošniški center ima 240 kvadratnih metrov površine, kjer je vključena tudi mesnica Kmetijskoživilskega kombinata Kranj. Dve hladilnici merita 33 kvadratnih metrov, 116 kvadratnih metrov pa je skladišč. Pred samopostrežno trgovino so tudi parkirni prostori, v okviru potrošniškega centra pa bosta kmalu urejena tudi bife in frizerski salon. V trgovini s tremi polavtomatskimi blagajnami je kar 360 metrov polic. Gradbena dela so veljala 5,2 milijona dinarjev, oprema 2,160.000 dinarjev, za zunanjo ureditev pa bo potrebnih 590.000dinarjev. -jk Krajevna skupnost Zlato polje je bogatejša za moderen potrošniški center — Foto: J- Zaplotnik NAROČNIK Skupna priloga V*i nas frtovnetn ?*ark — ,i Pni trije uvrščeni veleslaloma za točke razveseOuJ' [™\^nc. Peter Luescher - Švica (2), (&%Za°»?nBojan Križaj - Jugoslavija (3). - Foto: Kot rezultat sodelovanja uredništev vseh slovenskih pokrajinskih listov smo za konec leta pripravili skupno prilogo, ki na 12 straneh prinaša vrsto zanimivih prispevkov iz vseh koncev nase republike. Glas je prispeval reportažo o gradnji rudnika urana v Zirovskem vrhu, o katerem sta nam pripovedovala vodja organizacije izgradnje rudnika Dušan Pensa in vodja splošno-kadrovskega oddelka rudnika v izgradnji Dušan Skrbeč (sta na sliki ob naslovu). STRAN: 25 DO 36 Zdravica vrhovnemu komandantu Ob dnevu jugoslovanske ljudske armade je zvezni se kretar za ljudsko obrambo armadni general Nikola Lju bičič priredil v hotelu Nep tun na Brionih večerjo v čast vrhovnemu komandantu oboroženih sil SFRJ, marša lu Jugoslavije Josipu Brozu Titu. Na večerji je zvezni se kretar nazdravil vrhovnemu poveljniku in mu zaželel še nadaljnje uspešno vodenje naše ljudske vojske. Veliko naročilo V ladjedelnici 3. maj na Reki so podpisali eno največjih pogodb v zadnjih letih. Za Češkoslovaško pomorsko plovbo bodo zgradili štiri večnamenske ladje po 15.000 ton nosilnosti, posrednik tem poslu pa je bil Brodoma-terial z Reke, kije samo letos uvozil s Češkoslovaške za več kot 15 milijonov dolarjev ladijskega železa, izvozil pa za 5 milijonov dolarjev dru gega blaga. Vrednost naro čila presega 30 milijonov do larjev in bo s tem večletna negativna bilanca izravnana Predstavniki Gorenja pri Kardelju Član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj je v Ljubljani sprejel predstavnike Gorenja iz Velenja. Ob 25-letnici obstoja te sestavljene organizacije združenega dela so mu izročili knjigo s podpisi vseh 20.000 delavcev Gorenja, zaposlenih v TOZD po vsej državi. Prenizke cene za cement Cena cementa, ki je v primerjavi s stalnim naraščanjem cen repromateriala prenizka, je tudi eden od vzrokov, da je poraba tega gradbenega materiala v Sloveniji nad evropskim poprečjem, obenem pa je tudi glavni krivec za izredno kritičen položaj v anhovski Cementarni, ki bo imela ob koncu leta okoli 170 milijonov dinarjev izgube. To so med drugim poudarili na skupščini delegatov podpisnic samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za proizvodnjo cementa v novi cementarni v Anhovem. Skupni kilovati Pretekli teden je v Tuzli začela obratovati nova termoelektrarna, sad skupne investicije Slovenije in BiH. Nov agregat v sistemu tuzlanskih elektrarn bo s svojo močjo 215 MW najmočnejši, celotna moč tuzlanskih elektrarn pa se je z njim povečala na 800 MW. Elektrarna je veljala 1380 milijonov dinarjev, elektrogospodarstvi obeh republik sta prispevali 530 milijonov dinarjev, za 320 milijonov pa je bilo posojil in udeležbe tuzlanske elektrarne. Slovenija in BiH že načrtujeta gradnjo novega agregata, ki bo imel moč od 500 do 600 MW. Poškodovani cenejši Pri Zastava avtu se je nabralo okoli 400 vozil Črvene zastave, ki so zaradi prevozov in transporta rahlo poškodovani, uprava inšpekcijskih služb je sedaj pristala, da Zastava avto lahko ta vozila proda, seveda po znižanih cenah, rednim kup cem. Kupci, ki imajo naročene avtomobile, bodo lahko izbirali ali vzamejo brezhiben avto ali cenejšega, vendar z raznimi odrgninami. Na svečani akademiji v Kranju, ki sojo 21. decembra popoldan priredili Pokrajinski odbor za Gorenjsko, Pokrajinski štab TO za Gorenjsko in Občinski štab TO Kranj, so podelili mnoga odlikovanja, pohvale in priznanja. Na sliki: komandant teritorialne obrambe Gorenjske polkovnik Ljubo Kriiinik izroča pohvalo republiškega štaba TO za najboljšo enoto na Gorenjskem Dragu Rozmanu iz Radovljice. — Foto: J. Zaplotnik V soboto, 23. decembra, je bil ob 17. uri v osnovni šoli v Križah pri Tržiču svečani zbor teritorialne obrambe občine Tržič. Na svečanosti so pripadnikom enot TO podelili priznanja in nagrade za uspešno delo ter razglasili napredovanja starešin. — Foto: J. Zaplotnik Škofjeloška občinska skupščina, družbenopolitične organizacije in ga r ni z {ju JLA so 22. decembra zvečer priredili v osnovni šoli Podlub-nik svečano akademijo, na kateri so nastopili učenci in vojaki. -Foto: J. Zaplotnik KRANJ Včeraj, 25. decembra, je bila v Kranju redna seja upravnega odbora Planinskega društva Kranj. Na seji je bilo govora o načrtovani alpinistični odpravi iz Kranja v počastitev 80. obletnice Planinskega društva Kranj, o dejavnosti odseka za vodni-fttvo in o poročilu tajnika o letošnjih delih na Krvavcu. To je bila zadnja seja upravnega in nazdornega odbora letos, ki je bilo enako uspešno /a kranjske planince kot pretekla. -jk TRŽIČ V sredo ob 12. uri se bodo zadnjič letos sestali člani izvršnega sveta skupščine občine Tržič. Pregledali bodo, kako je od 1.1. do konca septembra pritekal denar za skupno porabo ter •prejeli zaključke v zvezi s poročilom o stanju varnosti pred požarom. jj j Program krajevne skupnosti Radovljica - V vseh uličnih in vaških konferencah Socialistične /veze delovnega ljudstva krajevne skupnosti Radovljica potekajo javne razprave o uresničevanju srednjeročnega načrta dela in razvoja krajevne skupnosti Radovljica, o osnutku programa dela in proračuna krajevne skupnosti za leto 1979 ter o poteku del i/, samoprispevki občanov za gradnjo mrliških vežic in do stopa na radovljiško pokopališče.. Občani bodo seznanjeni i udi z dopolnili k samoupravnim sporazumom o temeljih planov interesnih skupnosti družbenih, komunalnih in gospodarskih dejavnosti za pri hodni« leto in leto 19H<). Svet krajevno skupnosti Radovljica j« pripravil dokaj obsežno in pregledno gradivo, ki ga bodo pojasnjevali člani sveta. Na uličnih in vaških konferencah bodo hkrati opravili volitve delegatov v skupščino krajevne skupno Rti in krajevno konferemu SZDL Radovljica. ,||< Neznanje — največja cokla razvoja Lahko hi le ponavljali že nič kolikokrat izrečeno ugotovitev, da je treba delavca samoupravljavca oborožiti z znanjem, če hočemo, da bo up. šno združeval svoje delo z upravljanjem in odločanjem. Nimamo *uu« t^ko malo oblik raznega izobraževanja, predvsem ideološko , ditičnega, ki ga organizirajo družbenopolitične organizacije s pomočjo Delavskih univerz, kluba samoupravljavcev in podobno. Tudi ne bi mogli reči, da s sedanjimi oblikami nismo zadovoljni, tudi slušateljev ni bilo ravno malo. Čeprav ocen po posameznih občinah še ni, pripravljajo se za januar prihodnje leto, že zdaj lahko ugotovimo, da popolnoma ne moremo biti zadovoljni. Že samo to, da na primer na raznih seminarjih in usposabljanjih srečujemo skoraj ene in iste obraze, daje slutiti, da delovne organizacije oziroma njihove družbenopolitične organizacije niso dobro kadrovale. Ali ne pomeni to, če pošiljajo ene in iste ljudi serijsko na seminarje, da so prav ti pri delu tudi namanj nepogrešljivi? Nekatere oblike izobraževanja namreč časovno niti niso tako kratke kot na primer dvomesečni seminarji za sindikalne delavce ali pa trimesečni seminar za komuniste neposredne proizvajalce. Nemalokrat namreč delovne organizacije oziroma vodstva družbenopolitičnih organizacij izobraževanje jemljejo tako lahko, da kandidata niti ne poučijo docela, za kakšno obliko izobraževanja so ga določili. Zamenjati predavanje za seminar, ki vendarle traja tri mesece ob stalni odsotnosti z dela pa tudi ni tako enostavna stvar, da bi mogla mimo resnejše obravnave. Tudi sam čas odločanja za izobraževanje najbrž prav sedaj ni najbolj ustrezen. O tem hi bilo treba govoriti že v začetku koledarskega leta, tako da bi ve kandidati do začetka šolskega leta, to je do jeseni, ko se začne večina izobraževalnih oblik, z načinom dodobra seznanili. Se posebej velja to za člane komunistov: čeprav na Gorenjskem glede izobraževanja v pedagoško vodenih oblikah še ni bilo preseženih 15 odstotkov slušateljev komunistov, pa kaže, da bi lahko v nekaj letih vključili v razne oblike idei-nopolitičnega usposabljanja tudi do 18 odstotkov vseh članov ZK. Predvsem z vključevanjem članov v občinske partijske šole, z odpiranjem oddelkov dopisne šole marksizma v večjjh delovnih organizacijah, kot so na primer Železarna ali Iskra, ne nazadnje pa je tudi že v letu 1980 povsem realno pričakovati, da bo možno tudi na Gorenjskem odpreti oddelek ali dva enoletne srednje politične šole C K ZKS. Treba pa je seveda upoštevati še vse druge predvsem krajše oblike izobraževanja, kot so na primer enodnevni seminarji za komuniste; ob upoštevanju tega pa se seveda število v usposabljanje vključenih komunistov na Gorenjskem povzpne na 42 odstotkov. To pa niti ni tako malo: ob vodenju boljše kadrovske politike, ob koordiniranju kadrovanja pa seveda rezultati ne bi smeli izostati. LM. - Novi sekretar Peter Meglic Tržič - Člani občinske konference SZDL Tržič so v četrtek zvečer razrešili dosedanjega sekretarja občinske konference -Jožeta Klofutarja. ki z novim letom postaja sekretar v republiškem odboru sindikatov za dejavnost tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije. Za novega sekretarja občinske konference SZDL Tržič so izvolili Petra Meglica, referenta za varnost v Bombažni predilnici in tkalnici in dolgoletnega družbenopolitičnega delavca. Opravljal je vrsto pomembnih nalog v mladinski organizaciji. Zvezi komunistov, vključeval pa se je tudi v delo samoupravnih organov v BPT in krajevni skupnosti Bistrica. Trenutno je predsednik skupnega delavskega sveta v BPT, predsednik požarne skupnosti, delegat samoupravne stanovanjske skupnosti in član izvršnega odbora te skupnosti. H. »J. JESENICE V torek, 26. decembra, se bo sestal družbenopolitični zbor. v četrtek, 28. decembra, pa še zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Jesenice, Delegati vseh zborov bodo obravnavali dokaj obširen dnevni red, v katerem bo ena najpomembnejših točk razprave o nalogah za izvajani« družbenega plana občine Jesenice za obdobje 1976—1980 v prihodnjem letu. Razen tega bodo delegati razpravljali tudi o več predlogih občinskih odlokov, sprejeli poročilo o delu skupne komisije podpisnikov samoupravnega sporazuma za financiranje krajevnih skupnosti ter opravil volitve in imenovanja. V petek, 29. decembra, bo imel sejo delavski svet železarne. Delegati sveta bodo obravnavali plan železarne za 1979. leto. razpravljali o poročilih odborov in komisij, potrdili ugotovitve o sprejemu samoupravnih aktov in drugih dogovorov ter opravili imenovanja članov organov in služb. S -„„„nia dneva JLA je bila v dvorani KAMNIK - V dneh P^^^knične opreme .pisnega ( kavarno odprta razstava °r"?' ,txinHi,j štab za teritorialno obrni ^egaodpom,hij>Jcpr,pnn^ Kamnik. /# in oddelek za ljudsko ob ram no » ^ ^ zgleda inženirska opre mladina je lahko videla, *n" f tibi.ti0Ako in kemično obrambo W radijska postaja, naprave za f . , „ „prema teritorialnih enot h drugo najmodernejše orožje in tehnten tti'ilne zaAčite. — \ . M. iz- Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE, n. sol. o., Jesenice, Sp. Plavž 6 Delavski sveti: delovne organizacije TOZD Nizke gradnje TOZD Kovinska predelava TOZD Komunalne službe razpisujejo dela in naloge 1. individualnega poslovodnega organa , delovne organizacije 2. individualnega poslovodnega organa TOZD Nizke gradnje 3. individualnega poslovodnega organa TOZD Kovinska predelava 4. individualnega poslovodnega organa TOZD Komunalne službe za mandatno dobo štirih let Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev polnjevati se naslednje: L da imajo najmanj višjo izobrazbo ekonomske, organizacijske, pravne, strojne ali gradbene smeri da imajo z delom pridobljene in dokazane delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih del da imajo ustvarjalen odnos do uresničevanja samoupravljanja in s tem do dograjevanja našega družbenopolitičnega sistema in da so moralno politično neoporečni 2. da imajo višjo izobrazbo gradbene smeri da imajo 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih da predlože program dela da imajo ustvarjalen odnos do samoupravljanja in da so moralno politično neoporečni I da imajo najmanj srednjo izobrazbo strojne smeri da imajo z delom dokazane oz. izkazane delovne zmožnosti za opravljanje razpisanih del oz. nalog da imajo ustvarjalen odnos do samoupravijanja in da so moralno politično neoporečni l da imajo najmanj srednjo, izobrazbo komunalne ali gradbene da imajo z delom dokazano o/, izkazano delovno zmožnost za opravljanje del oz. nalog, ki so razpisane da predlože program dela da imajo ustvarjalen odnos do uresničevanja samoupravljanja in da so moralno politično neoporečni. 5. Zbor delavcev delovne skupnosti skupnih služb oglaša dela oz. naloge administra torke za delovno organizacijo idatke morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še In je pogoje: imajo srednjo jzobrazbo (ekonomska šola. gimnazija, administrativna šola) da obvladajo strojepisje. »leno je, da imajo kandidatke najmanj 6 mesecev delovnih jnj na podobnih delih. 6. Odbor za delovna razmerja TOZD Nizke gradnje oglaša dela oz. naloge strojnika težke gradbene mehanizacije Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: i. ^ imajo uspešno opravljen izpit tečaja težke gradbene meha-- da^najmanj J leto opravljali dela pri upravljanju z buldožerjem - Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo na naslov. K 1 Komunalno podjetje Kovinar Jesenice. Jesenice. Sr> Plavž b' .'■'■„, K 2 Komunalno podjetje Kovinar Jesenice. I O/l) Nizke gradnje Jesenice, Sp. Plavž 6 K 3 Komunalno podjetje Kovinar Jesenice. TOZD Kovinska predelava, Jesenice, Sp. Plavž 6 K 4 Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, TO/I) Komunalne službe, Jesenice, Sp. Plavž o 5 Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, Delovna skupnost skupnih služb, Jesenice, Sp. Plavž f> d Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, Odbor za delovna razmerja TOZD Nizke gradnje, Jesenice, Sp. Plavž b\ t oznako na zaprti ovojnici »za razpisno komisijo«. Bo delovanje društva zaživelo? ■ l ____ K L,,, in SšdVC I / (ll'IM'lll hi J i, ! '^trtek. Vi. decembra, je bij p zatišju sklican v Klubu go-,'r vznikov v Kranju občni Jpjifva strojnih inženirjev in "■•> rtMine Kranj, združen / rJ'im predavan /eni prof. dr :>'-^fy.a pe-klenika: [/poraba ra , v industrijski proizvod-!njihov vpliv na produktivnost. *f>rek 400 strojnih in/.enirjvv in "" strojne stroke, zaposlenih ^nju, se jih je predavanju m zbora udeležilo samo I o \A Iskro in Save. I/ drugih podjetij so kljub poslanim vabilom /bora ni nihče udeležil Na občnem zboru je bil izvoljen nov izvršni in nad/orni odbor ter sprejel pravilnik d ruš t odbor je s ležavai poživljati ju Iva. ..... Novi pripravljen, da se »poprime ii, ki ga verjetno čakajo pri ...ju dela društva. Pričakuje pa tudi. da se bodo vsi strojni inženirji in tehniki vključili v delo. kalne bo koristilo samo lljiiu temveč tudi kranjskemu gospodarstvu. S M Šenčur ne sme zaostajati Šenčur — Sredi decembra je bila v Šenčurju krajevna konferenca SZDL, združena z zborom krajanov. Na konferenci so izbrali novo vodstvo in poudarili, da so se v Šenčurju zadnje čase največ ukvarjali z oblikovanjem urbanističnega načrta in problematiko sečnje gozdov med Šenčurjem in brniškim letališčem. Dvajset krajanov je prejelo za prizadevno družbenopolitično delo bronasta priznanja Osvobodilne fronte. Na zboru, ki se ga je udeležil tudi . predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič, so obravnavali razvoj kranjske občine v prihodnjem letu in naloge, ki čakajo šenčursko krajevno skupnost. V Šenčurju nameravajo prihodnje leto urediti ulično razsvetljavo od ceste proti Brniku na Gasilski in Pipanovi cesti do Srednje vasi. Z rušitviio stare mežnarije bo središče Šenčurja urejenejše. asfaltirati pa nameravajo tudi cesto od Šenčurja do Vokle-ga. Prav tako bo prihodnje leto končan športni stadion, katerega gradnja se vleče že nekaj let. pomembna naloga pa je sprejetje zazidalnega načrta. Počasno sprejemanje načrta ovira razvoj Šenčurja, nekateri krajani pa so prisiljeni graditi na črno. Med naloge prihodnjega leta sodi tudi nadaljnje utrjevanje sodelovanja z brniškim letališčem, v naslednjih letih pa želijo v Šenčurju zgraditi prizidek k domu Kokrške čete. urediti mrliške vežice in poskrbeti za otroški vrtec. F. Brzin ,1 stran GLAS Medobčinski svet ZK o samoupravni organiziranosti na Gorenjskem Za oceno še prezgodaj Dosti bolj mirno in brez naglice ter ponekje tudi nervoze tako značilne za čas pred enim letom, je sredi decembra minil rok, do katerega so morale vse temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti sprejeti vse samoupravne listine, kot to zahteva zakon o združenem delu. Zdaj bo brez dvoma čas, da po dokaj uspešni formalni plati uresničevanja zakona pregledamo tudi stanje, do katerega pa smo dejansko že prišli v poglabljanju vsebine samoupravnih odnosov. Kakor sicer velja za Gorenjsko, ki je bila v zadnjih dveh letih usmerjena predvsem v organiziranje novih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti — ustanovljeno je bilo 219 novih, kar je še enkrat več — da je bila torej pri tem uspešna, pa se vsebina zakona preliva v prakso vendarle nekoliko počasneje. Prvi del — formalno bi rekli — je torej za nami; pustimo ob strani dejstvo, da so nekatere temeljne organizacije de v zaostanku, da so se dokumenti pripravljali ponekod v preozkih krogih, da so jih izdelovali pravniki po vzorcih, da ni bilo dovolj časa za razpravo in da so jih kje tudi prejemali v naglici, sicer bi prejemali le minimalne osebne dohodke. Tam, kjer so delo slabo opravili, se slabosti že kažejo, vendar pa bodo tudi drugje, kjer so se trudili, morali dopolnjevati, popravljati in usklajevati s potrebami delavcev. Akti pač niso sami sebi namen, niso nekaj večnega, pač pa morajo biti razumljivo opredeljen odraz urejanja samoupravnih odnosov v temeljnih organizacijah. Vsekakor seznam slabosti samoupravnih dokumentov, ki bi jih lahko našteli pravobranilci samoupravljanja, ni majhen. Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko je sicer že zdaj nameraval razpravljati o samoupravni organiziranosti združenega dela na Gorenjskem, vendar pa doslej zbrano gradivo — tako je pač ugotovil — .še ne more prispevati k stvarni oceni razmer. Prav zato bi kazalo razpravljati o tem kasneje, najverjetneje koncem januarja. V tem času pa naj bi na skupnih sejah komitejev občinskih konferenc ZK in občinskih svetov sindikata sestavili oceno za vsako občino posebej, kasneje pa bi prav tako na skupni seji medobčinskega sveta sindikatov in medobčinske- ■ ga sveta ZKS ocenili dejanski razvoj samoupravnih odnosov v združenem delu na Gorenjskem. L. M. Bolj strokovne kadrovske službe Družbena Kakšno je v kranjski občini stanje glede organiziranosti kadrovskih služb, je pokazala sicer že pred nedavnim analiza, ki je zajela 87 organizacij združenega dela. Še posebej pa so o tej problematiki spregovorili pretekli teden na delovnem posvetu delavcev kadrovskih služb in Društva kadrovskih delavcev ter skupnosti za zaposlovanje Kranj. Razprava je še posebej poudarila dokaj pereče stanje teh služb v negospodarstvu in še posebej v manjših organizacijah. Kjer na primer kadrovskih služb skorajda ni ali pa so neustrezno zasedene, saj delo opravljajo delavci z drugimi zadolžitvami in le nekaj ur, so še posebej v nezavidljivem položaju; treba je namreč pripravljati srednjeročne plane, kar ni tako malo zahtevna naloga, da ne omenja-lmo še drugih funkcij, ki bi jih morala imeti kadrovska služba. Običajno se naloge, ki jih sicer v večjih delovnih organizacijah opravljajo tekoče in brez zastojev njihove kadrovske službe, v Naklanci odgovarjajo Naklo - V petek, 22. decembra, so se v Naklem sestala vodstva krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter ocenila dosedanji razplet problematike ob gradnji nadomestne asfaltne baze v Naklem in stališča Cestnega podjetja Kranj, sprejeta na zadnjem zboru delavcev. Na petkovem sestanku v Naklem so ponovno poudarili že znana stališča zbora krajanov, da postavitev asfalt ne oaze na sedanji lokaciji ni možna in da je treba iskati lokacijo drugje, za kar pa so po sodbi Naklancev možnosti. Pojasnila Cestnega podjetja Kranj za Naklo niso sprejemljiva, niti ne dovolj prepričljiva. manjših delovnih organizacijah rešujejo z ad hoc sestavljenimi skupinami delavcev, ki se seveda nato, ko je zadolžitev opravljena, spet posvetijo svojemu osnovnemu delu. Prav zato bi kazalo, če naj bi dosledneje izvajali družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini, dosledneje izpolnjevati priporočila skupščna občine pa tudi občinske konference ZK, odločneje iskati rešitve iz položaja, v katerem so prav majhne organizacije združenega .dela. Jasno je že, da je treba na nek način povezati te majhne delovne organizacije, ki same ne premorejo strokovnega kadra za urejanje kadrovske politike, vendar pa ustreznega načina povezovanja še ni. Ko bo znana oblika povezave, verjetno problema ne bo več, ne bo pa več tudi pojavov, kot so na primer napovedovanje srednjeročnih ali dolgoročnih potreb po kadrih kar »na oko«. Take napovedi so doslej nemalokrat zamegljevale sliko potreb po zaposlovanju novih delavcev, saj so kadrovske službe, običajno tam, kjer je ta služba le na pol organizirana, napovedali raje več kot pa premalo potreb po delavcih. Organiziranje kadrovskih služb, tam kjer to še ni urejeno, je ne nazadnje tudi ena najvažnejših nalog iz družbeno ekonomske resolucije kranjske občine za prihodnje leto. O iskanju rešitev v vsaki organizaciji posebej pa so zadolžene tudi osnovne organizacije ZK, ki naj spodbude tudi delavske svete in druge samoupravne organe. Naloga za boljšo organizacijo kadrovskih služb v prihodnjem letu je torej resno zastavljena, od končnega uspeha pa je odvisno ali bodo tudi zahte ve iz družbenega dogovora < kadrovski politiki izpolnjene. L. M. prehrana v pretresu Tržič' — Občinski svet zveze sindikatov je v sredo sklical posvet s predstavniki večjih organizacij združenega dela. gostinskih podjetij ter zdravstveno službo. Tema pogovora je bila družbena prehrana v tržiški občini. V združenem delu je družbena prehrana dokaj zadovoljivo rešena, mišljene so zlasti malice, saj zajema 80 odstotkov delovnih ljudi. Lastne obrate za družbeno prehrano imajo v Parku, v BPT, Triu. Tiku. Gradbenem podjetju. Gozdnem gospodarstvu, skupščini občine ter v vseh osnovnih šolah. Ostaja še nekaj temeljnih organizacij, ki obratov nimajo, vendar pa njihove potrebe pokrivata Gostinsko podjetje Zelenica in Petrol — gostinski obrati Čatež, ki ima restavracijo v Bistrici. Treba pa bo čimprej načrtovati gradnjo večjega obrata za družbeno prehrano v industrijski coni na Mlaki. Na posvetu so tudi ugotovili, da bi bil v Tržču potreben obrat družbene prehrane, ki ne bi ponujal le malic. V občini je zaposlenih kar 52,7 odstotka žensk. Veliko je tudi delavcev iz drugih krajev in republik, predvsem samskih, ki prehrane nimajo urejene. To vpliva zlasti na njihovo delovno sposobnost, posledica pa je tudi veliko število želodčnih bolnikov in staležev. Zato naj bi zdravstvena služba za vse obrate družbene prehrane izdelala jedilnik, primeren tudi dietikom. Ponuja pa se še ena možnost, namreč da bi z dietično hrano oskrbovalo vse obrate Gostinsko podjetje Zelenica. Udeleženci posveta so med drugim razpravljali tudi o gradnji tovarne hrane na Gorenjskem, vendar je ta predlog naletel na velik odpor, saj se obrati že vseskozi otepajo take vrste hrane. J. Kepi< Gospe in gospodje Kako lepo je Šolarjem: sploh jim ni treba razbijati glave, kako je treba nasloviti njihovo učiteljico. Od prvega do osmega razreda je to zanje tovarišica učiteljica, skrajšano seveda v »šica«, medtem ko je njihov moški kolega pač »tovariš«. Vsi na šoli do ravnatelja so tovariši in tovarišice, nobene gospe ali gospoda ni med njimi. Pač, »gospa« je običajno že snažilka, saj ne sodi v razred v krog »šic«, zakaj bi jo torej naslavljali s tovarišieo, če pa ji ta naziv po otroški logiki ne pripada. Na šoli je torej vse jasno. Težave pa se začno, ko otrok doraste šolskim klopem. Zdaj se pojavi vprašanje, koga naslavljati tako in koga spet drugače. Ze staršem na roditeljskem sestanku uide kakšna »gospa«, vendar tovarišica učiteljica pač sliši na oba naziva. Nato pa se otroci začno učiti: ko gredo z mamo v trgovino, prodajalka vpraša mamo: »Kaj pa bo gospa, ali gospa že dobi?« »Gospa« mama je takšnega naziva vajena in se pusti postreči, ne da bi bila pri tem še kaj posebej počaščena. V soboto pelje sina očka v sklaščičarno na torte, pa ga tam vprašajo: »Ali bo gospod tudi tortico?« Pa sta sobota in nedelja naokoli, v ponedeljek pa v službi neprestano zvoni telefon; po žici brze gospodje in gospe in se mešajo s tovariši in tovarišicami, odvisno pač kako uradno pot imajo. Pa tudi ta uradni predznak je vse manj važen in vse pogosteje gospa vprašuje gospo ali je prejela po pošti odlok, ki ga je bila poslala včeraj. Šolar bi lahko ugotovil, če bi poslušal takole vsakodnevno telefoniado, da pač med temi gospemi tajnicami in gospemi referentkami ni tovarišic učiteljic, ampak imajo vse povsem drugačen poklic. Sploh se je večina poklicev zdaj že izenačila: poprej je gospod ali gospa sodilo le k nazivu doktor ali profesor, zdaj pa je gospod tudi instalater, ki pride popravit pipo, gospod je avtomehanik, ki s črnimi rokami zavija vijak v motorju našega avtomobila in gospa je uradnica za okencem. Pa bo kdo rekel, da vendarle ni toliko gospa in gospodov, da bi se bilo vredno spotikati ob nje. Morda tudi ne. Toda gospo in gospoda imamo pač tako pogosto na jeziku, da nam uideta tudi takrat, kadar je to najmanj umestno in tudi tam, kjer bi še šolar z veseljem ugotovil, da tovarišice vendarle niso le za šolskimi zidovi, ampak še kje. Tako se je zgodilo na eni od sej kranjske interesne skupnosti, da je delegat vprašal »gospo« v predsedstvu, če bi pojasnila to in to. Seveda je »gospa« iz predsedstva ob muzanju povedala to in to, kar pa bi storila tudi, če bi bila naslovljena s tovarišieo, to bi (gospod) delegat že lahko vedel. Končno pa smo vsi delavci, vsi delamo in delavci se še nikoli niso obkladali z »gospemi« in »gospodi«: zato tudi ni logike v tem, da se na široko obkladamo z gospo in gospodom, ko pa vemo, da niso tovariši in tovarišice le v šoli in le med člani ZK, pač pa prav gotovo še kje, najverjetneje pa tudi v delegatskih klopeh. L. M. Kaj je pravzaprav z bohinjskim sirom? Zganci v sirarskem kotlu V Sloveniji skorajda nimamo sirov prve in najboljše kvalitete — Zaradi slabega popraševanja na tržišču se je v sirarni Srednja vas v Bohinju sir pokvaril, odpeljali so ga na Jelovico in zakopali SREDNJA VAS V BOHINJU - Bilo je veliko hude krvi zaradi več ton bohinjskega sira, ki so ga sirarji Srednje vasi pokvarjenega odpeljali v brezno Jelovice in zakopali. Bila so ugibanja ter tudi natolcevanja, ljudje so povzdignili glas in vzkliknili: nedopustno! V Kmetijski zadrugi Srednja vas se strinjajo, da je bilo nesprejemljivo, da so sir odpeljali na Jelovico in zakopali. Morali bi ga kako drugače uničiti. Pojasnjujejo pa tudi, zakaj se jim je pokvarilo toliko ton sira, kakšne težave imajo pri odkupu mleka in pri izdelovanju sira. Zakaj ne bi prisluhnili tudi njihovi besedi? mov, od zbiralnic, prevoza in kvalitete. O razdrobljenosti ni dvoma, če izračunamo, da na gospodarstvo pride komaj 3700 litrov. Zbiralnice po vaseh, kjer je lani zadruga odkupila milijon in 825.000 litrov, morajo biti ustrezno opremljene in večinoma tudi so, težave so s sirarnami, ki so stare in neprimerne za dobro proizvodnjo. Na Gorjušah in na Koprivniku zadruga odkupi največ mleka in ga vozi v dolino, sirarna pa, ki jo imajo na Koprivniku. STARA SIRARNA V Srednji vasi so sirarno zgradili 1976. leta in je niso nikoli povsem opremili, ker ni bilo denarja. V vseh letih poslovanja je bila le dve leti rentabilna. Izdelovali so razne vrste sira, kvaliteta pa nikoli ni mogla biti najboljša. Sirarna je zdaj zaprta, vanjo bodo morali vložiti 7 milijonov 770.000 dinarjev in jo usposobiti za proizvodnjo. Mleko odkupuje Kmetijsko živilski kombinat Kranj, tako, da kmetje, ki oddajajo mleko, niso prizadeti. Kmetijska zadruga ima 494 kooperantov, vendar pa je med njimi največ takšnih, ki oddajajo le manjše količine mleka. Le dva kmeta ponudita več kot 20.000 litrov, dvajset jih je, ki prodajajo nekaj več kot 10.000 litrov mleka. Težave se začenjajo že tu, pri razdrobljeni ponudbi, ki kaj hitro navrže veliko proble- ni primerna. To se je pokazalo v tistih dneh, ko je bilo mleka povsod dovolj in preveč in ko so se odločili, da kljub temu kmetje ne smejo biti prikrajšani in so začasno izdelovali sir na Koprivniku. Ko so morali pregledati vsak hlebec posebej, so ugotovili, da je sir slabe kvalitete. Znano je. da mora biti mleko pasterizirano, sir iz surovega mleka je vsaj v 50 odstotkih slabši in se prodaja po znatno nižji ceni. Proizvodnja mleka je razdrobljena, prihaja do več problemov, tudi do tega, da se zaradi slabega mleka pokvari več ton sira. Bistro sirarjevo oko Ob tem se samo po .sebi ponuja vprašanje, od kod in zakaj nekdanja slava bohinjskega sira, od kod njegov vabljivi vonj. od kod takšna kvaliteta sira. ki je prihajal s planin? Cisto preprosto, pravijo današnji bo hinjski sirarji: na planinah je bila nekdaj čistoča za zgled, stari bohinjski sirar je prav dobro poznal vso živino s planšarji vred in je pač dobro vedel, kakšna je kvaliteta mleka. Mleko se od mleka občutno razlikuje in nekaj litrov nečistega pokvari ves sir. Na kvaliteto mleka vpliva higiena, hlajenje ter več deset drugih vzrokov in en sam spodrsljaj je dovolj, da se pokvari ali slabo zasiri tisoč litrov mleka v kotlu. Ce le enkaj litrov uide kontroli, dobrega sira ne bo. Zgodilo se je pač tudi — če smo že pri vzrokih — da so pri obveznem pregledu našli v kanglici z mlekom tudi žance .. . Mleko dvakrat mesečno pregledujejo in nečisto ter bakteriološko oporečno izločijo. Tudi do dvajset proizvajalcev pade na izpitu in če se jim to dvakrat zapored zgodi, po pravilniku ne smejo prodajati mleka mesec dni. Nujna je potem kontrola ter pregled hleva, živine, takoj se morajo odstraniti vse nepravilnosti. Bohinjski sir. ki je tedaj moral na Jelovico, je bil nezaželen in že nekaj mesecev v skladišču, kajti tržišče ga ni hotelo sprejeti in ga niso mogli prodati v dveh lastnih prodajalnah, ni ga hotela tudi Zdenka Zagreb za topljenje. Trapist so potem deloma le prodali, a še upali, da se bo tržišče »odprlo«. Pa se v tej mlečni krizi ni. zato se je sir pokvaril. Res je, da je sest ton veliko, res pa je tudi. da za proizvodnjo sirarne v Srednji vasi predstavlja le 7 odstotkov. Se dober sir so — tako kot po vseh sirarnah — kmetom vračali, po dva kilograma so ga dobili, vendar se je le večina sira v skladišču pokvarila. V Bohinju torej danes ni bohinjskega sira. tistega značilnega, luknji-častega. sploh pa že dolgo ne več tistega bohinjskega sira z okusom po orehovih jedrcih, z. okusom, ki dozori pod spretno sirarjevo roko v treh do štirih mesecih. Ni ga zaradi dograja-ne sirarne, ki je zdaj v obnovi in najbrž ga ni tudi zato. ker so naše prehrambene navade še vedno dokaj enolične. Povsem drugače bi bilo danes s proizvodnjo mleka, ko bi ga bilo moč marsikje dobiti, ko bi tudi sami spoznali, da je bolj zdravo zaliti vampe pri malici /. mlekom kot s pivom in da bi bil tudi sir lahko niku. nem D. Se< Sede j SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Poklicno usmerjanje srednješolcev (2) »Moj svet« mladostnika — srednješolca Mladostniki srednješolci bodisi dijaki štiriletnih šol ali pa gimnazijci se pred odhodom iz srednje sole pogosto ponovno odločajo za poklic. Ponovno so na razpotju in mnogi si želijo dialoga. »Vzemite si časa zame; poglejte, kakšen je moj svet, ki ga na zunaj ni, ki ga sploh ni videti ...« In res se je treba potruditi, da spoznamo ta svet mladih, ki je istočasno drugačen, kot je bil nad svet v njihovih letih in vendarle podoben. To so tista tolikokrat zavidana leta mladosti in leta zrele mladostne dobe, ko se človek prenekateri-krat odloča za življenje, za svojo poklicno prihodnost. To je čas, ko so načrti za prihodnost se vedno idealizirani, pa vendar tudi že realistično presojani. • .... Ko opazujemo mladostnike pri njihovem f>rvem odločanju, pri njihovih petnajstih letih, ahko živo čutimo, kako malo so trdni oziroma, kako malo je trdnih v svojih odločitvah. Mnogi si dajo se kako vplivati od zunaj, v sebi imajo se malo protirazlogov za zunanje sugestije. Ce pa jih že imajo, jih večkrat ne znajo ali ne upajo povedati. . , _ Srednješolska populacija je v tem pogledu že bistveno drugačna..Predvsem izraža neprimerno večjo osebnostno gotovost. Z več znanja, več izkušnjami, s telesno in duševno dozorelostjo se odloča za poklic laže in teže. Vendar razlogi za in proti so, obstajajo in jih tudi povedo. Razgovori z njimi kažejo na njihov pogled na svet, na njihovo pojmovanje politične in družbene situacije doma in v svetu, kot tudi soočenje kandidatovega subjektivnega sveta z objektivnimi možnostmi uresničitve notranjih namenov in želja. Neverjetno veliko je med mladimi »samorast-nikov«, ne družinskih edincev ali sirot, pač pa ljudi, katerih miselni svet je glede na pojmovni svet staršev popolnoma nov — tako drugačen, da med generacijami niti dialoga ni več. Lahko da so starši preprosti in tako že dolgo .ie morejo slediti miselnemu svetu svojih mladih odraslih otrok. Ni pa to edini razlog. Možno je, da starši svet in odnose v njem dejansko pojmujejo drugače kot otroci in med generacijami ni stika, ni razumevanja, pač pa — tišina. Mladostniki presojajo sebe in svet na osnovi lastnega doživljanja in izkušenj, zaradi česar sprejemajo izročila svojega okolja ali pa brez presodkov gredo svojo pot. Srednješolec pri 17, 18, 19 letih ni samo »dijak«, je tudi in predvsem »človek« ves, kar ga je — s problemskim presojanjem sveta. To ni več tista neučakana, vihrava in zbegana mladost; to je čas, ko so mnogo padci in uspehi že mimo. To je tisti skriti svet prav tako šolskih kot nešolskih želja in načrtov, uspehov in razočaranj, zaradi katerih je človek enak človeku, je sin enakovreden očetu in je dijak enakovreden profesorju. To je čas, ko dijak v prostem času z muziciranjem služi kruh z mnogo poslovne spretnosti, ko doživlja vrhunske uspehe pri športu, ko preživlja krizo ljubezenskega razhoda, ko postaja oče in mati, ko iz dneva v dan poravnava odnose med starši in mu je šola samo eden od mnogih življenjskih problemov. Lepo je spoznavati ta »moj svet«. In še nekaj je lepo doživljati ob teh mladih ljudeh: ambicije, smisel življenja, cilje, ki jih imajo in ki jih bodo šele dosegli. Mnogi med njimi si postavljajo visoke cilje, nove cilje in od samih sebe pričakujejo še mnogo. Spremenjene želje, nove želje presojajo zavestno, manj čustveno, zrelejši so. In kaj je še zanimivo? Dekleta se dejansko približujejo enakopravnosti s svojimi moškimi vrstniki. Spol jim ni nikakršna ovira za njihove poklicne ambicije. Izražajo močno željo po znanju, razgledanosti in zahtevnih poklicih. Antonija Hahjan Drobiž za milijone Ker Strojne tovarne Trbovlje niso naredile za 7,5 milijona dinarjev opreme, že štiri mesece čaka 75-milijonska investicija Neugodna zunanjetrgovinska bilanca dela jugoslovanskemu gospodarstvu že dolgo sive lase. Kljub raznovrstnim ukrepom pa pospeševanje prodaje v tujini in ukrepom, s katerimi želimo omejiti uvoz, pa se razmere ne izboljšujejo kaj prida. Pogosto pravimo, da tudi zato ne, ker pač menimo, da je vse, kar kupujemo na tujem, boljše in bolj trajno in da so tudi proizvajalci bolj zanesljivi, ker dogovorjeno tudi izpolnijo v določenem roku. Čeprav se je že dostikrat izkazalo, da domači stroji in oprema niso nič slabši, da se znajo tudi domače tovarne držati dogovorjenih rokov in se znajo naši strokovnjaki spoprijeti s še tako zahtevno tehnologijo in sodobno organizacijo dela. Zal pa se še vedno najdejo domači proizvajalci, ki želijo in tudi znajo izkoristiti težnje po zmanjševanju uvoza in ponujajo svojo opremo in storitve, čeprav so si že ob ponudbi na jasnem, da ne bodo mogli naloge pravočasno in v redu izpolniti. In prav takšni mečejo senco tudi na druge solidne in kakovostne proizvajalce in vnašajo nezaupanje med investitorje. Ko je Jelovica iz Škofje Loke pred letom in pol začela graditi novo tovarno montažnih hiš in je zbirala potrebna soglasja za uvoz strojev in opreme, je Strojna tovarna Trbovlje ponudila, da izdela za tovarno montažnih hiš transportno opremo, kar je imelo za posledico, da Jelovica za ta del opreme ni dobila uvoznega dovoljenja. Do tu je bilo še vse v redu in prav. Jelovica je za večino opreme sklenila pogodbe s tujimi partnerji, za ostalo pa s Strojnimi tovarnami, ki so se obvezale, da bodo svojo obveznost izpolnile do aprila 1978. Avgusta naj bi namreč stekla v novi tovarni montažnih hiš poskusna proizvodnja. Opremo iz tujine je Jelovica dobila v roku. Za Strojne tovarne iz Trbovelj pa se je Izkazalo, da je ne bodo mogle narediti niti do aprila, niti do avgusta, niti septembra, niti do decembra. Sedaj v Jelovici pričakujejo, da bodo končno dobili transportne stroje iz Trbovelj konec prihodnjega meseca ali februarja. Tovarna bo začela delati s polletno zamudo in nič ne pomaga ogorčenje kolektiva, ki je zaradi nesolidnega poslovanja Strojnih tovarn ob dobršen del dohodka. Opravičilo za takšno zamudo ne morejo biti razne težave z repromateriali in uvoznimi dovoljenji, ki so jih morale Strojne tovarne še dobiti, da »n lahko začele uresničevati naročilo. Svoje sposobnosti bi namreč morale oceniti še preden so dale ponudbo, hkrati pa se tudi zavedati svoje odgovornosti za uresničitey_narpčila. Ker pa očitno ni važno, kakšne so posledice, le da naročilo je, sedaj že štiri mesece čaka 75-milijonska investicija, ker ni narejene za 7,5 milijona dinarjev opreme. In ker predstavlja proizvodnja montažnih hiš Jelovice 95 odstotkov njihovega izvoza, je že vnaprej jasno, da prihodnje leto Jelovica ne bo mogla izpolniti plana prodaje na tujem, saj redna proizvodnja ne bo stekla še vsaj tri ali štiri mesece. Ob izpadu proizvodnje, zmanjšanju izvoza, ki temu sledi, so »penali«, ki jih bodo plačale Strojne tovarne, le ničvreden drobiž. L Bogata, Zelenica zahteva trajno rešitev i Razvoj žičnic na Zelenici bo mogoč edinole ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti za rekreacijo in turizem ■ TRŽIČ — Na Zelenico so speljane tri žičnice: dve sedežnici in vlečnica, s katerimi upravlja temeljna Kompasova turistično gostinska organizacija na Ljubelju, ki pa se že nekaj let ne more pohvaliti s poslovnimi uspehi. Zato niti ni čudno, da nadaljnjega razvoja žičnic ni, čeprav je Zelenica kot le malokatero smučišče pri nas primerna za smuko od prvega snega tja do konca pomladi. Se več; celo tem, ki so, razen najnujnejšega vzdrževanja niso posvečali kaj več pozornosti. Pred letošnjo zimsko sezono se je še bolj očitno kot prej pokazalo, da bo z žičnicami na Zelenico treba nekaj storiti. Kompasova temeljna organizacija je želela pomoč tržiške družbene skupnosti, ker sama ni sposobna nositi vseh stroškov obnove in razvoja, matična delovna organizacija pa tudi nima pravega posluha za to. Kako pa naj bi ji pomagala tržiška družbena skupnost? Iz katerega vira? O tem je ta mesec tekel pogovor med predstavniki Kompasa, občinske konference ZKS ter skupščine občine Trtic. Ugotovili so, da bo po trinajstih letih Kompas letošnje leto le zaključil z nekaj ostanka dohodka v gostinskem delu, ki bo kril izgubo žičnic. Žičnice so torej sa to sezono rešene. Kako pa bo i njimi prihodnje leto? Kompas načrtuje korenito sanacijo. Najprej bodo dogradili nekaj gostinskih prostorov, s katerimi bo, kot predvidevajo, njihov dohodek narasel za 40 odstotkov. V drugem planu so žičnice. Temeljna organizacija bo v sodelovanju s strokovno službo pripravila program razvoja žičnic na območju Ljubelja in Zelenice. V ta namen je bil pri občinskem svetu zveze sindikatov imenovan pripravljalni odbor ca ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za rekreacijo in turizem, saj bo edino po tej poti načrte mogoče uresničiti. H J KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA PRI SVETU DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE KRANJ razpisuje prosto delovno mesto 1 ŠEFA KRAJEVNEGA URADA PREDDVOR - JEZERSKO v oddelku za skupne službe Pogoji: - srednja strokovna izobrazba upravno-administrativ-ne ali ekonomske smeri ali gimnazijski maturant - eno leto delovnih i/.kusenj - tromesečno poskusno delo - moralno politična neoporečnost Za razpisano delovno mesto je delovno razmerje za nedoločen čas s polno zaposlitvijo. Kandidati naj po*^^^^ piNom m dokazilom o lzoor«*.*" / .iT j . . delovne skupnosti upravnih delovna razmerja pri svetu aeiovne organov Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave.__ i L Skupščina občine Radovljica Samoupravne interesne skupnosti Občinska konferenca ZKS Radovljica Občinska konferenca SZDL Radovljica Občinski svet zveze sindikatov Radovljica Občinska konferenca ZSMS Radovljica ZZB NOV Radovljica Združenje rezervnih vojaških starešin želijo vsem delovnim ljudem in kolektivom ob novem letu veliko uspehov in sreče Gostilna Blažun Grašič Franc, Kranj Cesta talcev 7 želi vsem cenjenim gostom in delovnim ljudem srečno novo leto 1979 Zahvaljuje se za dosedanji obisk in se priporoča še v bodoče. /|^Jj|| alpina TOVARNA OBUTVE ŽIRI DO ALPINA ŽIRI n. sol. o. TOZD OBUTEV ŽIRI TOZD OBUTEV GORENJA VAS TOZDPLASTIKAŽIRI TOZD PRODAJA ŽIRI, 64226, Stara vas 23 Telefon: 064 69-250 — Telex: 34 622 n. sub. o. n. sub. o. n. sub. o. n. sub. o. OBRTNO PODJETJE Knjigoveznica in tiskarna Radovljica Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto in se priporočamo s svojimi storitvami i Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo veliko sreče in delovnih uspehov v novem letu 1 979 Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj — zn. sol. o. - b. o TOZD Komunala, Kranj -TOZD Obrt, Kranj-b o > TOZD Gradnje, Kranj - bo ~" I^rn Onekarne, Kranj - b. irTsamoup^a^ skupnost skupne službe Kranj Delovni kolektiv želi občanom Gorenjske in pjslovnim prijateljem srečno novo leto 7979 Iskra industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o sol o Proizvaja v 23 temeljnih organizacijah računalnike, telefonske centrale, telefone, elektronske naprave, elektronske instrumente, optične in steklopibaške naprave, elektrooptične naprave, števce, merilne instrumente, stikala, električna ročna orodja in merilne naprave. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno novo leto 19 79 in veliko delovnih uspehov. Želijo vsem kolektivom in občanom srečno in uspeha polno novo leto 1979 Skupščina občine Škofja Loka Občinski sindikalni svet Škofja Loka Občinska konferenca ZKS Škofja Loka Občinska konferenca SZDL Škofja Loka Zveza združenj borcev NOV Škofja Loka Občinska konferenca ZSMS Škofja Loka Združenje vojaških vojnih starešin Škofja Loka Samoupravne interesne skupnosti občine Škofja Loka ############***** Avto-moto društvo Kranj Vsem članom in lastnikom motornih vozil Želi v letu 1979 varno in srečno vožnjo r s Prešernovo gledališče KRANJ želi vsem cenjenim obiskovalcem srečno novo leto 1979 industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov vam želi SREČNO NOVO LETO exoterm kranj Jugoslavija 64001 Kranj kemična tovarna Jugoslavija Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in polno uspehov v novem letu 1979 Kmetijska zadruga BLED ima stalno na zalogi reprodukcijski material za kmetijstvo in gradbeni material - opečne izdelke bomo imeli tudi v zimskem času - »prejemamo tudi naročila za prihodnjo sezono - v vrtnarskih obratih nudi vse vrtnarske in cvetličarske storitve se priporoča K Z Bled, tel. 77-425 in želi srečno novo leto Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Kmetijstvo TOZD Kooperacija TOZD Mlekarna TOZD Klavnica TOZD Oljarica TOZD Agromehanika TOZD Komercialni servis in DS Skupne službe želi svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom srečno in zadovoljno novo leto 1979 ikt 26. decembra 1978 oudarek kvaliteti in sodelovanju ml \/ Ol -J-___I___ imrauni ,1I. „ ...... 7. stran O Lr A 8 — V četrtek, 21. decembra v Kranju skupščina Zve-kuhumih organizacij Kranj, kiten so med drugim potrdili **tet zveze, pregledali dosedanje ^ ter »prejeli delovni in finančni za leto 1979. Izvolili so tudi organe Zveze kulturnih organi in za predsednika Matka Orna- l^eza kulturnih organizacij Kranj ye v obdobju od zadnje skupščine leta aktivno in z uspehom rala v samoupravno orga-»je kulture in reševanje kul->rašanj v občini, predvsem v skupnostih, kjer je kul-postala ne le povezan samo- Zakup bvskega doma Wska družina Železniki 'Upisuje zakup novega Wtkega doma pod Rati-toveem za leto 1979. Dom stoji na prelepem in Matično zelo obiskanem ■(»tu pod Ratitovcem in je * njega možen dostop z °*bnim avtomobilom. Kogoji: zaželeni so zakon-*to pari, ki imajo lasten avtoprevoz, sposobnost fi-'r*ančnega vodenja in da bi tesj imeli odprt od 1.5. do 10.1979 upravni dejavnik, ampak tudi oblikovalec socialistične družbe. V sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami in kulturno skupnostjo Kranj je zveza odkrivala kulturne potrebe in interese ter uveljavljala zahteve delovnih ljudi in občanov. V tem obdobju je bilo veliko storjenega, da bi bil kulturni program društev prilagojen interesom kraja in delovnih ljudi. Nekatere dejavnosti so se zato močno okrepile, predvsem dramska, pevska in folklorna, nastale pa so tudi nove, med katerimi so predvsem vidne recita-torske, literarne, foto filmske in likovne sekcije. Tako je bilo samo v prvem polletju letos v krajevnih skupnostih kar 75 dramskih uprizoritev, HO proslav, 13 predavanj, 24 zabavnih prireditev, 30 gostovanj tujih skupin, 12 glasbenih prireditev in prav toiiko literarnih večerov ter 10 folklornih nastopov. Ne gre pa prezreti niti pomembnega deleža pionirskih kulturnih društev, ki so v istem obdobju pripravila 15 dramskih uprizoritev, 23 proslav, 3 zabavne prireditve, dve gostovanji ter po eno glasbeno in literarno predstavo in kar 22 folklornih nastopov. Vendar pa obstaja še vedno prešibka povezanost društev oziroma njihovih sekcij s strokovnimi centri, ki svojo organizacijsko shemo še niso dokončno oblikovali. Centri niso svojega poslanstva opravičili predvsem v dveh nalogah: v strokovnem preučevanju svojega po*d-ročja in v povezovanju profesionalnih in amaterskih delavcev. In kako za naprej? Zveza kulturnih organizacij Kranj načrtuje svoje v prihodnjem letu podobno kot , le dr 1 delo doslej, le da še bolj široko in kvalitetno. Pomembno pa je predvsem tesnejše sodelovanje in povezovanje z drugimi gorenjskimi občinskimi zvezami pri organizaciji raznih skupnih prireditev, izobraževanj in izmenjavi izkušenj. Tako so v naslednjem letu poleg številnih občinskih predvidene tele področne prireditve: revija Naša beseda in srečanje gledaliških skupin ter seminar za gledališke delavce vseh zvez kulturnih organizacij Gorenjske, revija šolskih in odraslih pevskih zborov, tekmovanje pihalnih orkestrov in šola za zborovodje, območni festival amaterskega filma, revija folklornih skupin, tekmovanje plesnih parov osnovnih šol in razstava likovnih amaterjev Gorenjske. Kranjčani pa se bodo prihodnje leto udeležili številnih prireditev tudi v Sloveniji, Jugoslaviji in tujini. H. Jelovčan ., —■ ------ ZENICE — V jeseniški občini živi precej delavcev iz bratskih Wttš Da bi ee lažje vključevali v kulturno umetniško tyenie mo ori DPD Svoboda Tone Čufar na Jesenicah ustano-^Ikunino JUTRO. V njej delujejo igralci, recitatorji in drugi **£rniustvarjalci. Na sliki: nastop recitatorja kulturne sku-^ JUTRO v jeseniškem gledališču. - B. B. PRODAJNI RAZSTAVI KRANI — V kranjski mestni hiši je že nekaj dni odprta razstava male grafike, ki sta jo pripravila Zveza kultih organizacij Slovenije in Gorenjski muzej v Kranju Na ^vTTodelujejo priznani likovni ustvarjalci: Henrik Mar-Ji".!; Kozar, Zvest Apolonijo, Alenka Kham-Pičman, Boni >h' 1«»^ Knez, Štefan Galič, Jože Trpin in drugi. Prodajna wJa"male grafike bo odprta do srede januarja vsak dan od 'idol* i« od 16. do 18. ure. RADOVLJICA - Pester izbor slik, male plastike, grafike in imetov uporabne umetnosti je do konca leta na voljo tudi v t^i 1hifti v Radovljici. Sodelujejo likovniki iz domače občine: Sonia Gaberšček-IIgo, Ana Marija Kovač, Kamilo t «r I elia Henrik Marchel, Anton Plemelj, Albin Po-Sr. Janez Ravnik Miha Dalls Valle in Metka Vovk. ARHIVSKI DOKUMENTI POTUJEJO {vrtci A I OKA - Iz Kranja seje razstava Arhivski doku-Sj Tobnovi in socialistični graditvi v letih 1945 do 1947 pre-% v galerijo na loškem gradu. Tu bo odprta do 11. januarja ^•»odnje leto. KONCERT AKZ KRANJ KRANJ — Drevi ob 20.15 se bo v koncertni dvorani delavca doma v Kranju ljubiteljem lepe zborovske pesmi predsta-1 Akademski komorni zbor na drugem novoletnem koncertu Vnskih narodnih pesmi. Zbor v letošnji sezoni praznuje 10. obletnico delovanja. Z toiftniim koncertom in z vsemi, ki bodo še sledili, zbor ^»nia oraznovanje tega jubileja, ki bo svečano zaključeno Metnim koncertom v juniju prihodnjega leta VocoiSnji program bo povezoval gledališki igralec doze »tek, dirigent pa bo profesor Matevž Fabijan. ■ Prenova stare Radovljice Staro mestno jedro naj bi obnovili, za njim pa še Kropo — Najprej popolna temeljna dokumentacija vsega prostora in podrobna vsebinska analiza likovno-zgodovinskih vrednot — Prenoviti vsako stavbo posebej Radovljica — V občini se pripravljajo, da bi začeli s temeljito obnovo starega mestnega jedra, ki hrani številne likovno-zgodovinske vrednote. Akcijo bo vodil Zavod za spomeniško varstvo v Kranju, kot neposredni sodelavci pa se bodo vključile vse interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, gospodarske in druge organizacije ter seveda vsi uporabniki in prebivalci v starem delu Radovljice. Najprej bodo izdelali temeljno dokumentacijo vsega prostora, posameznih sestavnih delov in vsake stavbe posebej. K tej dokumentaciji bo sodila tudi podrobna vsebinska analiza likovno-zgodovinskih vrednot in etno-sociološke ter funkcionalne podobe kraja. Na osnovi takšnih izhodišč bodo izdelali za Radovljico idejne usmeritve prenove za vsako stavbo posebej, prikazali več variant, kar naj bi omogočilo tudi kasnejšo boljšo prenovo. Tako bo revitalizacija starega mestnega jedra dala izjemno kvaliteten bivalni in še bolj kvaliteten vsebinski prostor. V starem mestu bodo združene le tiste vrednote, ki so Radovljici kot mestu nujne, obenem pa bodo služile tudi prebivalcem. Delo bo izredno zahtevno in zelo drago, kar najbolj aktivno pa bodo morali sodelovati uporabniki tega prostora. Raziskovalna dela se bodo kmalu začela, večja dela pa se bodo opravila septembra prihodnjega leta, ko bo z univerze v Ljubljani 50 študentov in strokovnjakov raziskalo teren. Preden pa bodo načrti izdelani, bodo v Radovljici nadaljevali z nekaterimi deli, predvsem pri obnovi Šivčeve hiše, v kateri so prav pred kratkim odkrili zanimiv portal iz 19. stoletja. Tako bo prenovi Tržiča, Kranja, Kamnika, Izole sledila zdaj kulturno zanimiva stara Radovljica, za njo pa Radovljičani predlagajo revitalizacijo Krope. D.Sedej FILM Operacija ob zori Ta ameriški vojni film ostaja v klišejevskih okvirjih mnogih filmov, ki govore o drugi svetovni vojni. Pripoveduje o treh Cehih, kijih RAF spusti nad Češko, njihova naloga pa je, da ubijejo Heydrichta. Do atentata se film odvija še nekako v mejah verjetnosti. Po atentatu pa preide v absurdnost in v akcijo, ki je le zaradi spektakularnega učinka prisotna v teh sekvencah. Kaj majhna verjetnost je, da bi se skupinica petih ali šestih upornikov kar lep čas upirala celemu bataljonu sovražnikovih vojakov. Tako ob kolažu vseh sekvenc, od akcijskih do dramatičnih in ljubezenskih, vidimo le bledo predstavo. Čeprav je bil verjetno prvotni namen filma spregovoriti o izdaji in o občutku krivde. Toda te scene so preslabo eksponirane, tako da se v akciji, ki jih obkroža, kar izgubijo. Božo Grlj Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK KRANJ n. sol. o. TOZD KARTONAŽA b. o. Kranj, Primskovo objavlja naslednja prosta dela in naloge 4 DELAVCE ZA DELA V PROIZVODNJI -priučitev Pogoj: Končana osemletka, odslužen vojaški rok. Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločan čas. Za razpisana dela velja 3-mesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk Kranj, UI. Moje Pijadeja 1 v 15 dneh po objavi. 9 Kulturnoumetniško društvo Valentin Kokalj Visoko vabi na prijetno silvestro vanje z ansamblom Trije mušketirji v zadružnem domu na Visokem. Silvestrovanje se bo začelo ob 20. uri, rezervacija. SILVESTROVANJE v katero sta vključena vstopnina in narezek, pa znaša 150 dinarjev. Rezervacije so na voljo v trgovini Živila na Visokem in na blagajni dve uri pred pričetkom silvestro vanja. Dvorana bo ogrevana! 1979 Širjenje glasbene kulture Ne moremo govoriti o Skupnosti koncertnih poslovalnic Slovenije, ne da bi pri tem omenili kocertno dejavnost, ki so jo v nekaterih krajih poznali tudi pred tem. Na prvem mestu sta gotovo Maribor in Kranj s svojima koncertnima poslovalnicama, ki delujeta nepretrgoma že od leta 1946. pravi dr. Henrik Neubauer. idejni in organizacijski vodja Skupnosti koncertnih poslovalnic Slovenije ter njen predsednik. Skupnost koncertnih poslovalnic Slovenije je bila ustanovljena aprila 1973. leta. torej praznuje že prvi pomembnejši jubilej. Razen celjske, koprske, mariborske in ljubljanske je bila med njenimi prvimi člani tudi kranjska koncertna poslovalnica. Najvažnejše v petletnem delovanju Skupnosti koncertnih poslovalnic Slovenije je gotovo njeno delo pri širjenju glasbene kulture v naši republiki. Od vseh 2500 prireditev, ki jih je skupnost v tem času posredovala, je bilo največ glasbenih, dramskih le okoli 8. plesnih in folklornih pa okoli 5 odstotkov. Ogledalo si iih je blizu 800.000 poslušalcev ali poprečno 320 poslušalcev na prireditev. Skupnost pa ne pripravlja le nastopov slovenskih umetnikov in ansamblov, ampak privablja umetnike tudi iz tujine in drugih republik in pokrajin Jugoslavije, prav tako pa posreduje nastope naših umetnikov v tujini. Ob prvem jubileju je poleg pregleda dosedanjega dela treba misliti tudi naprej. Zelja Skupnosti koncertnih poslovalnic Slovenije za naslednjo petletno obdobje je predvsem, da bi še tisti kraji naše republike, ki so doslej imeli le redke kvalitetne prireditve, dobili možnost za stalno organiziranje glasbenih in drugih koncertov. Druga naloga skupnosti je. da bi v prihodnje našim umetnikom poleg številnih nastopov doma omogočili tudi več koncertov zunaj republiških in državnih meja, tretja in verjetno najvažnejša pa je tesno sodelovanje s Kulturno skupnostjo Slovenije in občinskimi kulturnimi skupnostmi, kar bo pomagalo do boljšega in pestrejšega glasbenega Življenja. H. J. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM GORJE — Podjetje Hidrotehnik iz Ljubljane dela kanalizacijo v Spodnjih Gorjah. Ta kanalizacija poteka od nekdanje Gorjane skozi stari predel v Spodnjih Gorjah in novega naselja do Černeta. Vsa trasa je dolga 900 metrov, dela pa financira samoupravna komunalna interesna skupnost Radovljica — Foto: J. Ambrožič GORJE — Letos se je Elektro-montaino podjetje Elmont Bled preselilo iz utesnjenih delovnih prostorov na Bledu v preurejene delovne prostore v Spodnje Gorje v obrate nekdanje Likove Gorjane. Nekdanje pokrito skladišče lesa so dozidali in ga preuredili v ključavničarsko delavnico. V spodnjih Gorjah imajo zdaj več kot 2.000 kvadratnih delovnih površin. — Foto: J. Ambrožič V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Praznik krajevne skupnosti Bukovica — Bukovščica Pripravljajo obsežne akcije Krajevna skupnost Bukovica — Bukovščica spada med večje, toda redkeje poseljene škofjeloške krajevne skupnosti. 750 krajanov živi v desetin vaseh, ki so raztresene po hribovitem predelu, ki se ob Čepuljah navezuje na kranjsko občino. Osrednja vas Bukovica je raztegnjena ob Selški Sori pred vhodom v osrednji del Selške doline. Drugo večje središče krajevne skupnosti je vas Bukovščica, gručasto naselje v grapah hribovitega predela. Pred štirimi leti so se krajani dveh krajevnih skupnosti, Bukovice in Bukovščice, združili in danes že beležijo uspehe enotnosti in večjega povezovanja. Krajevna skupnost nima nobene organizacije združenega dela in preko 150 krajanov se vozi na delo v Železnike! in na Češnjico. Poleg tega pa krajevno skupnost označuje bogata in pestra kulturna dejavnost, ki je združena v delovanju dveh kulturnoumetniških društev. ODHOD OSMIH PRVOBORCEV V PARTIZANE Za svoj krajevni praznik so krajani izbrali 1'J. december, ko je osem prvoborcev, domačinov odšlo v partizane. Ivan Tomažin. -Jože -Jereb, brata Golob, Vinko in Stane Dolenc, franc Pintar in Anton Sifrar so bili "že zgodaj napredno usmerjeni. Tomažin. Jereb in brata Golob so bili že leta 1938 sprejeti v KPS in so po okupaciji v Selški dolini organizirali vstajo in oborožen upor. V mesecu septembru leta 1941 se je pod poveljstvom Tomažina ustanovljena Kranjska četa priključila Cankarjevemu bataljonu. V njegovem sestavu so se borili v Poljanski dolini in kasneje sodelovali v legendarni Dražgoški bitki. Nihče izmed domačinov, prvoborcev ni dočakal svobode. Vsi so padli za svetle cilje, za katere so se borili. Žrtvovali so svoja Življenja za veliko pridobitev naše revolucije, /a samoupravno socialistično skupnost. Zato je spomin na njihova nesebična dejanja v Bukovici in Bukovščici še vedno živ. PRAZNIČNA SLOVESNOST Proslavitev krajevnega praznika no krajani pripravili v nedeljo, 17. decembra. Okrašena Bukovica je v zadružnem domu gostila tudi svojce padlih in predstavnike širše družbene skupnosti. O pomenu krajevnega praznika, ki se tesno navezuje na občinskega, ter o delu in načrtih v krajevni skupnosti je spregovoril Alojz Rejc, predsednik skupščine krajevna skupnosti. Hkrati je podelil tudi letošnja priznanja krajevne skupnosti. Proslavo je dopolnil bogat kulturni program. Sodeloval je dekliški kvintet iz Bukovice in nonet Mladi zadružniki; oboje vodi Franc Potočnik. Z odličnim recitalom so se predstavili člani igralske sekcije kulturnoumetni-škega društva Bukovica. S številnimi nastopi pa so se izkazali tudi učenci obeh podružničnih osnovnih šol. LETOŠNJA PRIZNANJA Za dolgoletno požrtvovalno dele v krajevni skupnosti je priznanje dobil Viko Potočnik Ze od leta 1960 je predsednik krajevne konference SZDL Bukovica. Po združitvi obeh krajevnih skupnosti je postal pred sednik zbora delegatov, načelnik narodne zaščite v krajevni skupnosti, poleg tega pa je tudi dolgoletni pred sednik vaškega odbora v Stirpniku Kot aktiven družbenopolitični delavec je zaslužen za uspeh številnih akcij, ki so jih izvedli v krajevni skupnosti, hkrati pa se aktivno vključil je v delo v občini. Posebno pozornost pa zasluži letošnja uspešna akcija zbiranja pomoči za družino Tušek iz Stirpnikn. pO nesreči mladega gospodarja je na kmetiji številna družina ostala sama, v gradnji pa je bila nova hiša Poleg krajanov Bukovice m Bukov- ščice sta se izkazali tudi sosednji krajevni skupnosti Selca in Lenart — LuŠa ter osnovna organizacija sindikata Alplesa. kjer je bil Franc Tušek zaposlen. Skupaj so /brali 240.000 dinarjev. Domačini pa so s prostovoljnim delom spravili hišo pod streho. V krajevni skupnosti so se zato odločili, da podelijo obema sosednjima krajevnim skupnostima in osnovni organizaciji sindikata v Alplesu letošnja priznanja. S krajevno skupnostjo Selca pa jih vežejo tudi druge uspešno izpeljane akcije, zlasti letošnji dobro organiziran obrambni dan. PRVI USPEHI ZDRUŽITVE Štiri leta minevajo, odkar sta se združili krajevni skupnosti Bukovica in Bukovščica in za delegati je prvi mandat. Pokazala se je smotrnost take odločitve. Območje krajevne skupnosti je veliko, vendar redko poseljeno, zato je bilo prej često težko najti dovolj krajanov, ki bi bili pripravljeni aktivno sodelovati v organih krajevne skupnosti, v številnih delegacijah in v organih krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Zato je organiziranost krajevne skupnosti zdaj mnogo lažje izpeljati. Mladina je bila doslej aktivna predvsem v okviru kulturno-umetniškega društva. Od tu so izhajale njihove pobude in akcije. Prav z /.družitvijo pa se je še močneje pojavila potreba po osnovanju osnovne organizacije ZSMS, ki bo predvidoma ustanovljena še v letošnjem letu. SAMOPRISPEVEK V letu 1974 so se krajani odločili, da za rešitev številnih problemov,.ki jih pestijo, /.berejo sredstva s samoprispevkom. Zlasti ob tej akciji so se poka/ali sadovi združitve. Krajani vasi Sevlje. K nape. Bukovščica. Pozirno. Strmica in Stupnik so se odločili za {-odstotni samoprispevek Sredstva bodo porabili za asfaltiranje ceste od Sevelj do Bu kovščice in dela samih Sevelj. V Bukovici pa zbirajo sredstva z 2-odstotnim samoprispevkom. Z zbranimi sredstvi bodo uredili javno razsvetljavo, asfaltirali dvorišče pred zadružnim domom. uredili športno igrišče in zgradili nov gasilski dom. v katerem bodo imele prostor tudi krajevne družbenopolitične organizacije, organi krajevne skupnosti in društva. V izdelavi so že načrti za gradnjo kanalizacije na Praprot nem, obnovljena pa bo tudi cesta na Stirpnik in Tomačevo. Na Praprotnem in To-mačevem krajani zbirajo sredstva v višini štiridesetih dinarjev mesečno na eno družino. SAMI NE BODO ZMOGLI VSEGA Ob tem naj povemo, da so kra-jeni spoštovali načelo, naj bi se v občini Škofja Loka po letu 1980 odločili za občinski samoprispevek. Zato svojega, kljub željam, niso podaljšali še za nekaj let. Pri vsem delu, ki ga načrtujejo, zato pričakujejo podporo občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela, v katerih so krajeni zaposleni. Vedo, da sredstva, ki jih organizacije združenega dela namenjajo za dejavnost krajevnih skupnosti razen redkih izjem dobijo krajevne skupnosti, kjer je sedež podjetja. Taka razdelitev seveda ni pravilna, saj je prikrajšan delavec, ki stanuje izven kraja svoje organizacije združenega dela. Prav v krajevni skupnosti Bukovica — Bukovščica so zato že izrazili pobudo, da bi ta sredstva razdeljevali pravičneje, to je vsem krajevnim skupnostim glede na število zaposlenih iz posamezne krajevne skupnosti. LE DVA TELEFONSKA PRIKLJUČKA Krajane Bukovice in Bukovščicc torej čaka v prihodnjih letih obilica dela. Najobsežnejša bo gradnja novega doma na Bukovici, s katero bodo pričeli že V /ačHku prihodnjega leta. Vendar pa s sredstvi samoprispevka ne bodo rešili vseh problemov Zelo pereče je pomanjkanje telefonskih priključkov. Imajo le dva. enega podružnična šola na Bukovici, drugega pa zadružni dom. Širše območje Bukovščice pa je brc/, telefona Številne vloge za privatne telefonske priključke že vrsto let čakajo na ugodno rešitev. Vendar odgovora ni. zato bodo tej težavi v prihodu je posvetili vso pozornost M. Volčiak POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI 0 IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ (58. zapis) S tem zapisom se nekako poslavljam od Moravske doline, od Lim-bnrske gore in od Črnega grabna. Ker pa bi le rad še ostalo področje občine Domžale vtkal med toletne zapise o Moravski in svoječasne (1. 1972) o Mengšu, ki sedaj tudi sodi »pod Domžale« Četudi je bil Mengeš že star kraj s tržnimi pravicami, ko so bile Domžale še manj pomemben zaselek ob veliki cesti. Danes je se ve vse drugače. Domžale so se razvile v sodobno industrijsko mestece, velike trgovine in visoke stanovanjske blokovne stavbe so kraju dale povsem novo lice in nov utrip. Ze rast števila prebivalcev dosti pove: v sto letih se je število Domžalcev po-peterilo. medtem ko se je število Mengšanov komaj podvojilo. NACRTI ZA NAPREJ Seveda okrog Domžal ne boni mogel opisati toliko gradov in znamenitosti kot sem jih na Moravškem. Tudi naravnih lepot ne bo toliko, ker je okrog Domžal pa vse tja do Mengša, na sever in proti jugu. ena sama ravan — resda v glavnem pa večinoma rodovitno polje. No. nekaj omembe vrednih (zaradi zgodovinskega pomena ali pa zaradi umetnostnih zakladov) grajskih stavb pa bom le moral tudi v okolici Domžal vsaj na hitro prikazati — v besedi in podobi. V mislih imam še sedaj Malo Loko, Kolovec. Dragomelj. Jahlje. Groblje. Crnelo. Cešenik idr. Vsekakor bo morala steči tudi beseda o starih obrteh in novih industrijah. Saj je področje Domžal znano po slamnikarstvu. po papir-ništvu (Količevo). po tekstilu (Jarše. Vir), po kemični in barvarski industriji. Posebno ljubo pa mi bo, ker bom imel spet priložnost, tudi o Prešernovih poteh v te kraje kaj povedati. Na Goričici (tako se je včasih imenoval griček z domžalsko vaško cerkvijo) je služboval pesnikov stric Franc Prešeren. K njemu je prihajal nečak na obiske. Tu je začela njegova romanca z nevesto iz Gradca. VRHPOLJE No. šele sedaj je prišla na vrsto ena od najlepših pa tudi največjih vasi v Moravski dolini — Vrhpolje. Nisem je pozabil, saj sem bil prav v tej vasi prvikrat - na začetku poti - V gosteh pri prijatelju. A, že tako nanese, da tisto, kar t i je najbliže, nehote pozabiš In še to: prav skozi Vrhpolje sem hodil na Javoršico in na K on fin (Tovorov grad. Koprivnik)! Cerkev sv. Petra in Pavla je izpričana že 1. 1526. - I/pod beleža odkrite freske so mlajše, iz baročne dobe (I. 17n.r>). Solo so tu imeli že pred 90. leti! Vas je bila v času NOB pravo partizansko zatočišče. Tu je bilo izvedenih več mitingov, dne 21. 0. 1944 pa je bil tu formiran četrti bataljon Slandrove brigade. V bližini (nad vasjo) so bila večja skladišča hrane, orožja in sanitetnega materiala, kar so prav tu odmetavala zavezniška letala Zal. 40 m globokega Martinčevega brezna blizu Vrh polja pa si še nisem utegnil ogledati. - Ce omenim še nekdaj zelo razširieno hišno obrt -pletenje kit za izdelavo slamnikov, pletenje peharjev m ce k a rje v - sem stare čase dovolj obeležil. Nov čas je povsem drugačen Vrhpoljci nosijo danes kruh od drugod, predvsem iz domžalske industrije. Kajti kraška | zemlja je tudi okrog moravškega Vrhpolja trda in skopa. Sredi vasi, desno od cerkve, je postavljen pomnik 43 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. DVOJE BRONASTIH POPRSIJ Značilen (vsaj vidi se mi tako' za te kraje na Moravškem. rt pogum, s katerim postavijo svojim junakom in učenjakom prav cate spomenike s plastičnimi hrona-stimi poprsji (v Moravčah ima i Jurija Vego, Milana Janežiča in Jožeta Klanjška-Vasjo, v Gorjuši stoti spomenik biospeleologu (ra valcu flore in favne v podzemeljski jamah) Simonu Robiču, sredi Ihan« pa imajo zares lep spomenik jezil slovcu - domačinu dr. Antonu Brezniku, pisatelju številnih slovaic slovenskega jezika. - Na tidve bf nasti poprsji sem hotel še opozario — kot na odliko razboritih veljak teh krajev. Kajti' drugje se koma), komaj odločijo za najbolj skromn* ploščo na rojstnih domovih domaA vel mož. Ker pa sem o Simonu Robiču | nekaj povedal, moram seve n nekaj besed tudi o dr. Antonu Brci niku. Rojen 26. junija 1881 v Ihanu paj Domžalah. Doktoriral iz slavistikt Gradcu. Dolga leta gimnazij profesor za slovenščino. - Umri -26. marca 1944 v Ljubljani. Dr. Anton Breznik velja še danes za enega od najmarljivejših in na | bolj temeljitih raziskovalcev slover skega jezika. V svojih delih -zvesto držal naše knjižne tradi, ljudske jezikovne rabe. Mimo \w vrste Slovenskih slovnic za sredr* šole. je Breznik veliko pisal otuik " in izposojenkah, o besednem redu slovanskih besedah v slovenšč nagi asu, o izreku v poeziji, o jer o kmetski povesti, o časnikarski m venščini idr. » 1*1 Spomenik - bronasto pjprstt I biospeleologa Simona Robiča na I Gorjuši ZA SLOVO Konec, slovo je neizbežno Sprva sem hitel, potem pa sem se le začel ustavljati.holj na široko kramljati. Seveda s< • dam. da teh-58 zapisov o Moravši dolini. Limbarski gori in Crner grabnu, ni prav vsega povedalo P so pravzaprav to le bežni poro pogovori, popotni vtisi Ko hodil po zemlji sem naši in pil nje prelest... Za požrtvovalno delo v krajevni skupnosti je letošnje priznanie prejel Viko Potočnik. V. M. v H J _ OS cilmira Odbor za delovna razmerja pri TOZD Trgovina ALMIRA Radovljica vabi k sodelovanju delavce za začasno opravljanje del in nalog (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) PRODAJE PLETENIN V PRODAJALNI RADOVLJICA, Jalnova ul. 2 Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: K V trgovski delavec, zaželena praksa v tekstilni stroki. Vabimo vse zainteresirane kandidate, da v 15 dneh poš-|joj<, v|og«. s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih p^:;' m, naslov: ALMIRA Radovljica - ODR TOZD Trgovina. Jnlnova ul. 2. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izvršenem postopku i/bora. Torek, 26. decembra 1978 17. stran O Ob kranjskogorski tekmi za svetovni pokal Prireditev, ki bo še dolgo ostala v spominu KRANJSKA GORA — Svetovni moški pokal za osemnajsti Pokal Vitranc je minil v prepričanju, da take alpske prireditve to sezono na svetu še ni bilo. Vitranška smučišča so dokazala, da so sposobna organizirati še tako pomembno prireditev. Organizatorji zaslužijo najvišjo oceno. Ni jim žal garanja, saj so sprva imeli premalo snega. Ko so bile proge že nared, jih je zapadel nov sneg. Pri ureditvi le-teh so delali tri dni noč in dan. Častni predsednik organizacijskega odbora je bil predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič. Kranjska gora je z odlično organizacijo oprala madež izpred dveh let. Ingemar Stenmark: Sprejeli ste me kot domačina rtSo dvakratni zmago-^eTln^mar Stenmark. B.1 £ vaiec *. * udaru nad dvesto 3" *Mh in tujih časnikarjev, ki ^matlml?ali dvodnevno tekmo •° VSSSu. Tokrat je bil nge-na Vitrancu. * . _» č . ne mar' ^otinadeV:"«« dobre volje* B-d ^je šalil, saj je bil veieTobeh zmag. tta^eml je dalom kot vele-»Ljubši m^e eya več zna. ^lom;JhnikeT Čeprav rad vozim Bj5in slalom/sem rajši na sla: tndi T*L lintfah Ta daje večji li^V^SB. -o Sosto po- jana.« __.,i,9 Kaj pa smuk. u ker Je »NllToli ga ne bom fc , nemogoč. Ne ua fl T 8e. toda a*m*i5 cilj prvo mesto v zono je m2fttc"JkJ za svetovni 8k!?P,ntroallfomu in veleslalomu. R°kaI Hi *e četrtič zapored osvo-Da pa bi *e c.ei*. . ^ Do težje, » ??riffikov5S^Pet prikroji je.l bodo tisti, ki vozijo ,e0°{r alalom in veleslalom zara-f^ovaeV točkovanja v kom-binaciji v predost^ ^ smuear aIP1naJecJdoSV dobre rezultate m trenutku Mjt"jentidi koncentra-ciUa- PrLi^olanu. Nikoli pa ne cija v prvem oa če je še tako M PrC^t* £ mora hitro v«kemu te?enu, lahkemu in še u"ot£btevnemu.« Kaj vam pomeni smučanje? »Vse. S tem se bom bavil toliko časa, dokler bom dosegal dobre rezultate in uvrstitve. Ko bom zapustil smučanje, bom že kaj počel. Vendar o tem sedaj še ne razmišljam.« Vaš hobi? »Rad igram nogomet in tenis.« Kaj bi bili, če se ne bi zapisali smučanju? »Že s šestnajstim letom sem Eustil šolo in se začel poklicno aviti s smučanjem. Ko sem bil še mlad, sem rad igral tudi hokej. Mislim, da bi bil dober hokejist.« Kateri športnik vas navdušuje? »To je vsekakor tenisač Bjorn Borg. Vendar spoštujem vse športnike. Tiste vrhunske in tudi ostale. Kot mladega smučarja me je navduševal Hans Leitner, ki je imel briljantno tehniko vožnje slaloma.« Kaj menite o Bojanu Križaju in kdo vam je najboljši prijatelj. »Mene nasprotniki na zanimajo. Sem samotar. Vendar je Bojan izreden tekmovalec. Prijatelja sva z našim reprezentantom Strandom.« Mnoge tovarne smuči so vam ponujale velike vsote denarja za prestope. Kako to, da ste odklonili vse in ostali na smučeh Elana? »Na teh Elanovih smučeh sem začel tekmovati in zmagovati. Dosegel sem z njim tudi najboljše rezultate. Zakaj potem menjati smuči in tovarno. Torej ni razloga, da bi menjal. Elanove smuči so izredno kvalitetne in na njih bom tekmoval.« Kaj delate v času letne sezone in kai menite o novinarjih? »Običajno počivam in si nabiram moči za novo sezono. To leto sem bil na primer na Havajih in Karibih. Novinarji. Ti so poglavje za sebe. Mnogi so presitni. Postavljajo mi vprašanja o mojem privatnem življenju. Na taka in podobna vprašanja pa ne odgovarjam rad.« Kranjska gora? Kaj po Pokalu Vitranc? »Prvič sem tu tekmoval. Zadovoljen sem z doseženim. Proge so bile odlično pripravljene. Všeč mi pa ie tudi, da so me vaši ljudje sprejeli za svojega. Tega doslej nisem bil vajen. Kar presenečen sem nad vso to pozornostjo. Sedaj grem domov v rodni Tar-nabv, kjer bom do novega starta januarja v svetovnem pokalu treniral. Na svidenje na prihodnjem Vitrancu.« 9 D. Humer Franci Žerjav: Uspeli smo! močjo vojakov, kadetov naše milice, drugih delavcev in učencev nam je uspelo, da smo odstranili sneg. Druge pomoči ni bilo. Res je sicer, da so nam pomagali tudi teptalni stroji, vendar je to poglavje zase.« Zakaj? »Nekateri delavci TOZD Žičnice Gorenjka so hoteli bojkotirati priprave prog. Prav pri posojilu teptalnih strojev smo imeli največ ostrih debat. Le-ti so le šli na progo. Ko so se zvečer vojaki z žičnico hoteli peljati na Vitranc, bi kmalu lahko kar peš odšli na vrh. Bilo je malo pred sedmo zvečer in ob sedmih nehajo obratovati. Tu se je še enkrat pokazalo, kako malo je marsikje zanima- nja za našo prireditev. Tudi tu je prišlo do ostrih besed in končno se je tudi to uredilo. Posebno poglavje so bili kranjskogorski hotelirji. Nihče ni hotel kuhati klobas in čaja za naše delavce. Iz zagate so nas rešili Jeseničani. Poraja se mi vprašanje, ali na žičnicah ne želijo popularizacije Kranjske gore. Enako je tudi a hotelirji. S takim odnosom danes ni turizma. Z našo prireditvijo je šla Kranjska gora v svet. Veliko bo še turistov in smučarjev, ki bodo prav zaradi takih in podobnih prireditev prišli v Kranjsko goro. Upam, da se kaj takega ne o več dogajalo.« D. Humer Tone Vogrinec: Bojan izreden KRANJSKA GORA - Vse se je končalo tako, kot si je organizator zamislil. To so zatrjevali tekmovalci, ki to sezono še niso tekmovali na tako dobro pripravljenih progah in nad dvesto domačih in tujih časnikarjev. Da je bilo tako, je organizator moral vložiti ogromno truda, da je pripravil slalomski in veleslalomski progi. Izkazali so se vsi, le žični-čarji in gostinci so zatajili. Franci Žerjav je bil tisti, ki je bil gonilna sila organizacijskega odbora osemnajstega Pokala Vitranc. Predsednik je moral držati vse niti v rokah. Vse službe so morale delati, tako da je Vitranc uspel. »Prvič nas je presenetila odju-a in nato še novozapadli sneg, i ga je bilo dva dni pred tekmo na dobro pripravljenih progah kar štirideset centimetrov,« je dejal predsednik organizacijskega odbora Franci Žerjav. »Odjuga je napravila svoje. Vendar nismo pomislili, da bi tekmi odpovedali. Tristo vojakov, učencev osnovnih šol in drugih delavcev je pred novim zapadlim snegom delalo tako dobro, da so usposobili smučišče. Zato smo mobilizirali vse sile in razglasili kritično stanje. Na že preparirane proge je namreč zapadlo preveč snega. Toda s po- i KRANJSKA GORA - Razen trenerja Ingemarja Stenmarka in Elanovcev je bil vsekakor med zadovoljnimi v ciljni areni oba dneva tudi direktor naše moške reprezentance Tone Vogrinec. Bojan Križaj je v slalomu in veleslalomu dosegel več kot so nekateri pričakovali. Dosegel ie največja uspeha v zgodovini jugoslovanskega alpskega smučanja. Bojan ni več v senci največjih mojstrov slalomskih in velesla-lomskih vratic. S četrtim mestom v slalomu in tretjim v veleslalomu se je prebil med najboljše na svetu. In kot kaže je postal samozavesten in tekmovalec, ki je dozorel v mojstra med vso svetovno elito. Kako vi ocenjujete Bojanov uspeh in celotne naše reprezentance? »Kot ste že sami dejali, je Bojan dozorel v smučarja svetovne .klase4. Ti dve uvrstitvi sta delo njegove zagrizenosti na treningu in njegove zrelosti in osebnosti. Ne da se več sprijazniti z dejstvom, da bi bil v senci drugih mojstrov. Mislim, da nas bo to sezono Še presenečal s podobnimi uvrstitvami. Pozna se mu, da smo vso pripravljalno obdobje delali tako, kot je treba. Čeprav so pri našem delu še nekatere pomanjkljivosti, menim, da smo kot moštvo uspeli. Bojan ni več osamljen.« »Tu so še Boris Strel, Jože Kuralt, Mišo Magušar, Janez Zibler in Tone Koželj. Vsi so tekmovalci, da je na njih treba računati. Skoda je le, da je Boris v obeh nastopih naredil napaki in je moral odnehati. Menim pa, da sta Kuralt v veleslalomu in Ma- ršar v slalomu dosegla veliko, bolj napadalno vožnjo pa bi lahko še več.« Januarja bo bolie? »Vsekakor. Sedaj gremo na trening na Stari vrh. Tu bomo odpravljali še vse napake in krepko trenirali. Upam, da uspehi ne bodo izostali.« D. Humer Kranjska gora — Ko so v petek popoldne med plesom snežink v areni kranjskogorskega slalomišča in veleslalomišča razglasili najboljše v slalomu in veleslalomu, ki sta štela za svetovni pokal, je bilo za nami zadnje dejanje letošnje največje smučarske prireditve pri nas. Karavana smučarjev, njihovih spremljevalcev in svetovalcev se je strpala v množico vozil, prepleskanih z vsemi mogočimi reklamami in imeni firm ter odšla na novoletni predah pred naslednjimi dirkami svetovne-: ga pokala. Do njih bodo imeli vsi, tako tekmovalci kot drugi nepogrešljivi spremljevalci spektaklov med vratci, dovolj časa za oceno dosedanjih uspehov, za premislek ob neuspehih in za kovanje taktike tekmovanja in pridobivanja ekonomskih koristi od prihodnjih srečanj vrhunskih mojstrov aplskega smučanja. V slednje vedno smeleje posega tudi naš Elan s svojimi izvrstnimi tekmovalci, ki so na letošnjih tekmovanjih zasenčili mojstre na smučeh velikega zahodnega kapitala, strnjenega v družbah Kneissl, Fischer in Rosignol. Naša tovarna jim postaja trn v peti, vendar njenega prodora med velike proizvajalce smuči nihče ne more več zanikati. Prav zaradi tega morajo, rade ah nerade, sodelovati z Elanom tudi firme, znane po drugi nepogrešljivi smučarski opremi, saj je sodelovati z Elanom za marsikoga tudi poslovni uspeh, pa naj mu bo to po volji ali ne. O Kranjski gori ie bilo doma in na tujem že obilo komentarjev. Vsi. čeprav nekateri izredno težko, morajo priznati, da je tekma za vitranški pokal izredno uspela in da kranjskogorski uspeh jugoslovanskega alpskega smučanja nima primerjave. Možnosti, da bo odslej na Vitrancu vsako leto tekma za svetovni pokal, so se povečale, slišati pa je tudi mnenja, da bo Kranjska gora tudi zaradi letošnje uspešne prireditve lažje posegala po kandidaturi za organizacijo svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah leta 1982. Marsikdo je ob letošnji prireditvi pozabil na »kiks« pred dvema letoma. Vendar pa se mora ob takšnih prireditvah Kranjska gora še bolj organizirati, tesneje povezati športno prire: ditev s turizmom in čim več iztržiti od prireditve. Nekaj mnenj udeležencev kranjskogorske prireditve. r Še več ¥ takih Vitrancev Romana Lakota z Bleda: »Tekma za svetovni pokal je bila ena najboljše pripravljenih prireditev v Kranjski gori. O dogodkih pred dvema letoma ne kaže veliko govoriti. Glede kandidature Kranjske gore za organizacijo svetovnega prvenstva v alpskem smučanju leta 1982 pa sodim, da možnosti niso preveč velike. Imamo že Olimpiado leta 1984 v Sarajevu in dve veliki prireditvi v tako kratkem času bi nam težko naklonili. Rezervne proge so slabost Kranjske gore, razen tega pa ------------..j—.~ —fj> se za organizacijo potegujejo še Val telin (Italija), Scnladming (Avstrija), Crans-Montano (Italija), Fran- cozi in Američani. O nastopu naših, še posebno Bojana, pa vse najboljše.« Janez Štefe iz Tržiča, nekdanji smučarski reprezentant: »Prireditev je bila tako dobra, cia' je na tisti nesrečni dogodek pred dvema letoma že marsikdo pozabil. Proge so bile zahtevne, vendar dobro pripravljene. Mislim, da ima Kranjska gora po tej prireditvi velike možnosti, da bo vsako leto prireditelj tekmovanja za svetovni pokal, povečale pa so se tudi možnosti za pridobitev organizacije svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah leta 1982. O nastopu Bojana Križaja vse najboljše. Drugi so še premalo zanesljivi, vendar tudi od njih lahko pričakujemo uspehe, saj so dobri smu-čarji.Vsaka takšna tekma terja izredno zbranost.« . n.,mna/«^« Pokala Vitranc predsednik RK SZDL Častni predsednik * rednedmka SZ Slovenije Janeza Koci- mtja*tbUU •iyI*X Zr*51 Slovenije Marjana Lenarčiča z zanima- ~ F°">'DHUmer Dolfe Vojsk, direktor Elana Begunje: »Kdor je pošten, mora priznati, da je bila to odlična prireditev. Dogodek pred dvema letoma je bil le slučaj, za katerega pa je bila sama Kranjska gora najmanj kriva. Mi smo pred vsako tekmo optimisti in polovica pričakovanega se nam vedno uresniči. Kranjska gora pa je nekaj izrednega. Jugoslavija je po zaslugi Bojana v dveh dneh zbrala toliko točk, da na to pred tem še pomislili nismo.« Lojze Dežman iz Kranja: »Kljub muhastemu vremenu v pe-;k je Kranjska gora pripravila iz-?dno prireditev, ki ne bo tako hitro ___uif____ r-v-i____i„ ;„ j_ ___ tek redno p..* pozabljena. Dokazala je, da je sposobna pripraviti prireditve na najvišji ravni in da je bil polom pred dvema letoma povsem naključen. Križaj nas preseneča. Dozoreva in pridobiva na zanesljivosti. Ostali so vozili slabše, kar pa je razumljivo saj so tekme svetovnega p nekaj posebnega. Niso pa sla rinejo vztrajno proti vrhu.« &oi okala saj Jože Kuralt, reprezentant Jugoslavije: »Odlična prireditev, le v petek je nagajala megla s snegom. Svetovno prvenstvo bo težko dobiti, ker imamo že Olimpijske igre leta 1984 v Sarajevu. Naši nastopi? Bojan je bil odličen, sam pa sem v slalomu v drugem teku izpadel tik pred ciljem, vendar sem dobro vozil in sem zadovoljen. V veleslalomu pa sem si uvrstitev pokvaril s slabšim drugim J. Košnjek KRANJSKA GORA Osemnajsti Pokal Vitranc Kranjska gora '78 Ponovno Stenmark, Bojan še boljši KRANJSKA GORA - Po načrtih je Slo tudi drugi dan na osemnajstem Pokalu Vitranc. Ponovno je slavil nepremagljivi Šved Ingemar Stenmark pred Švicarjem Petrom Luescherjem in našim Bojanom Križajem. Bojan je s tretjim mestom dosegel enega največjih uspehov v zgodovini našega moškega alpskega smučanja. Take uvrstitve v veleslalomu doslej Se nismo imeli. Čeprav se je v petek na pobočjih Vitran-zadrževala megla, to ni motilo najboljših, da ne bi pokazali vsega, kar znajo. Nad pet tisoč gledalcev, ki so se zbrali ob progi, je z zanimanjem opazovalo razplet za najboljša mesta. Že prvi tekmovalec Švicar J. Fournier je najavil, da megla ne bo ovirala ostalih, saj se je začela dvigovati, in da je proga taka kot mora biti: t»-da in Vodilni v svetovnem moškem pokalu Švicar Peter Luescher ima pred Stenmarkom prednost desetih točk. - Foto: J. Košnje k BOJ AN DELI PETO MESTO V SP KRANJSKA GORA - V skupnem se-Itevku moškega alpskega svetovnega pokala je nai Bojau Križaj s četrtim mestom v slalomu in tretjim v veleslalomu na Vitrancu in petem mestu v Madoni osvojil štiriintrideset točk. In to samo v treh nastopih! Lani jih je v celotnem tečkovanju svetovnega pokala dobil enaintrideset. In če bo tako nadaljeval, potem si lahko od njega obetamo visoko uvrstitev. Se naprej vodi Švicar Peter Leuacher pred Švedom Ingemarjem Stenmarkom. Svetovni pokal - veleslalom - 1. Stenmark 50, 2. Luescher 40, 3. Gros 16, 4. Križaj in David 15; •kupno - 1. Luescher 86, 2. Stenmark 50. 3. Mueller in Read 40, 5. Križaj in David 34, 8. Gros 30. 8. Donnet 26, 9. Walcher in Haker 25; moitveno — skupno: 1. Švica 344, 2. Avstrija 227, 3. Italija 208, 10. Jugoslavija 42. -h Nezadovo{/'en in jezen Ločan Boris Strel je na Vitrancu tvegal vse, toda dobil je malo. Tako je moral v slalomu in veleslalomu s proge. - Foto: J. Košnjek hitra. Šved Stenmark je bil na tej progi najhitrejši. S samo zanj značilno vožnjo je res pokazal, da je nepremagljiv. Nihče mu ni bil kos. S startno številko sest se je na progo podal nas Bojan Križaj. V ciljni areni in ob progi je bučalo kot v panju. Bojan je bil hiter. Se posebno na tistem delu, kjer je v prvi vožnji četrtkovega slaloma pokazal pravo mojstrovino, kako jv treba premagovati vratica. Brezhibno in hitro je vijugal proti cilju. Ure so se ustavile pri drugem najboljšem času. Za Stenmarkom je zaostal le osemdeset stotink sekunde. Obema vodilnima pa se je najbolj prihližal vodilni v svetovnem pokalu Švicar Peter Luescher. Kako dohra je bila proga, pove že podatek, da je bil Ceh Zeman s številko enaindvajset deveti, Avstrijec Oralinskv pa celo s sedeminpetdeseto peti. Končni obračun druge vožnje je potekal po pričakovanju. Ingemar si ni dal vzeti dvojnega zmagoslavja. Bil je nepremagljiv. Tudi Bojan je bil hiter, vendar sta ga dve manjši napaki v spodnjem delu zrinili z drugega mesta. Prehitel ga je Luescher. Dober ie bil nato se H. Hemmi in Italijan Piero Gros. medtem ko je bil Orlinskv Sesti, Zeman pa je dopolnil z desetim mestom Elanov uspeh med prvo deseterico. Od naših je bil Jože Kuralt odličen dvaindvajseti. Tone Koželj pa petindvajseti. Pohvala gre tudi mlademu Juretu Franku, ki je bil enaintrideseti. Boris Strel je hotel v prvi vožnji preveč in moral je odnehati že v zgornjem delu proge. Enaka usoda pa je doletela se Ziblerja, Petra Sitarja in Sama Štera. Rezultati: 1. Stenmark (Švedska) :>■?* 51 2. Luescher (Švica) 2:29,51, 3. Križaj (Jugoslavija) 2:30,53, 4. H. Hemmi (Švica) 2:31,31, 5. Gros (Italija) 2:32,88 .. .. 22. Kuralt 2:36,64, 27. MaguAar 2:30.28. 32. Franko (vsi Jugoslavija) 2:41,81. I). Huniei' Alpsko smučanje Andrejevu Soriški slalom SORIŠKA PLANINA - SD Železniki je - soboto organiziralo 4. mednarodni Sori-ki slalom, Ki se ga je razen naših najboljših udeležilo 8 Japoncev, 10 mlajših Vvstrijcev, trije tekmovalci Sovjetske zveze, Francoz Garcia in en Nizozemec. Nepričakovano je zmagal 20-letni student telesne kulture iz Moskve Andrejev, med prvih deset pa sta se uvrstila tudi Zirov in Sine-tov. Velik uspeh je dosegel Jože Kuralt, ki ae je uvrstil na drugo mesto. Po prvem teku . odil pred Magušarjem za 49 stotink in tvrižajem, Andrejevim, Strelom in Garcio. V drugem teku je bil Andrejev najhitrejši in je prehitel K u ralu, ostali pa so bili prav tako počasnejši. Tekma na Soriški planini je bila ugodna za FIS točke, sai je bil pribi-tek le 0,80. Zato lahko Soriški slalom ocenimo kot uspešnega. Tekma je pokazala, da se naii tekmovalci uveljavljajo, Rezultati - 1. Andrejev (SZ), 2. Kuralt (Jugoslavija), 2. Zirov (SZ), 4. Kodama (Japonska), 5. MaguAar (Jugoslavija), 6. Križaj (Jugoslavija), 8. Strel, 14. Zibler, 23. Pretnar, 25. Kankelj. 27. Horvat, 29. Kar- Premočni tekmovalci Novinarja KRANJSKA GORA - Smučarska zveza Jesenice je v nedeljo organizirala v Kranjski gori tekmo v veleslalomu za prehodni razred. Sodelovalo je 130 pionirjev, mladincev in pionirk iz 18 klubov. Tekmovanje je Atelo tudi za slovenski pokal. Težko progo je postavil Jeseničan Janez Šmitek. največ uspeha pa so imeli tekmovalci Novinarja iz Ljubljane. Rezultati - starejše pionirke: 1. Leskov-sek (Novinar), 2. Mihelič (Alpetour), 3. Mavec (O)impija); starejAi pionirji: 1. Petrovič (Novinar), 2. Cižman (Olimpija), 3. Ma-tičič (Novinar). 4. Oblak (Jesenice); mlajAi mladinci: 1. GraAič (Alpetour), 2. Podrekar (Jesenice), 3. Klakočar (Izletnik). -bel Kuralt vse boljši M r ARI VRH - Smueareki klub Alpetour '„« Starem vrhu priredil prvi letošnji italom za vrhunski razred, k šteje tudi za . ovenski pokal. V.nj bo vključenih 1T slalomov, prav toliko veleslalomov in en ISuk. Nedeljske tekme na Starem vrhu so ^udeležili vsi naiboliii rasen Križala ^lanl: 1. Kuralt (Alpetour), 2. Stral (Alpe-JSS! i. Andrej Kosi« (MrsnU). 4. MMtt Jersnik), 5. Pretnar (Alpetour). Sledilo kankelj.Pečovnik, RlbniSar, Deklevs in KS«k Med tekmovalkami je "»af«l-SorSiov. (OHmpijs) pred Peh.rčevo Jrr*«) In Rsvnlkarjevo (Alpetour). ničar, 30. Kreačič, 31. Peternelj, 33. Klemene, 36. Samo Ster. Uvrščenih je bilo 38 tekmovalcev. P. Pokom Na Krvavcu mlajši pionirji in cicibani KRVAVEC - Gorenjska tekmovalna skupnost je bila pod pokroviteljstvom I kosa in Exoterma organizator slaloma za prehodni razred mlajših pionirjev in pionirk ter cicibanov in cicibank. Čeprav je bila gosta megla, so bile vse proge odlično pripravljene, pogoji za samo tekmo pa slabi. Rezultati - cicibanke: 1. Vodnik (Alpetour) 97,56, 2. Novak (Jesenice) 81,69, 3. Kotnik (Kranjska gora) 82,74, ml. pionirke: 1. Dežman (Triglav) 60,33, 2. Hafner (Alpetour) 61,26, 3. Tomažič (Triglav) 64.27: cicibani: 1. Rojnik (Jesenice) 68,12, 2. Gosar (Kranjska gora) 73,31, 3. Bohinc (Triglav) 80,43:, ml. pionirji: 1. Zan (Jesenice) 60,59, 2. Košir (Alpetour) 62,89, 3. Ro-bič (Jesenice) 65,08. -dh Hokej Zapravljena možnost v Zagrebu JESENICE - V sobotnem kolu v I. zvezni ligi je bilo končno odločeno o letošnjem državnem hokejskem prvaku. Medveščak je v Zagrebu porazil Jeseničane s 3:2 (2:1, 0:0, 1:1), ki tako zaostajajo za Olimpijo že za 6 točk. Slaba igra, ki spremlja Jeseničane že nekaj časa, se je ponovila tudi v Zagrebu. Zadetka za Jesenice sta dosegla Klemene in Štefan Ščap. Kranjska gora je doma komaj ugnala vedno boljšo in borbenejšo Zvezdo iz Beograda. Kranjskogorci so zmagali s 5:4. Zmago so zagotovili v začetku zadnje tretjine, vendar so prednost komaj obdržali. Gole za Kranjsko goro so dosegli Magazin 2, po enega pa Celesnik, Golja in Razpet. Izredno zmago s 16:1 je dosegel kranjski Triglav v medrepubliški ligi proti Mladosti. Mladost je celo dosegla prvi zadetek in povedla, vendar so Kranjčani kmalu razbili njene upe. Strelci za Triglav: Sajovic 6 in Nadižar, Kolesa. Smolej. Adlcšič in Pavlica po dva. -hef Košarka Reprezentanca prva KRANJ — V počastitev dneva Jugo-slovansle ljudske armade je bil v Kranju že četrti tradicionalni košarkarski turnir članskih ekip, na katerem so nastopile ekipe Triglava iz Kranja, reprezentance Kranja tor ekipa garnizije Stane Žagar. Prvo mesto je zasluženo pripadlo ekipi reprezentance Kranja, za katero so nastopili Marijan Lampret, Miloš Lipovac, Brane Skubic, Iztok K lavora. Alojz Klavčič, Dušan Hribernik, Milan Slo-kan ter Zmago Mavric. Drugo mesto je osvojila ekipa Triglava, v kateri so ■ manjkali kar štirje igralci prve petorke, tretje mesto pa so zasedli košarkarji garnizije Stane Žagar iz Kranja. Vse tekme so bile v osnovni šoli Josip Broz-Tito v Predosljah, tekme pa so sodili Peter Brumen, Marjan Lampret in Milan Cadež. Izidi srečanj: Triglav : .11 .A 65:53 (37:22), J L A : Rep. Kranj 42:64 (22:32). Triglav : Rep. Kranj 72:75 (31:44). <• M Skrb za šolsko mladino in rekreacijo KRANJ — Po dveh letih je pri Zvezi ielesnokulturnih organizacij občine Kranj spet zaživela komisija za kolesarstvo. Komisija, katere predsednik je Lojze Dežman in šteje dvanajst članov, se je v novi sestavi prvič zbrala pretekli teden in si razdelila delovna področja. Tako bo komisija skrbela za delo s šolsko mladino, za rekreacijsko in vrhunsko kolesarstvo, za delo z društvi, za izobraževanje kolesarskih strokovnjakov in podobno. Ker je vrhunski šport v kranjski občini že dokaj dobro razvit, bo glavna naloga komisije v naslednjem letu predvsem skrb za šolsko mladino in razmah rekreativnega kolesarstva. Znana je tudi že večina pomembnejših kolesarskih prireditev, ki bodo " laslednji sezoni v Kranju. Razen predzaunje etape mednarodne 35. dirke Po Jugoslaviji bodo Kranjčani še organizatorji državnega cestnega prvenstva in prvenstva na dirkališču, vsakoletne dirke po ulicah Kranja, že tradicionalnih tekmovanj veteranov-re-kreativcev, na novem dirkališču pa se bodo odvijala tudi šolska prvenstva mladih navdušencev kolesarskega športa. H -J. V Cerkljah 60 tekačev Cerklje — V nedeljo dopoldne je športno društvo Krvavec organiziralo rekreativni smučarski tek, na katerem je nastopilo 60 tekačev v štirih kategorijah. Športne) društvo Krvavec pripravlja januarja ie eno tekmovanje rekreativcev, datum pa bodo sporočili kasneje. Rezultati: pionirji (2 km) 1. Gašpirc Krištof 8:25,7, drugi Bernard Zvone in tretji Perne Sandi (vsi ŠD Krvavec). Pri pionirkah je zmagala Pirih Romana iz Podbrezij. Mladinci (od 15.-25. leta) so tekli 4 km. Zmagal je Miklavčič Franc (Šk. Loka) 15:18,1 pred Pernetom Igorjem, Jenkom Martinom, Pernetom Tomažem in Kalanom Igorjem (vsi ŠD Krvavec). Pri mladinkah je zmagala Roblek Darja (Kokrica) s časom 25:22,0. Pri članih je zmagal Pir-man Srečo (Strahovica) s časom 16:00,21 pred Gortnerjem Jožetom (Trig. — Podbli-ca) in Kertom Stanetom (Podbrezje). Četrti je bil Grah Milan (Kokrica), peti pa Pintar Miro. Pri članicah je bila najhitrejša Vodnik Marija (SGP Tehnik Šk. Loka) s časom 24:26,3, druga je bila Močnik Danica (ŠD Krvavec), tretja pa Kavčič Mira (Šmarje-Sap). Med veterani je nastopil samo Avgust Perne (ŠD Krvavec). J. Kuhar Odbojka Za slovo poraza LESCE - Odboikarji Zelezarja so v zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva gostovali v Novem mestu in zgubili s 3:1. Železarji so se poslovili s slabo igro. Proti vsem pričakovanjem so zgubili s poprečnimi domačini. Poraz v Novem mestu se utegne železarjem maščevati v nadaljevanju prvenstva, ko bodo točke v boju za prvaka Ae posebej potrebovali. Zelezar je za Izolo in Kamnikom na tretjem mestu. Odbojkarii Bleda bodo prezimili in počakali spomladanski del nadaljevanja na petem mestu. V preloženem srečanju Hed-mega kola II. zvezne odbojkarske lige so gostovali v Karlovcu in doživeli pričakovan poraz. Domačini, ki igrajo izredno dobro in so drugi, niso imeli težkega dela. Bledu se je ponudila priložnost za izenačenje v drugem nizu, ko je vodil z 12:8. vendar ga je zapustila sreča, svoje pa so storili tudi sodniki. V soboto in nedeljo so Blejci gostovali v Mariboru in igrali na turnirju v počastitev dneva JLA. Zmagal je Fužinar. Blejci so bili drugi, tretji so bili Mariborčani, četrto pa moštvo JLA. Bled je izgubil le s Fužinarjem, druj(e tekmo pa je dobil. H. Ralih Dopisniki poročajo KIDRIČEVO - Nogometaši Triglava so gostovali v Kidričevem in odigrali z domačim Aluminijem prijateljsko tekmo. Igra je bila v prvem delu enakovredna, v drugem pa so bili Kranjčani boljši in zasluženo zmagali 4:,1. Rezultat hi bil še višji, če ne bi bili napadalci Triglava nespretni, Za Triglav so igrali Eljon, Beton, Kožuh, Valanl Ratkovič. Brozar. Krnic. Gros, Mrak. Ra dosavljevič. Arnož, Jakova, in Zlatanovi/ H (I ŠKOFJA LOKA - Nogomet so jo L di v Akodjeloški občini razširil. Tekmova ija v malem nogometu so udeležuje kar 20 ekip. v velikem pa sodeluje H članski' in »LBir*r . ek'P To J° dokaz, da nog« met v Skorji Loki ne nazaduje. Seveda pa e Se vedno ovira pomanjkanje strokov toga kadra. Januarja bodo zato organi irali tečaj za sodnike in inštruktorje. RA,DO,y,f,lrA ~ Rekreativni n« n.met VLrr°. !,,*kl »»Oini so je razširil. V >bčin ski ligi je sodelovalo 30 moštev, ki SO od* £Cfi.?*£ 500 *•*•">■ "» jih < omači sodniki. V prihodnjih letih se bo liga še P^f*«?' kar pa terja urejevanje novih igrišč V prvi skupini so bili rajboljš JLA. Stol, Vrhnje. 2ito in Merkur, v drug. sku-pm. I lumen. Elan. Preval. Mlada Bosna in Hrozjo. v tretji skupini pa Donat. Gorje. Srednja vas in Zasip. ' Benedik hitro napreduje Norčič daleč najboljši — Komaj zadovoljiva forma pred turnejo Intersport PLANICA - Ob zaključku priprav najboljših skakalcev sta bili v soboto in nedeljo v Planici dve pregledni tekmi. V soboto so se pomerili člani tudi za pokal SRS. Nedeljska prireditev pa je bila na stari velikanki. Na osnovi treh tekem je odbor za skoke SZS določil našo reprezentanco za novoletno skakalno turnejo Intersport. Po dolgi razpravi se je odbor odločil, da bi na prvo veliko letošnjo sezono odili naslednji skakalci: Norčič, Mlakar, Kajzer, Benedik in Tepeš. Naknadno je prišlo do spremembe, ko sta se vodstvo SK Triglav in skakalec Benedik odločila, da bi bila ta turneja prehuda preizkušnja za mladega kranjskega skakalca. Zaradi tega je Benedik odpotoval v St. Morit/. (Švica), kjer bo danes nastopil na prvem večjem mednarodnem tekmovanju nove sezone. Do Turneje treh detel pa se bo udeležil ie nekaj mednarodnih tekmovanj, ki mu bodo vsekakor bolje koristila pri njegovem kvalitetnem napredku, zlasti še, če hoče nastopiti na V. svetovnem prvenstvu v poletih v Planici. Vsekakor pa ie k oma i 19-letni Kranjčan Brane Benedik skakalec, ki je največ napredoval od vseh skakalcev, saj je bil lani med mladinci komaj peti, letos pa se je že na začetku sezone prvič kot član uvrstil med štiri najboljše. Ob zaključku priprav naiih skakalcev z njihovo formo ne moremo biti preveč zadovoljni. Norčič je daleč najboljši in ie zbral skorai 100 točk več (iz treh tekem) kot drugo-uvričeni Kajzer, čeprav je Kranjčan skakal na vseh tekmah z enega naleta nižje. Po treh tekmah je bil naslednji vrstni red: 1. Norčič (Triglav) 276,9, 2. Kajzer (Ilirija) 629,6, 3. Mlakar (Logatec) 617,8, 4. Benedik (Triglav) 567,2, 5. Zupan (Jesenice) 552,4, 6. Bogataj (Ilirija) 543,7, 7. Anžel (Ilirija) 535,0, 8. Velikonia (Pred-meja) 534,9, 9. Tepeš (Ilirija) 516.0, 10. Križaj (Ilirija) 508,9. Na sobotni teki vrstni red: 1. Norčič (Logatec), 3. Kaj/ v. skmi (90-m) ie bil naslednji Norčič (Triglav), 2. Mlakar tajzer (Ilirija), 4. Benedik Na zadnji pregledni tekmi naših skakalcev si je Kranjčan Grega Benedik p ris ka kal reprezentanc' ni dres za novoletno Intersport skakalno turnejo. — Foto: Franc Perdan (Triglav), 5. Bogataj (Ilirija) ...9. Zupan jJesenice), 11. Bizjak (Triglav), 17. Cimža? (I riglav). V nedeljo so se pomerili na 120-m ska- M11"": Y"tni red je bil naslednji: L Norčič (Triglav) 2. Kajzer (Ilirija), 3. Mlakar (Logatec), 4. Zupan (Jesenice), 5. Benedik (Triglav),.:. 13.Tjimžar (Triglav). Denea,k J. Javornik Rožičev tekaški memorial Ivo Čarman najhitrejši RATEČE - Na letošnjem tekaškem tekmovanju za Rožičev memorial se je pod Poncami zbralo kar 200 smučarskih tekačev in tekačic. Med vsemi našimi so bili v smučini tudi Makedonci in Italijani. Pri moških na 15 km je slavil Italijan Paolo Kupil, ki je bil boljši od Vinka Poklu-karja iz Gorij. Pri mlajših članih je na isti progi z veliko prednostjo zmagal član kranjskega Triglava Ivo Carman. (Jarman je med vsemi dosegel tudi najhitrejši čas na 15 km. To je ie en dokaz, da je Ivo nadarjeni tekač, kar je dokazal tudi na tekmah v Davosu. Moitveno lovoriko so osvojile Jesenice pred TVD Gorje in Olimpijo, Ihanom, Triglavom in Kamnikom. Rezultati — ml. pionirke (2 km): 1. Smre-kar (Dol) 8,11, 2. Nagode (Gorje) 9,05, 3. Beiter (Triglav) 9,13; ml. pionirji (2 km): 1. Velepevec (Dol) 7,31, 2. Kerštajn (Jesenice) 7,42, 3. Ponikvar (Olimpija) 7,46; st. pionirji: (4. km): 1. Meševič (Jesenice) 13 39 2. Slabenja (Dol) 14,33, 3. Tarman (Rateče) 14,43; st. pionirke (4 km): 1. Mlakar (Jesenice) 15,35, 2. Kuralt (Ihan) 16,45, 3. Pogačnik (Ihan) 17,07; ml. mladinci (5 km): 1. Kustec 20,21, 2. Giacer (oba Jesenice) 20,34, 3. Gregorič (Ihan) 20,35; ml. mladinke (5 km): 1. Smolnikar (Olimpija) 21,59, 2. B.Martinovič 22,33, 3. M. Marti-novic (obe Jesenice) 22,41; st. mladinke (5 km): 1. Sušina (Olimpija) 22.57, 2. Jelov-čan 23,33, 3. Korošec (obe Triglav) 25,32-st. mladinci (10 km): 1. D. Diuričič (Jesenice) 40,08, 2. Klemenčič (Dol) 43,09 3 Kršinar (Olimpija) 44,10; ml. člani (15 km)* 1. Carman (Triglav) 58,38, 2. Podlogar 1:00,59, 3. Rodman (oba Gorje) 1:02 38-člani: 1. Rupil (Italija - Bela peč) 57 10 2. Poklukar (Gorje) 58,51, 3. T. D juri« ie (Jesenice) 1:00,09. -Hh Trgovsko podjetje MERKUR veleželeznina n. sol. o., Kranj, Koroška 1 TOZD PRODAJA NA DROBNO, n. sub. o. Kranj, Koroška 1 v a b i k sodelovanju DELAVCE ZA PRODAJALNE V KRANJU, LESCAH IN NAKLEM Prošnje pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: Trgovsko podjetje MERKUR veleželeznina, n. sol. o., Kranj, Koroška c. 1, kadrovska socialna služba. Predzadnja etapa v Kranju KRANJ — k.mor preteklega tedna jo bila v Beogradu seja organizacijskega odbora za pripravo dirke Po Jugoslaviji, ki so se jo udeležili delegati etapnih most in kolesarskih zvez republik in pokrajin. Odločilna je bila predvsem za Kranj, saj ie bil dokončno sprejet predlog, da bo v dirki kot organizator sodelovalo tudi naše mesto. 35. jubilejna mednarodna etapna kolesarska dirka Po Jugoslaviji bo vsekakor nekaj' posebnega. Njen pokrovitelj bo predsednik republike Tito, točkovala pa se bo dvojno za svetovni pokal. To pomeni, da bo na dirki sodelovalo najmanj dvanajst državnih reprezentanc z vseh koncev sveta. Napovedujejo celo udeležbo petnajstih držav. Start to največji- kolesarske prireditve pri nas ho v Skopju 24. junija, končala pa se bo 4. julija v Zagrebu. Na dolgi poti po vsej državi bodo morali kolesarji premagati tudi strme vzpone na Vršič, od tam pa bodo 3. julija pri Ali v Kranj. Tu bo izredno zanimiva predzadnja etapa na kronometer, ki bo vodila s stražiikega dirkališča na vrh Šmarjetne gore. Kranjski kolesarski delavci bodo torej imeli lepo priložnost, da znova pokažejo svoje organizacijske sposobnosti, ljubitelji tega množičnega športa pa bodo lahko občudovali največje kolesarske mojstre sveta. Ob tem velja povedati, da balkanskih iger, za katere se je prav tako potegoval Kranj, prihodnje leto ne bo v Jugoslaviji. Grki so nazadnje le prevzeli gostiteljstvo, medtem ko bo naša država prišla na vrsto iono. leta. H. Jelovčan Slovenski almanah LJUBLJANA - Sestavljavci Slovenskega almanaha, ki je za leto 1979 športni, so predstavili letošnjo izdajo knjige. Le-ta je namenjena našemu bralcu, ki se zanima za Aport in Aportno rekreacijo. V njej pa je tudi dovolj branja za ostale. Že nekaj let DELO TOZD Revije izdaja Slovenski almanah, ki je v javnosti naletel na ugoden odmev. To so dokazale tudi vse dosedanje tri izdaje. Pokazalo pa se je, da je vsakoletna izdaja gradiva vendarle preobAirna. Zato so se odločili, izpopolniti vmesna leta 8 specializiranimi izdajami. LetoAnja je Aportna. Športni Slovenski almanah 79 zajema tri poglavja. Sestavljavci, predsednik uredniškega odbora Ante Mahkota ter urednif ki odbor, so se držali načela, da je v njem za vsakega nekaj. V prvem delu je koledar s karikaturami, ki jih je pripravil Bine Rogelj. Nato so opisi dogodkov v tem letu, prvaki, rekordi in reportaže. Drugi del je namenjen dogodkom v letu 1979. Tu je peto svetovno prvenstvo v Planici, osebna izkaznica udeležencev odprave na Everest, svetovno prvenstvo v veslanju na Bledu in osme sredozemske igre v Splitu. V njem je tudi rekreacija pred TV kamerami. V tretjem delu pa so podatki o tovarni Elan in njenih umućen, Slovenija Aportu in Radenski. Te delovne organizacije ho finančno pomagale izdaji almanaha. Na koncu je koledar trinajstih zimskih olimpijskih iger leta 1980 v Lake Placidu in dvaindvajsetih poletnih v Mo- ^Naklada je 10.000 izvodov, cena oa je 40 ali 50 dinarjev s in.ck.mi 01 v Moskvi. Ni pretirana in je res dostopna vsem. -nn DELAVCI — TOZD za ptt promet Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka — TOZD za vzdrževanje in gradnjo tt sredstev in transport in — delovne skupnosti skupnih služb, združeni v PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ želi vsem uporabnikom ptt storitev srečno in uspešno 1979. leto to Nt* lip bled lesna industrija 64260 bled, ljubljanska c.32 telefon: 064 77 384 telegram: lip bled telex: 34 525 yu lipex poslovalnica rečica tel. 064 77 944 poslovalnica murska sobota tel. 069-22 941 1 Vsem delovnim ljudem, kupcem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1979 ■ : ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ » zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Vsem občanom in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1979 Vsem zavarovancem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo ... SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJnazorjeva I Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Gradbinec Kranj želi občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto Modni salon KAVČIČ Marija, Kranj, Tomšičeva 15 želi cenjenim strankam srečno novo leto 1979 in se priporoča Izdelujem vsa ženska oblačila po meri hitro in solidno. Odprto od 9. do 14.30, v petkih od 14. do 18. ure, v sobotah zaprto. Krila izdelani v enem tednu. KUNSTELJ ROZALIJA frizerski salon, Kranj, Prešernova 4 želi cenjenim strankam srečno novo leto in se še nadalje priporot Veletrgovina ŽIVILA Kranj TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Slaščičarna Kavarna Samoupravna delovna skupnost skupnih služb . . .. . , , Mnogo sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov v novem letu želimo vsem, posebno pa svojim potrošnikom in poslovnim sodelavcem. Zahvaljujemo se za sodelovanje v preteklem letu in se še naprej priporočamo. Modno čcvuARSTvo k crn Kranj Delavnica Partizanska 5 Prodajalna Kranj, MaistrovVg (nasproti Delikatese) želi cenjenim strankam in občanom Gorenjske srečno novo leto 1979 in se priporoča s kvalitetno izdelavo vsakovrstne moške in ženske obutve. Branka Herle Optik Kranj, Vodopivčeva 19 Izdelava vseh vrst očal, tudi na recept in vsa popravila hitro in solidno izdelam. Cenjenim strankam želim srečno novo leto. MERKUR J Veleželeznina Kranj, Koroška 1 n. sol. o. Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in kupcem želimo srečno leto 19 79 vam nudi po najugodnejših cenah šopke aranžmaje vence ter raznovrstne lončnice »Cvetličarna« FRANCKA SEVER 64000 Kranj. Vudopivtt*va 17 Telefon: (0R4)2r7H0 želi cenjenim strankam srečno novo leto 1979 in se priporoča IMOS — SGPTržičp. o BIRO S G PTRŽIČ Vsem delovnim ljudem in p os f ovni m prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1979 Titan, tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik z n. sol. o. proizvaja: fitinge črne in pocinkane, ključavnice navadne in cilindrične, obešanke navadne in cilindrične, motorne mesoreznice in drobilke za orebe, ulitke iz temprane litine za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane iz delke. Naš delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem Gorenjske srečno novo leto 1 979 ^o0 s svojimi enotami v Kranju, Skofji Loki in Tržiču žel/ strankam, poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspešno novo leto 19 79 JESENICE želi vsem občanom in poslovnim prijateljem uspešno leto 1979 Kranj Delovni kolektiv želi gostom in občanom Gorenjske srečno novo leto 1979. Odp„a ,e vsa* dan ,«.„ do 21 ure; / našimi uslugami se st nrtH'«n r r Torek. 26. decembra 1978 21. stran O LAS VAŠA PISMA PROMETNA NESREČA V NEOZNAČENEM KRIŽIŠČU Žirovnica — V krajevni skupnosti sta dve križišči z magistralne ceste Jesenice — Ljubijo na. Glavno križišče je v Mostah ui povezuje Žirovnico. Moste in Breg, križišče je ustrezno označeno m ima tudi prehod za pešce. Poleg glavnega križišča pa je ie drugo križišče, oddaljeno od prvega okoli 200 metrov. V porabljajo ga vaščani, kmetje, šolska mladina in vsi drugi, ki Živijo na Bregu. Vendar pa je to križišče ob pomembni magistralni cesti brez i-takega znaka ali opozorilne table, zato je zelo nevarno. Že se 4* zgodila prometna nesreča, ko #prečkal cesto voz, poln sena. po cesti pa Je pripeljal osebni avto *obif. Žrtev ni bilo. bile so le hžje telesne poškodbe in precej-fya materialna škoda. Ta prva pri>metna nesreča na ta» križišču je prvi opomin odgovornim, posebni t republiški 'hipnosti za ceste v Ljubljani, da It skrajni čas, da se to križišče Primerno označi in da se prepre tijo nove nesreče in nove žrtve. ?o toči je zvoniti prepozno. Rudolf Knežević Breg pri Žirovnici (Namesto popravka) ^ ENA NIČLA Trtic — Pravzaprav je fale >dmev na članek Mladini več nference SZDL Tržič je podprl ''balans občinske konference ZSMS samo v znesku 17.000 di-tor/ev ali star milijon in sedem j> Htisoč. Gre torej za majhen denar, o katerem je komaj vred-a° spregovoriti, saj je namenjen tftlj pokritju nepfaniranih stro-**'>£' zaradi obsežnejše dejav-^"sti v kongresnem letu. Mladi v Tržiču smo bili ob članku kar **eli, saj smo ugotovili, da ured niitvo Glasa razume finančno Problematiko ter nam po zdravi •siki pripisuje toliko dodatnih ^edstev, Kolikor bi Jih dejansko Potrebovali za to, da bi okrepili fyavnost. A kaj, ko novinarske Wke običajno niso drugega kot Prijeten nasmešek. Zato vsem ti-itun, ki se, da je na kraju nesreče umrl. Hudo ranjena pa sta bila voznik Žnidar in njegov sopotnik Mirko Pogačnik iz Sp. Gorij. Škode na vozilih pa je za 200.000 din. AVTOBUSU ZDRSELO Škofja Loka — V soboto, 23. decembra, nekaj pred 9. uro zjutraj se je v križišču cest na Stari vrh in žičnice Lenart pripetila na poledenelem vozišču prometna nezgoda. Voznik avtobusa Janez Bergant (roj. 1945) iz Škofje Loke je peljal smučarje na Stari vrh. Tik pred križiščem je moral zaradi parkiranih avtomobilov ustaviti, na strmem in poledenelem vozišču pa je avtobus zdrsel nazaj in pri tem zadel pet osebnih avtomobilov. Ranjen ni bil nihče, škode na vozilih pa je za 50.000 din. NEPREVIDEN PEŠEC Jesenice — Na Tomšičevi cesti se je v petek, 22. decembra, ob 23.40 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Zupan (roj. 1953) z Jesenic je peljal po Tomšičevi, ko mu je nenadoma stopil pred avtomobil Hamdin Kalič (roj. 1954) z Jesenic. Avtomobil je pešca zadel, tako da so ga ranjenega prepeljali v bolnišnico. L. M. Letna konferenca kranjskih tabornikov Zasluženo partizanstvo Kranj - Kranjski taborniki so se znova dvignili na nekdanjo raven. Premagali so težave in se uveljavljajo kot najboljši v republiki. Ob že tesnem sodelovanju z mladino. JLA in drugimi organi je potrebno iskati še več stikov s teritorialno obrambo in samozaščito ter se tesneje vključiti med organizacije krajevnih skupnosti, kjer se o tabornikih še niti ne govori. Take in podobne so bile ocene na letni konferenci kranjskih tabornikov, ki je bila v sredo, 20. decembra, v dvorani občinske skupščine v Kranj u. V občini deluje pet taborniških enot s prek 600 aktivnimi člani. Njihova dejavnost sega od Preddvora, Cerkelj, Šenčurja, Predoselj in Kranja do Naklega in Resnice. Skoraj ni sobote in nedelje, da mladi taborniki ne bi imeli pohoda, tekmovanja ali drugih akcij. Tudi program dela. ki so ga spre- ie jeli za prihodnje leto. je pester. Do ločili so okroglo 40 vrst akcij, poho dov, srečanj, tekmovanj in osvajanj veščin ter sodelovanj na raznih proslavah, prireditvah in akcijah sploh. Predstavnik Zveze tabornikov Slovenije je Kranjčanom za številne uspehe izročil rdeč častni Partizanski trak, ki si ga je Odred stražnih ognjev že tretje leto priboril. To j< najvišje priznanje taborniškim eno tam, dva tabornika te enote pa sta tudi že prejela znak Partizan tabornik. Na skupščini so podelili več pohval in priznanj najzaslužnejšim organizatorjem v taborniških vrstah. Posebno čast pa so taborniki izkazali dosedanji predsednici občinske zveze Ljubinki Šimunacovi in dolgoletni »teti« (duši) taborniških vrst Ivanki Šorlijevi. Izvolili so novo vodstvo občinske zveze in za predsednika Toneta Bajuka. K. Makuc ŠOLARJI ZA STAREJŠE OBČANE Kranj — Danes, v torek, ob 16. uri bo v Domu upokojencev na Planini prireditev, ki so jo za starejše občane pripravili učenci, člani šolske hranilnice na osnovni šoli France Prešeren v Kranju. Člani sveta šolske hranilnice so se namreč odločili, da iz prigospodarjenih sredstev hranilnice kupijo lepo sliko za Dom upokojencev. Dodali bodo še štiri najboljše slike, ki so jih narisali učenci šole pri likovnem pouku, vsem stanovalcem Doma pa bodo za novo leto voščili tudi na lično izdelanih voščilnicah. Prireditve, ki ji ne bo manjkal tudi krajši kulturni program, se bo udeležil tudi podpredsednik MTZ Slovenije ing. Stanko Rebolj, ki bo materi Vanje Jankoviča, umrlega namiznoteniškega igralca iz Kranja, podelil posthum-no zlato priznanje ob 50-letnici namiznega tenisa v Sloveniji. — L. M. JUGOSLOVANSKI AEROTRANSPORT TOZD Zemeljska operativa — sprejem in odprava potnikov in blaga LETALIŠČE Ljubljana - 64210 Brnik objavlja prosta dela in naloge: 1. DELAVCA V LETALSKI OPERATIVI — potniški promet Pogoji za sprejem so dokončana višja oziroma srednja šola, z enoletnimi oziroma dveletnimi delovnimi izkušnjami, ter znanje angleškega jezika 3, stopnje 2. VOZNIKA C KATEGORIJE — mehanika Pogoji za sprejem so izpit C kategorije ter K V mehanik z enoletnimi delovnimi izkušnjami Rok za dostavo prošenj je 8 dni po objavi v dnevnem časopisu. Odbojkarice Bleda uspešno nastopajo v republiški ligi in so presenetljivo visoko uvrščene. Stojijo Švarc, Štibil, Berčič, Ropret, Beravs in trener Stane Ferjan, čepijo pa Smon, Zoreč in Podobnik. — Foto: B. Grče KRAJEVNA SKUPNOST BLED OBVESTILO Na podlagi 2. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za obnovo pokopališča z mrliškimi vežicami na Bledu (Uradni vest nik Gorenjske, št. 175 z dne 22/4-1976) obveščamo vse zavezance, da preneha obračun samoprispevka 31/12-1978 za tiste zavezance, ki so začeli z obračunom 1/7-1976, ter 31/1-1979 za zavezance, ki so začeli z obračunom 1/8-1976. Samoprispevek je bil uveden za čas od 1/7-1976 do 31/12-1978. Plačljiv je bil v 30 obrokih z zapadlostjo plačila vsakega 15. v mesecu za pretekli mesec. Krajevna skupnost Bled Pri MLADINSKI KNJIGI v Kranju lahko izbirate v knjigarni slikanice in pravljice ^L^m^m^TA mladinsko književnost m^mr^^Lv vznemirljive podvige in napete pustolovščine H branje za zabavo in razvedrilo literarna pričevanja o naši preteklosti čudovite umetnostne izdaje priročnike in enciklopedije za dom in družino dokumentarna in poljudnoznanstvena dela bisere svetovne in domače književnosti dragocene darilne izdaje v papirnici na oddelku spominkov in daril igrače za otroke, darila za vse prilike, čestitke, potrebščine za šolarje v trgovini na veliko vseh vrst pisalnih strojev, elektronskih kalkulatorjev, razmnoževalne in kopirne stroje, pisarniške materiale, rokovnike, koledarje skratka, bogata izbira za vsakogar VSEM NAŠIM KUPCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1979. ZDRAVSTVENI DOMOVI IN ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO GORENJSKE objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. DVEH EKONOMSKIH ALI ADMINISTRATIVNIH TEHNIKOV Pogoj: dokončana srednja ekonomska ali upravno-administrativna šola 2. ZOBOZDRAVSTVENE ASISTENTKE za določen čas do 30/6-1979 — nadomeščanje delavke, ki je na porodnem dopustu Pogoj: dokončana šola za zobozdravstvene asistentke z opravljenim strokovnim izpitom Delo pod točko 1 se združuje za nedoločen čas z 2-meseč-nim poskusnim delom. Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: Zdravstveni domovi in ZSMH Gorenjske Kranj, Gosposvet-ska 10 — kadrovska služba. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. KRAIMJ —PRIMSKOVO vam v mesecu decembru nudi nakup opuščenih programov pohištva po občutno znižanih cenah. Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju, v salonu na Prim-skovem, v salonu kuhinjske opreme na Titovem trgu v Kranju in v prodajalni pohištva na Jesenicah, Skladiščna b 4 Obenem želimo vsem občanom Gorenjske srečno 19 79. leto in se priporočamo še v naprej. Velika novoletna razprodaja — otroške konfekcije in — pletenin v prostorih bivše delavnice KRIM na Cesti JLA 5 (pri avtobusni postaji) v Kranju od 18. do 30. decembra 1978 vsak dan od 8. do 19. ure t« priporočamo se za nakup in vam želimo prijetno praznovanje slaščice konzerve pijače LIP Lesna industrija Bled Ljubljanska c. 32 PRODA NA JAVNI LICITACIJI 1. osebni avto VW - Y 1200, letnik 1973, v dobrem stanju, registracija do novembra 1979, vozilo je bilo garažirano, opremljeno je z dobrimi gumami. Izklicna cena 60.000 din Prometni davek in pogodbeno takso plača prodajalec. 2. Električni fakturni stroj znamke EMTRON komplet z original mizo, inv. št. 2210 Stroj je sposoben za takojšnjo uporabo. Izklicna cena 5000 din. Prometni davek plača kupec po tar. št. 1 s stopnjo 25,5 odstotka. Licitacija bo 29. 12. 1978 ob 15. uri v prostorih DSSS LIP Bled, Ljubljanska c. 32. Navedena osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo eno uro pred pričetkom licitacije in vplačajo polog v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Zastopniki delovnih ali drugih organizacij morajo predložiti pooblastilo in za fakturni stroj še izjavo zaradi oprostitve prometnega davka. SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJ nazorjeva I Po sklepu Odbora za delovna razmerja TOZD LESNI OBRATI KOKRICA objavljamo proste delovne naloge in opravila 1. 2 KVALIFICIRANA TESARJA Pogoji: končana poklicna šola z zaključnim izpitom gradbene smeri in leto dni delovnih izkušenj 2. 1 KVALIFICIRANEGA MIZARJA Pogoji: končana poklicna šola — lesne smeri z zaključnim izpitom in leto dni delovnih izkušenj Za razpisane delovne naloge se delo združuje za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo na naslov SGP »Gradbinec« kadrovsko socialna služba, Kranj, Nazorjeva 1. Prijave sprejemamo 15 dni od objave v časopisu. OOUR FABRIKA NIKOLA TESLA BEOGRAD TUDI TELEVIZORJU LAHKO DAMO DARILO TV ANTENA SPECTRA COLOR Področje Kanali Ojačanje Odnos naprej - nazaj Kot sprejema Priključna impedanca TVSC 39 f v (uhv) 25-60 14- 18 25 29° 240 300 TVSC 43 FIV(UHF) 21 - 37 14 - 18 25 29° 240 300 TV STABILIZATOR - COLOR TVS -707 G Stabilizator napetosti varuje pred okvarami drag barvni televizijski sprejemnik pri znižani ali zvišani napetosti električnega omrežja. Izveden je na elektromagnetnem principu in impregniran s poliestrsko smola Vgrajen je v ohišje iz temepraturno visoko odporne plastične mase. Opremljen je s preklopnikom za omrežno napetost 220/110 V in indikatorsko žarnico - tlivko. Vhodna (priključna) napetost stabilizatorja 220/110 V, 50 Hz Izhodna (stabilizirana) napetost 220/110 V, 50 Hz Stabilizator je namenjen za barvne televizorje, ki so predvideni za napetost 220/110 V, 50 Hz, Nominalna obremenitev 400 VA in 250 VA SOBNA TV ANTENA Z OJAČEVALCEM SAPI - 501 TV STABILIZATOR (ČRNO-BELI) TVS -709 SPREJEMNA PODROČJA. F I, UKV, F III, F IV/V FREKVENČNI OBSEG SPREJEMA: 45 - 860 MHz OJAČANJE: 9 dB IZHODNI PRIKLJUČEK: Koaksialni 750. (OHMOV) NAPAJANJE: 220 V/50 Hz IZVEDBA V TREH BARVAH: BELI, RDEČI IN ČRNI JU*******"*' Stabilizator omogoča pravilno delovanje vašega televizijskega sprejemnika ne glede na spremembe napetosti napajalnega električnega omrežja. , Stabilizator je vgrajen v ohišje iz temperaturno visoko odporne Patike. Na poseono zahtevo lahko dobavljamo tudi stabilizator z nominalno obremenitvijo ^uu v a. Vhodna (priključna) napetost stabilizatorja 220 V/50 Hz „mrojnn Izhodna napetost stabilizatorja: namenjen je televizijskim sprejemnikom za omrežno napetost 220 V/50 Hz Nominalna obremenitev 130 VA telefon 23-341 \ 23. stran O LAS OBVESTILO Male oglase in zahvale za zadnjo letošnjo številko Giasa bomo sprejemali še danes do 15. ure ČP Glas PRODAM ..PpS^ni ^ prodam POMIVALNO MIZO. Informacije po tel. 22-136 , 9602 Ugodno prodam KOKOSI. Zadra-»18. Duplje 9606 ^.f/°^ani čistokrvnega nemškega OVČARJA - mladiča. Gorjane Si-■arska 12, Kranj 962^ Prodam dva težka PRAŠIČA. Ba-**lj 16, Preddvor 9714 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sen-f ur. Gasilska 17 9716 Prodam termoakumulacijsko PEČ 6 kW in štiristezni MAGNETOFON »Philips« 4.307. Zg. Duplje 20 9717 Prodam črnobel TELEVIZOR »Panorama«. Skrjanc Ivan. Cerklje 242 9718 Prodam mesnatega PRAŠIČA, težkega 140kg. polovico KRAVE in Plemensko TELIČKO, đimentalko. "taro šest tednov ter kupim betonski "letalec, 100-litrski. dobro obranjen. h Brnik 6, Cerklje 9719 Prodam TRAKTOR »deutz«. 30 KM, s kosilnico, borove PLOHE in lesen gnojnični SOD s črpalko na motorni pogon. Zupin. Šmartno 15, Cerklje 9720 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Češnje vek 9, Cerklje 9721 Prodam KRAVO. Prenosi je 13. Kranj 9722 Prodam avto R-16 TS letnik 1970. terrnoakumulacijski PEČI (3 kW in 15 kW) in JADRNICO »sea devil«. Informacije po tel. 21-808 9723 Prodam SLAMOREZNICO »Spei-jWi v dobrem stanju s puhalnikom • verigo. Srednja vas 55. Šenčur dežurni veterinarji od 29. decembra 1978 do 6. januarja 1979 Janez Teran, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 in Veho-vec Srečko, dipl. vet.,Kranjf Stošičeva 3, tel. 22-405 za občino Kranj; Habjan Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 za občino Škofja Loka; Plestenjak Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, telefon 77-828 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba 2VZG Kranj, telefon 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejski veterinarski zavod Gorenjske Zamenjam ZASTAVO 101. letnik 1973, registriran do junija 1979 za 126-P. Koder. Jesenice. C. Revolucije 6 9681 Prodam karambolirano »katrco« L-4, v voznem stanju. Premrv, Podna rt 50 9727 Prodam VW 1200 J. letnik 1974. prevoženih 53.000 km. Dolenc Ivan, Podobeno 2. Poljane nad Skofjo Loko 9728 Prodam ZASTAVO 750. Draksler. K ran j. Zasavska 55 9729 Prodam FORO 12-M. po zelo ugodni ceni. Pavkovič. Bistrica 163, Trž:č 9730 Prodam novo LADO SL. Bradač. Golnik 67 9731 Prodam avto ZASTAVO 750 luxe. letnik 1977. Informacije po telefonu 47.244. Kranj 9732 Kupim »FIČKA« do enainpol starega milijona, registriranega vsaj še šest mesecev. Informacije po telefonu 23-206 od 14.30 do 16. ure 9733 9724 Prodam VOLA. težkega 550 kg. KunčiČ. Lancovo 11, Radovljica 9725 , Prodam KONJA, delovnega, težnja 650 kg in KRAVO s teletom. 'HgJavska 15, Rečica pri Bledu 9726 Prodam rabljen PRALNI STROJ *Naonis« S 45 z manjšo okvaro Te-*fon 064-f>0-758 ali naslov v oglas "em oddelku Prodam KOMPRESOR Priključki. Jugovh. Sveti '^ofja Loka, tel 60-252 9728 Prodam domač SPEH. Naslov v "glasnem oddelku 9729 Prodam 40 kg težkega PRAŠIČ M. Praprotna polica 4. Cerklje 9730 •OBVESTILA 9727 z vsemi Duh 2. Centralno napeljavo izoliram s pločevino, kvalitetno in poceni. Pra-protnik Ivan. Krankovo naselje 68. Škofja Loka 5967 SLAŠČIČARNA na Planini Kranj, čez Kokrški most. obvešča cenjene stranke, da bo zaradi prenovitve zaprta od 5. do 30.januarja 1979 •>73") i PRIREDITVE »KUPIM Kupim BETONSKI MEŠALEC lahko brez motorja, in menjalnik Opel rekorda ali kadeta. Informacije Po tel. 23-274. K ran j •>'•" VOZILA HHB odam osebni avto SKO-Miklič. KS ZALOG prireja 31.12. 197« veliko silvestrovanje v dvorani osnovne šole Zalog s pričet kom ob 19. uri. Rezervacij ni Igra ansambel »MUKOVICA« 9711 00 ZSMS Podnart vas vabi na silvestrovanje s pričet kom ob 20. uri — za staro in mlado Igra ansambel S A FAR I 9736 IZGUBLJENO t'zodno prodam osenni avio 00 HO L letnik 1972. Anion IV Veliki breg 17. 64281 Mojstrana Pogrešamo PSA - nemškega ovčarja. Sliši na ime NEKO. Najditelja prosimo, da obvesti Lopa rm k ove Vidmarjeva 2. Kranj u?,*- 9634 STANOVANJA Izdaja Č-P Gla*». Kranj. Uhca MoJe Stavek: GP Gorenjski b™ U~ia 1- StaveK: ur fJw Kranj, ti«k: Združeno podjetje uZaZh,pravica, Ljubljana. Kop.-Ljuw metalka VAM NUDI iz konsi Viessman — najmodernejši kotli in avtomatike za centralno ogrevanje Thyssen — oljni gorilci od 15.000 do 80.000 kcal/h (cena 398 D M in 2.604,15 din), poleg teh vam nudimo tudi plinske gorilce in instalacijski pribor Atrol - raztezne posode in pripadajoče armature gnacije Grundfos— obtočne črpalke Dobava takoj po vplačilu UAI^^^,^^,??1 lzb}rl Paktiranju in nakupu, dobite v METALKI LJUB-7 Ua,mat'nova 2, III. nadstropje, soba 5, ali po telefonu številka (061) 317-144 V SPOMIN Danes mineva leto žalostnih dni, ko se nista več vrnila domov naša sinova in brata MATJAŽ MATTEWEBER in ' ^jšffBBi MARKO VREČEK Cas, ki mineva ni mogel potolažiti naše žalosti in spominov na vaju. Vsem, ki se jih spominjate, prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala. Družini Mattevveber in Vreček Kranj, 26. 12. 1978 ZAHVALA Ob nenadni smrti našega moža, očeta in brata IVANA PIVKA se vsem, ki so z nami delili bolečino ob njegovi smrti, najiskrenejše zahvaljujemo. Roaebno se zahvaljujemo sosedom Brtoncjelj, kakor vsem prijateljem in znancem za pozornost in darovano cvetie. Žalujoči: žena, sin, hčerka Šk« ter brat in sestre ofja Loka, 18.12. 78 Dedek Mraz na Gorenjskem sejmu Dva obraza KRANJ — Na tiskovni konferenci pred dvema tednoma sta predsednik občinske konference SZDL Kranj Slavko M al gaj in predsednik koordinacijskega odbora za praznovanje dedka Mraza v kranjski občini Pavle Luian lepo povedala, kako bo letošnji dedek Mraz pravičen, saj bo ob prijetnih novoletnih igricah vse otroke enako obdaroval. Tedaj je bilo tudi rečeno, da so se z upravo Gorenjskega sejma uspeli sporazumeti, da bo njihov dedek Mraz na novoletnem sejmu razveseljeval otroke le z obiskom, lepo besedo in bonboni. Že prvi dan pa se je pokazalo, da na Gorenjskem sejmu dogovor ne velja. Dedek Mraz je širokosrčno razdeljeval darila otrokom. Tistim seveda, katerih starši imajo dovolj debele denarnice ali pa več poguma za postavljanje pred drugimi. Večini je lahko namenil le nekaj prijaznih besed. Sejemski dedek Mraz je torej postavil Socialistično zvezo in koordinacijski odbor pa vse tiste, ki se brezuspešno (to je zdaj jasno) borijo za enakost, na laž. Le kdo bi se oziral na sporazum! Zaradi lepšega ga le podpišemo, za (ne)uresničevanje tako ni treba odgovarjati. Glavno je, da bomo imeli dobiček! In otroci f Komu naj verjamejo? Dedku Mrazu, kije zatrjeval, da ima vse enako rad, daje pravično vrednotil pridnost? Ostane jim lahko le vera v dobre namene samoupravnih sporazumov. Vsaj nekaj, čeprav je verjetno, da jih ne bodo razumeli, saj jih celo odrasli po svoje razlagamo. Pa mi, lahkoverneii! V zadnji številki Glasa smo namesto kritike objavili brzojavko Gorenjskega sejma, da bodo do zaključka novoletnega sejma organizirali le še sprevod dedka Mraza in brezplačen ogled igrice, priložnostno pa bo dedek Mraz otroke razveseljeval z bonboni, seveda brezplačno. Sejemski dedek Mraz je tudi še vse ostale dni delal po svoje. In verjetno bo tako tudi še danes, zadnji dan sejma. Kaj zdaj lahko rečemo? Ugotovimo le, da nekateri takega dedka Mraza kot je v sporazumu, ne marajo. Boj za komercialni in poslovni uspeh se pač ne ozira na nikogar. Toda, mar je v imenu komercialnega in poslovnega uspeha res vse dovoljeno?! H. Jelovčan Na Bledu smo proglasili najboljšega športnika in športnico Gorenjske za leto 1978. Povezovalec programa Teo Lipicer z Borutom Petričem m Nuia Tome z ho vinarjem Radia Triglav Jesenice Dušanom D nago-jevičem. Nadaljevanje s 1. strani ma Teom Lipiceriem in piscem teh vrstic povedali marsikaj zanimivega o svojih športnih uspehih in smernicah ter rezultatih v prihodnjem letu. Nas odgovorni urednik Andrej Žalar je v kratkem nagovoru orisal enaintridesetletno pot našega časnika, ki je zelo priljubljen na Gorenjskem, ter ob koncu začrtal smernice Glasa ter vsem zaželel veliko uspeha v novem letu 1979. V kulturno-zabavnem Srogramu je sodeloval ansambel ndreja A mola s pevcem O tom Pestnerjem. Pokala, darilo našega uredništva, je Nuši Tome izro- DEŽURNI NOVINAR. 21-860 PROMET BREZ ZASTOJEV - V ponedeljek se je promet, ki je bil posebno v petek in soboto preko mejnih prehodov izredno velik, že nekoliko umiril. Se vedno je na cestah precej vracajocih se delavcev, ki prihajajo na novoletni dopust, vendar pa kakšne posebne gneče za zdaj vsaj na gorenjskih cestah ni. Zaradi razmeroma toplega vremena na cestah ni poledice, vendar pa so ceste mokre, zato pazljiva vožnja tudi ni odveć. SNEGA DOVOLJ - Na gorenjskih umučiščih je za zdaj kar precpj debela snežna odeja. V Kranjski gori je od 60 do 70 cm snega, na Krvavcu 80 cm, prav toliko na Zatrniku, v Mojstrani 40 cm, na Starem vrhu 35 cm, na Voglu pa 120 cm. Drsališče na Bledu je odprto. KRANJ - V ponedeljek, 26. decembra, sta se • predstavniki skupščine občine Kranj pogovarjala Jurica in Martin Smith iz pobratenega mesta Oldham. Martin Smith jc- predsednik društva prijateljev Kranja v Oldhamu in zapoulen pri dnevniku Oldham Chronicle, njegova žena pa je družbena delavka, ki med drugim skrbi tudi za prijateljske stike in sodelovanje t> Kranjem. Na občini so se pogovarjali o nadaljnji izmenjavi skupin in o krepitvi medsebojnega sodelovanja med obema mestoma. (D. S.) NAJBOLJŠI ŠPORTNIK - Zagrebški časopis Mladost je v tradicionalni anketi o najboljšem športniku izbral Boruta Petriča kot športnika leta, za najboljšo športnico pa rokometasico Kitičevo; drugi na listi najboljših pa je celjski atlet Rok Kopitar. L. M čil jpredsednik upravnega odbora CP Glas Jože Košnjek, Borutu Petriču pa naš glavni urednik in direktor Igor Slavec. Po tej slovesnosti pa so podelili tudi priznanja m nagrade najboljšim posameznikom in moštvom na letnih sindikalnih igrah občine Radovljica. Rekreacija v radovljiški občini namreč zavzema v Sloveniji visoko mesto. V Radovljici so prišli do spoznanja, da je športna rekreacija najboljše razvedrilo za našega delovnega človeka. To so spoznali tudi v tovarni Verig, saj imajo bogato in razvejano športno rekreacijo. Za to pa so to leto Srejeli tudi Bloudkovo plaketo, a Verigo pa dosti ne zaostajajo tudi druge delovne organizacije radovljiške občine. Slovesne proglasitve, ki sta jo organizirala domača TTKS in ČP Glas, so se udeležili tudi družbenopolitični delavci občine Radovljica s predsednikom Pol-detom Pernušem in družbenopolitični delavci občine Jesenice. D. Humer Foto: J. Zaplotnik KAVA JE - KAVE NI Dejstvo, da kave ni. občutimo vsi, tako doma kot po službah, če nimanx> res pravih vez in zvez in Če nismo srečne stalne stranke. Mnogi mi pravijo: kaj naj hi bila zdaj takšna trgovska morala, da jo lahko dobijo le stalne stranke' Kdo je stalna stranka, zakaj stalna stranka, zakaj jo imajo trgovci pod pultom? Ne vem. morda res ni prav. da trgovci skrbijo le zase in za svoje stalne stranke in da smo pravzaprav vsi. ki stopimo v trgovino stranke ali vsaj potencialne stranke in da bi s tem morali računati, vendar se poskušam postaviti v njihovo kožo. Krivi, da kave ni. so zda/ neposredno seveda oni. čeprav v resnici niso nič krivi, so le objekt, ozmerjani objekt, ki doživlja takšne ali drugačne pripombe. Trgovine dobijo določene količine kave in resnično dvomim, da bi mi, če bi bili v njihovi koži. ravna/i drugače. Prijazni, dobri stari stranki bi ustregli, za prmejduš pa ne hi tistemu, ki gnjavi in gnjavi, da hoče karo izpod pulta, ker tam prav gotovo je. ker jo tam prav gotovo skrivajo. Morda se motim, morda nimam prav. ker se s tem prav gotovo začenjajo raznorazne govorice, namigovanja in podtikanja. čutim pa. da navkljub vsemu besedičenju ne bi in ne bodo ravna/i drugače. Osebno me hudo moti predvsem drug kavni jnoblern: i ne katerih naših trgovinah imajo nad mlinčkom, kjer se kava melje, zapisano: Kave. ki ni kupljena pri nas. ne me/jemo! V nekaterih trgovinah. slišal sem tako pač. vam mletje kave. ki ni kup/jena pri njih. celo zaračunajo, takole eirka do -i dinarje mletje. Karkoli že je vodih' trgovce v takšno odločitev - mokra, vlažna kava. zaradi katere se mlinček pokvari' — mislim, (in ne ravnajo prav. Ce se že ttorijo za kupce, če že pravijo m so po nosni na svoje sta/ne stranke, računali nuj bi tudi na prihod* nje stranke, upoštevali naj bi. da jim več denarja ustvarja več odjemalcev S tem. da vam za brusijo, da se s svojo kavo kar poberite, predvsem sebi niso ustregli. Nič kaj lepa. predvsem pa ne trgovska je tale gesta. Ce jim gre že tuja kava in mletje tako na živce - o stroških sploh ne bi govori/ - naj bi nas vsaj vljudno odgnali s kakšno, za /ase privlečeno, češ. naš mlinček je pa pokvarjen, oprostite! Nekakšen čuden občutek je pač takole, ko na eni strani tako zelo poudarjajo, kako zelo cenijo stalne stranke, na drugi strani pa morebitne odganjajo, mislim, da s prav drobno ne-usiugo. ki pri vsem poslovanju ni omembe vredna, je pa za kupca morda precej dragocena V- Osrednja proslava v počastitev dneva JLA v kranjski občini je bila 22. decembra dopoldan v vojašnici Stane Žagar v Kranju. Na slovesnosti so med drugim podelili prehodno zastavico planinski enoti, ki so jo letos ponovno izbrali za najboljšo v ljubljanskem armadnem območju. — Foto: J. Zaplotnik Praznik vojakov in občanov Kranj - V petek. 22. decembra, so v naših vojašnicah priredili proslave ob dnevu jugoslovanske ljudske armade. Številnih svečanosti pa se niso udeležili samo pripadniki oboroženih sil. ampak tudi mnogi občani — od šolske mladine do delavcev organizacij združenega dela in predstavnikov krajevnih skupnosti, kar potrjuje, da je dan -JLA postal praznik' vseljudske obrambe in družbene samozaščite v najširšem smislu. Tako je praznovala tudi planinska enota, ki nadaljuje tradicije slavne Prešernove brigade. Vrata vojašnice so bila na steza j odprta za vse obiskovalce, ki so prišli na osrednjo proslavo ob dnevu JLA v kranjski občini. Med njimi so bili tudi najuglednejši gostje, kot sta generala Frane Tavčar-Rok in Branko Jerkič pa vodilni družbenopolitični delavci celotne Gorenjske. Mnogi so pohiteli v enoto, ki jo je poveljstvo ljubljanskega armadnega ombočja letos ponovno izbralo za najboljšo, da bi praznovali skupaj z njo. Sprevod dedka Mraza Kranj — Mesto si je /e nadelo pravo novoletno podobo. Sneg je prekril sivo vsakdanjost, raznobarvne luči krasijo visoke smreke in izložbe trgovin, ki so še bolj natrpane kol ponavadi. Skratka, novo leto je Ui. Kot si ne morem« zamisliti pravega novega leta brez snega in gneče, tako ne gre tudi brez prijaznega dedka Mraza. Male in velike Kranjčane bo obiskal v sredo. Četrtek,-petek in soboto od H>. do 17. ure. ko bo s svojimi spremljevalci krenil od zgradbe občinske skupščine mimo Globusa na Maistrov trg in naprej po Prešernovi ulici na Titov trg do Prešernovega gledališča. Delček prav-Ijičnosti v vsakdanjosti odraslih in živo pričakovan je otrok. H. -J Proslava je bila zares svečana Postrojene enote so po predaji raporta komandanta ljubljanskega armadnega območja pričakale zastavo sedme slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade France Pre^e ren. zatem pa je zadonela himna K* je delegacija garnizije odnesla vence k spomeniku NOB v Kranju, je ude ležencem spregovoril Momčilo Mar-janac. V svečanem govoru je poudaril, da so naši narodi med narodni osvobodilno borbo dokazali svoji ljubezen do domovine z mnogimi žrtvami. Zato je prav. da tem zgledom sledimo tudi v miru in si prizadevamo za doseganje kar najboljših -delovnih rezultatov. Enota Momčila Marjanca se odlikuje z izrednimi uspehi. Zanje je kot najboljša enota ljubljanskega armadnega območja v letošnjem letu prejela iz rok generala Tavčarja prehodno zastavico. Ko se je poveljnik pl.minske enote zahvaljeval za pri znanje, je dejal: Planinci moji. mi i« vedno vzpenjamo na vrhove. Tako smo tudi pri delu na vrhu. A veni da imamo voljo in moči za še vWe vzpone. Prihodnje leto se honio hordi, da bi postali najboljša enota v celotni armadi. K temu nas ho spodbudil visok jubilej naše pa rti u-ki ga bomo praznovali drugo leto'. Na svečanosti so razglasili tudi številna napredovanja častnikov tet podelili odlikovanja in priznanja zaslužnim starešinam in vojakom p,» pozdravnih govorih Predstavnika družbenopolitičnih organizacij Gorenjske in borca Prešernove brigade je predsednik tržiške občinske skupščine podelil enoti Momčila Marjanca za vso pomoč, ki so jo njeni pripadniki nudili pri raznih delih \ občini, častni spominski grb občine Tržič. Ob koncu proslave so pripadnik planinske enote poslali pozdravm pismo tovarišu Titu ter pospremili zastavo. Praznovanje pa se je nadaljevalo še naprej s tovariškim srečanjem vseh udeležencev. In verjetno med njimi ni bilo nikogar, ki bi ne sprejel prijaznega vabila gostiteljev k znanemu vojaškemu kosilu S SAJE NOV HOTEL ODPRT - V sredo, 20. decembra, je Ctntralova temeljna organizacija združenega dela Gostinstvo odprla na Jezerskem nov hotel B kategorije Planinka, kije zrastel na pogorišču starega hotelo. Hotel je zgradilo podjetje Gradbinec, v njem pa je H4 ležiSč. - H. B. KRANJ - V KINU CENTER JE DR'VSTVOSlfIONSKIH ŠPORTNIH NOVINARJEV PROGLASILO N^JB^JJfk^OBT NIKE SLOVENIJE - Borut Petnč, plavalec glava, Ljuba Tkalčič, kegljačica iz ^^n^^^S^.or^ ter moštvo kegljačev Gradisa iz Ljubljane •f.ffiboUi'v&ov*. mifi. Najbolje je bila to leto orga zirana na desetem balkanskem prvenstvu v P!a^^e^n^ no-zabavnem programu je sodelov še *»^?«^*&fZ"ko „ . , n . _ i&ih se kranjsitemu oocinstvu Meto Močnik. Poleg Jfttof™ relca oče in sin Petemel in predstavili tudt ^mači športn ~,;W ter smučarska kolesarja Save Drago Freith ' £ so bili tudi direktor tekačica Jeli ^včanPredm^ K £ naših alpincev Tone Vogrinec ter rf„jinn;4, Krivokani* ; Boris S?rel. MomM >^1%XK^ Kolinske Slovan, odpravo ^Lv' £ bila ^ Jamnik in brata ŠtremfeU- 1° ppjtrutnik iz Maribora. K?t Marjan Podriaj iz Kranja tn BoJ°?™to™* Dragan Nikitovič iz gosta pa znana TV športna ^mentatoije pove20va* Beograda in Mladen Delič iz M< Ru8čigajeve plakete f„ Franek Trefalt P^^^J^fsiov^e pa je prvič značke Društvo 'P™*^*™^ podelila priznanje tudi za desetletno Miro Steržaj. (dh) - Foto: d toplotni*___ JASENI , Prvencu 11 finski listi, ki so pomembna sestavina I \dc,,ske9a s*stema v naši republiki, s pri-l'^0 skupno novoletno prilogo razgrinjajo j V, Jlm' naročniki in bralci zagotovo doslej ^,('Cjl dosežek uredniškega sodelovanja. To je Sj^us skupnega prizadevanja za popestrili-^ 'zboljšanje vsebine pokrajinskih listov ter \j Ustavitev življenja in ustvarjanja v krajih Lanske obale do Pomurja ter od Gorenj-%°olenjske. ^a bralcih je, da ocenijo to prvo skupno -«'~ io želimo. da prvi sad mi pomembno vplivalo tudi na izboljšanje kvalitete slovenskih pokrajinskih časnikov in utrdilo njihovo programsko in novinarsko sodelovanje. Podoben skupni nastop pripravljajo tudi slovenske lokalne radijske postaje in ga načrtujejo za prvo polovico prihodnjega leta. Izdajo prve skupne priloge slovenskih pokrajinskih časnikov izkoriščamo tudi za predstavi-te v Skupnosti delovnih organizacij lokalnih sredstev javnega obveščanja v SR Sloveniji, ki je začela z delom z novim letom 1978 in ki*jo je ustanovilo 7 slovenskih pokrajinskih časnikov ter 15 slovenskih lokalnih radijskih postaj. skupna značilnost lokalnih sredstev javnega obveščanja pri nas je njihova svojstvena družbena vloga v sistemu javnega obveščanja v krajevni skupnosti, temeljni organizaciji združenega dela, občini in na medobčinski ravni. Posebnost družbene vloge se kaže zlasti v obveznosti lokalnih sredstev javnega obveščanja, da se neposredno in tvorno vključijo v družbenopolitično, samoupravljalsko, gospodarsko in kulturno življenje temeljnih celic družbenopolitičnih skupnosti ter uresničujejo ustavno pravico delovnih ljudi in občanov na ta način, da jih obveščajo o vseh pomembnih dogodkih v njihovi krajevni skupnosti, temeljni organizaciji združenega dela in občini, hkrati pa jim s svojo odprtostjo omogočajo, da javno sodelujejo pri reševanju skupnih družbenih vprašanj ali pri oblikovanju javnega mnenja. Delovne organizacije lokalnih sredstev javnega obveščanja v SR Sloveniji so se združile v Skupnost z namenom, da v tej samoupravni povezavi uresničujejo naslednje skupne interese: krepitev vseh organizacijskih oblik družbenega vpliva pri izvajanju funkcije lokalnega javnega obveščania, utrjevanje vseh oblik neposrednega vključevanja delovnih ljudi in občanov v vse zvrsti in oblike javnega obveščanja, spodbujanje nadaljnjih (novih) oblik podružbljanja sredstev javnega obveščanja, oblikovanje enotnih načel izvajanja funkcije lokalnega javnega obveščanja v skladu z družbenimi interesi, sodelovanje pri sprejemanju stališč o razvoju lokalnih sredstev javnega obveščanja, sodelovanje pri sprejemanju enotnih načel kadrovske politike itd. Skupni interes pa je tudi oblikovanje enotnih stališč o samoupravnem programskem, tehničnem in ekonomskem sodelovanju in povezovanju z osrednjimi slovenskimi sredstvi javnega obveščanja. O pomembnosti vloge lokalnih sredstev javnega obveščanja v SR Sloveniji naj govori še nekaj številk. 7 slovenskih pokrajinskih časnikov v skupni nakladi več kot 130.000 izvodov prebere najmanj pol milijona občanov, to je vsak četrti prebivalec naše republike. 15 slovenskih lokalnih radijskih postaj pa ima okrog milijon poslušalcev. Dokaz o nepogrešljivosti lokalnih sredstev javnega obveščanja v našem sistemu. Vsem naročnikom in bralcem pokrajinskih časnikov in poslušalcem lokalnih radijskih postaj v SR Sloveniji SREČNO 1978! MARIJAN LIPOVŠEK, predsednik skupščine skupnosti Skupnost delovnih organizacij lokalnih sredstev javnega obveščanja v SR Sloveniji, njen sedež je v Velenju, so ustanovili: POKRAJINSKI ČASNIKI Dolenjski list, Novo mesto, Glas, Kranj, Naš čas, Velenje, Novi tednik, Celje, Primorske novice, Koper, Tednik, Ptuj in Vestnik, Murska Sobota; LOKALNE RADIJSKE POSTAJE Brežice, Celje, Cerkno, „Triglav", Jesenice, „Glas Ljubljane", Ljubljana, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Sevnica, Slovenj Gradec, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Tržič in Velenje. Novoletno prilogo je v sodelovanju z uredništvi pokrajinskih listov uredil Marjan Legan, glavni in odgovorni urednik Dolenjskega lista ter predsednik programskega odbora pokrajinskih časnikov pri Skupnosti delovnih organizacij lokalnih sredstev obveščanja v Sloveniji. Oblikoval jo je Dušan Lazar, oblikovalec pri ČZP Dolenjski list IZKUŠNJE TUDI ZA DRUGE Šaleška dolina skriva v svojih nedrjih veliko naravno bogastvo. V tem energetskem bazenu je več kot 700 milijonov ton lignita, kar je še posebej pomembno zdaj, ko je premog kot nacionalno bogastvo znova v središču pozornosti. Spoznanje, da je najbolj ekonomična poraba lignita na kraju izkopa, je že staro. Že pred več desetletji, ko je bila proizvodnja lignita v primerjavi z današnjo pravzaprav neznatna, so se v Šale-ški dolini že odločili za postavitev prve termoelektrarne. V Velenju so začeli kopati premog 1875. leta, prvo termoelektrarno z močjo 7,5MW pa so zgradili leta 1928. Prva faza šoštanjskih termoelektrarn je začela obratovati 1956. leta, lani pa so v rekordnem času zgradili že četrto fazo, moči 335 MW, ki je največji proizvodni agregat v državi, skupaj z nuklearno elektrarno Krško pa predstavlja največji elektroenergetski objekt, ki bo zgrajen v naši republiki v obdobju 1976 - 1980. Z izgradnjo novega 335 MW bloka so šoštanjske termoelektrarne s skupno instalirano močjo 745 MW druga največja jugoslovanska termoelektrarna, in sicer za termoelektrarno Kosovo z instalirano močjo 800 MW. Gradnja četrte faze šoštanjskih termoelektrarn je bila opravljena v predvidenem roku s sredstvi, ki so bila določena ob njeni odobritvi. Ti in še nekateri drugi podatki kažejo na resnično veliko zavzetost in odgovornost investitorja. Investicijska skupina, ki je gradila tretjo in četrto fazo šoštanjskih termoelektrarn, se je letos samoupravno organizirala v temeljno organizacijo združenega dela Inženiring, ki si prizadeva, da bi pridobljene izkušnje posredovala tudi drugim pri gradnji objektov, ki so vključeni v program gradnie elektroenergetskih objektov v naši republiki. TOZD Inženiring je najprej prevzel investicijski inženiring pri gradnji nove toplarne Ljubljana II; gradbena dela so se začela oktobra letos, še letos pa bodo začeli montirati prvo opremo. Pred podpisom pa je pogodba za sodelovanje pri povečanju zmogljivosti termoelektrarne Trbovlje II z novo enoto moči 150 MWs toplotno postajo. formin-sad domaČega uma, domačih rok S hidroelektrarno Srednja Drava II v Forminu pri Ptuju, ki so jo slovesno dali v obratovanje ob letošnjem dnevu republike, je zaključena energetska veriga na slovenskem delu Drave, ki bo odslej v osmih stopnjah z instalirano močjo 531 MW dajala na leto okoli 2,7 milijarde kVVh električne energije. Hidroelektrarna Form in je projektirana in dograjena z instalirano močjo 112 MVV ter bo na leto proizvedla 580 milijonov kWh električne energije; celotna investicija s priključitvijo elektrarne na 110—kV omrežje vred bo veljala dve milijardi 696 milijonov dinarjev. Hidroelektrarno v Forminu naj bi začeli graditi že pred enajstimi leti kot nadaljevanje hidroelektrarne v Zlatoličju, ki ima nekoliko večjo moč. Vendar je bila odločitev za izgradnjo objekta v Forminu prejeta šele 1973, po velikih redukcijah zaradi čestih okvar v termoelektrarni Šoštanj. Še isto leto se je v Ptuju začela lokacijska razprava. Glavni izvajalec zemeljskih in gradbenih del Gradiš iz Ljubljane je aprila 1975 pričel s pripravljalnimi deli na posameznih gradbiščih za objekte strojnice, bazene, dovodnega in odvodnega kanala ter jezu v Markovcih. Za pridobitev zemljišč, potrebnih za gradnjo vseh objektov, je bilo sklenjenih okoli 1200 sporazumov z zasebnimi lastniki in s skupščinami občin Varaždin, Ormož in Ptuj ter s krajevnimi skupnostmi Ptuj, Markovci, Gorišnica in Podgorci. Projekt za hidroelektrarno v Forminu je moral upoštevati posebne značilnosti spodnjega Ptuj skega polja. Tako je bilo treba vzvodno od jezu v Markovcih zgraditi s pomočjo bočnih nasipov zadrževalni bazpn. Ta sega do samega Ptuja. Celotno akumulacijsko jezero se razprostira na površini 4,2 km2 in ima zajezno vsebino okoli 23 milijonov kubičnih metrov vode. Zaradi dviga vodne gladine bi bil ogrožen odtok vseh večjih industrijskih in mestnih odplak v Dravo, zato je bilo nujno potrebno zgraditi tudi sodobno čistilno napravo z levim in desnim obrežnim kolektor jem. Ta čistilna naprava je zelo pomembna, saj je prava tovarna v malem in iz nje se odteka v akumulacijsko jezero biološko čista voda. Objekt hidroelektrarne pa ni segel samo v območje mesta Ptuja, marveč je močno posegel tudi v prostor med Ptujem in Ormožem. Tako so za gradnjo elektrarne uporabili okoli 500 ha koristnih kmetijskih zemljišč. Hkrati so pred poplavami trajno zavarovali 1.590 ha zemljišč, na 2.260 ha pa je zmanjšana pogostost poplav. Zadovoljivo so rešili probleme podtalnice in trajno rešili oskrbo z vodo na celotnem območju. Konec akumulacijskega jezera pomeni jez v Markovcih, ki ima šest pretočnih polj z razpetina-mi po 1 7 m in segmentnimi zapornicami ter krov- nim i zaklopkami na hidravlični pogon. Pretočna zmogljivost jezu je 4200 kubičnih metrov vode v sekundi. Na levem bregu jezovne zgradbe v Markovcih se v dolžini 8,5 km do strojnice v Forminu razprostira dovodni kanal, ki je na dnu in pobočjih obložen z neprepustno oblogo iz asfalta. Strojnica v Forminu je klasične visoke izvedbe z dvema mostnima žerjavoma. Vanjo sta vgrajena dva agregata s Kaplanovo turbino (izdelek ljubljanskega Litostroja) ter dežnikasta generatorja -(izdelek zagrebškega „Rade Končarja"). Vsak agregat ima moč 56 MVV, v strojnici pa so še komandni prostori, ki so skoraj v celoti avtomatizirani in bodo vodeni iz razdelilnega centra v Mariboru. Od strojnice v Forminu se do Ormoža razprostira še 8,5 km dolg odvodni kanal. Vsi ti objekti so spodnje Ptujsko polje tako rekoč pretrgali na dvoje. Za najnujnejšo povezanost cestnih komunikacij je bilo treba zgraditi 9 velikih mostov prek kanalov. Najnevarnejše dele je bilo treba SLADKORNI VELIKAN zagraditi, kljub temu pa na nezavarovanih še huje v Breginjskem kotu, našem naj- bolj zahodnem delu, ki je že tako reven, da je nastal ljudski rek, češ da je tod ,,stvarnik s prazno vrečo mahal". NAJSTRAŠNEJŠA NOČ ZA TOLMINCE Že 1511. leta, 26. marca ob treh in 42 minut popoldne — tako piše tolminski zgodovinar Simon Rutar — so se tla na Tolminskem zamajala. Bilo je hudo, pa tudi onkraj, v Karniji in Benečiji ter Furlaniji, da so se tla majala pod nogami, ve povedati zapisana beseda zgodovinarja. Žal pa je ostalo le malo ali skoraj nič zanesljivih podatkov. Zgodovina se je spet ponovila. Vso noč so prihajale vesti o nesreči, ki je še posebno prizadela naše rojake za mejo. Navsezgodaj so začeli preštevati mrtve. Po nekaj dneh so se zaustavili pri številki, ki je krepko presegla tisoč . .. Žalosti ne konca ne kraja. Borna pomoč ni mogla odtehtati življenj, porušenih domov, toplih peči v njih. V Tolminu in Novi Gorici — to občino je razen idrijske in deloma ajdovske tudi prizadela naravna katastrofa, vendar v precej milejši obliki kot gornje Posočje — so takoj ustanovili posebne ekipe, ki so odšle na teren in posredovale podatke o posledicah, o pomoči, ki so je ljudje najbolj potrebni. Ni ga bilo, ki bi izbral drugačno pot, kot je bila tista, ki ji z vso pravico pravimo pot sosedske pomoči, človeških odnosov. Prenekatere je jutranji svit dohitel ob avtomobilih, v katerih so prestrašeni prespali noč Tol-minci. Drugi so se ob jutranji zarji že vračali z najnovejšimi sporočili. Štab v Tolminu je začel delovati kot elektronski računalnik. Z vseh strani naše domovine so začele prihajati prve pošiljke pomoči. Izkušnje iz Bosenske Krajine in Skopja so bile dragocene in nikakor ne moremo reči, da tudi družbena samozaščita ni opravila vloge, ki ji jo pripisujemo. Novinarji smo v naslednjih dneh postali pravzaprav del teh krajev, živeli smo z njimi in njihovimi ljudmi. Zapisi so se vrstili, beležnice polnile, življenje pa se je polagoma vračalo v svoje normalne okvire. PODBELE IN BREGINJA SKORAJ NIVEČ Sredi Breginja je še dan poprej stala hiša. Sedaj je v njej zijala odprtina. Stene ni bilo več, stene, ki je kazala trdnost in zaupanje. Nekaj kit spletene koruze je nihalo pod streho na razmajanem podstrešju, kleti ni bilo videti zaradi kupa kamenja. Breginj je preživel eno najstrašnejših noči. Zaječal je pod silo narave in ni se ji mogel upreti. Obupani pogledi domačinov so objemali domačije, nekdaj ponos stare arhitekture, ki se je v nekaj sekundah spremenila v podrtijo in pod seboj pokopala stoletne napore in žulje domačinov, ki so premagovali kamen za kamnom in zemlji iztrgali košček zemlje, da so ob vasi zorali nekaj njiv. Spodaj ob Nadiži, le nekaj deset metrov od njenega brega, je bilo videti polivinilaste šotore, na silo in hitro postavljena zavetja, ki naj bi nudila streho nad glavo. Podbela. Vasica, ki ni nikdar silila v ospredje; življenje je teklo bolj mimo nje kot z njo. Naenkrat je postala cilj številnih obiskov delegacij. Prihajali so delavci, za njimi so rohneli stroji. Čimprej je bilo treba popraviti, kar seje dalo, in ljudem vrniti prejšnje življenje. Cesti po Soški in Idrijski dolini še nista doživeli take gneče kot v dneh po potresu. Z vseh strani se je zgrinjala pomoč, vozili so jo po železnici, posamezniki celo s svojimi osebnimi avtomobili. Prikolice so se kopičile in hitro zginevale. Vsako je bilo treba čimprej razporediti po vaseh, da ne bi ljudje ostali ponoči pod milim nebom, če je bilo po vsem prestanem strahu še mogoče govoriti o milem nebu. Nekdo je tedaj zapisal dogodek: Iz mariborske hidromontaže je mlad fant pripeljal stanovanjsko prikolico v Breginj. Majhna deklica se ga je razveselili in hitro „obvestila" mamo, da so dobili prikolico, da bodo lahko ona, mama in bratec na toplem. In tudi po igrače bo morala mamica v porušeno hišo, saj se ne bo bala, kajne? Otroško veselje, ki je ob potresu dojelo le malo resnične tragedije, je Mariborčanu zvabilo solze v oči, še bolj pa, ko je videl, da so prikolico, ki jo je pripeljal, zares dodelili mali srečnici. ŽIVLJENJE SE NORMALIZIRA V naslednjih tednih je lilo kot za stavo, vendar, nihče od delavcev gradbenih podjetij, ki so prihiteli iz vse domovine, ni pomislil, da bi odložil zidarsko žlico. Čas je priganjal, bližala se je jesen. Da, zlata jesen, ki je v Breginjskem kotu spremenila svojo barvo in se pokazala kot črna, zlovešča h ud ob niča. Petnajstega septembra so tla ponovno zadrhtela. Od Breginja ni praktično ostalo nič več, Podbela je bila porušena do zadnje hiše. Česar ni porušila narava, je morala človeška roka, da ne bi bilo še hujših posledic. Obnova je morala steči po novih, drugačnih tirih: Breginj bomo zgradili nov, Podbela bo odslej urejena vas montažnih stanovanjskih hišic. Socialistična solidarnost je slavila zmago. Premagali smo sile, ki so porušile del nas samih, naših krajev — zdaj se pogovarjamo, kako zgraditi še bolje, varneje, hitreje. Med številnimi, ki so obiskali porušeni Breginj-ski kot in nasploh vse Posočje, je bil tudi tovariš France Popit, predsednik CK ZKS. Prijateljsko in hvaležno so mu domačini stiskali roke, še bolj, ko se je odločno zavzel, da „ne sme nihče na račun Posočja ustvarjati akumulacije!" Tega so se gradbinci tudi držali. Nove montažne hiše so rasle kot gobe po dežju. Na pomoč je priskočila mladina z delovnimi brigadami, člani posameznih kolektivov so organizirali enodnevne solidarnostne akcije in — seveda, kako naj bi bilo drugače? - naša armada je bila prva, ki je ponudila rokov pomoč kot že neštetokrat. Slavnostni trenutek, ko so izročili prve ključe novih stanovanj: na Kamnem pri Kobaridu, kjer so kot v vseh vaseh na levem bregu Soče južno od Kobarida utrpeli veliko škodo. Ida Gabršček in Vlado Uršič sta bila presrečna, ko so jima delavci LIP Bled stisnili v roke ključa, vrata so zaškrtala odprl se je svetlejši dan, vera v prihodnost in trdno zaupanje v solidarnost. Nad tisoč objektov so morali podreti na Tolminskem, nekaj tudi v drugih občinah. Namesto njih so zrasli novi domovi. ,JVII PA VEMO ZA DOMOVINO!" Na Žagi pri Bovcu so začeli takoj po potresu obnavljati hiše. Najbolj poškodovane so porušili. Pod vasjo se je zbralo toliko stanovanjskih prikolic, da bi mimogrede pomislili, da gre za turistično naselje. Žal ni bilo tako. v njih so vedrili najhujše dni domačini, majhni otroci. Na eni od prikolic smo zasledili napis: „Mi pa vemo za domovino!" Malce predrugačen Cankarjev vzklik je v petih besedah povedal vse, kar bi želeli povedati vsi naši narodi v najtežjih trenutkih Posočja. Da, zares vemo za domovino in še bolj jo bomo ljubili in varovali! Kot že rečeno, je pomoč prihajala od vsepovsod. Postelje in odeje ter šotore je zamenjala solidarnost pri gradnji porušenih domov. Treba je bilo pomisliti na objekte družbenega standarda, kasneje sicer, vendar se je tudi na tem področju premaknilo. S solidarnostnimi sredstvi so v Novi Gorici zgradili stavbo šole s prilagojenim učnim programom, ker je bila stara tako razmajana, da si niti ocenjevalci škode niso upali vanjo. Obnovili so tudi nekatere vzgojnovarstvene ustanove in podružnične šole v vaseh. Na Tolminskem je bilo podobno. S sredstvi, ki so jih zbrali delovni ljudje naših republik in pokrajin, je zrasel šolski center v Tolminu; ob njem dijaški dom, dozidujejo posebno osnovno šolo; v Breginju so Makedonci zgradili osnovno šolo in postavili na Žagi montažno. Sedaj hrumijo stroji v Bovcu, kjer bodo dobili novo šolo in dijaški dom. Se bi lahko naštevali, dodali druge družbene objekte, vendar bi pri vsem končali na skupnem imenovalcu: naša solidarnost ne pozna meja! MAKS HOŽIČ pamti NEKOČ JE BILO MORJE DALEČ ZA OBZORJI Z zgodovinsko odločitvijo v Jajcu pred 35 leti, ko so postali Slovensko Primorje, Istra, del Dalmacije in otokov neločljiv del jugoslovanskega ozemlja, smo Slovenci svojemu, skozi stoletja utesnjevanemu življenjskemu prostoru dodali — morja široko cesto! Ko je v poznejših letih svo bodne ustvarjalnosti posebna komisija pri Organi- zaciji združenih narodov odmerjala prometni pro stor Kopru, ga je ovrednotila enako kot Trst ali Reko in ga uvrstila na ugledno mesto med starimi m novimi jadranskimi pristanišči. Koper je tako postal najmlajše jugoslovansko okno v svet. Slo venski živelj je začel z novim poglavjem v kroniki lastnega obstoja. To poglavje začenja in nadaljuje bitko za nov gospodarski razmah, ki ga obali in njenemu globokemu zaledju laho nudi edinole morje s svojimi številnimi prednostmi. Resnici n* ljubo, Tomos je še zmerom blešče-. ^ če ime na sic.c -ki obali. Preveč, saj bi Tomos lahko stal kjerkoli v našem prostoru! In vendar je tovarna motorjev in motornih koles v Kopru temeljni kamen, ki je vnesel prvi nemir v družbe-*0%?i no strukturo obalnih krajev. Z njim je začelo tudi ■*4*«i zaledje spreminjati svojo podobo. Kmeta je za-%.fS* menjal delavec, Koper in obala sta pritegovala ■J^S nove moči, ljudje ob morju so postajali iz leta v 'L£*>» leto sposobnejši za vstop v ustvarjalno areno. Novi temeljni kamni obale so začetki gradnje "»--V. Luke Koper, pomembne spremembe v organizaciji;*^ ji združenega dela ,,2. oktober", v izolski remontni ladjedelnici, to je nenadomestljiv kapital v raz-vojnih snovanjih turističnega gospodarstva; so do--"I segljive, edinstvene namere portoroške prehramb-"fs? ne industrije; je začetni polet v nastajanju petro-:rCjT. kemije, so nove brazde slovenskega pomorščaka ^ in ribiča — skratka, mavrica dejavnosti, ki imajo S-j-'*„ lahko svoje korenine samo ob morju, ki edinole na tem prostoru lahko služijo koristim širšega slo-venskega in jugoslovanskega prostora. Ob letošnjem obisku v Luki Koper je Sergej 3**» Kraigher dejal: „Prednosti morja niso samo prednosti obale, *^** to so prednosti celotnega slovenskega gospodar-stva, saj Luka Koper ne more služiti zgolj občin-s^i^ skemu, ampak služi slovenskemu in Jugoslovan-Zg? skemu prostoru. Zato je prav, da se ta prostor začenja v svojih razvojnih programih vse intenzivira**? neje obračati k morju, k njegovim prednostim!" OD SAMORASTNISTVA DO DRUŽBENIH INTERESOV Luko Koper so začele graditi mladinske delovne brigade. Lotile so se izsuševanja Stanjolskega zaliva, ki je nekoč objemal otoški Koper. Dolga leta je Luka Koper rasla docela samorastniško in vztrajno gradila operativne obale, skladišča, manipulativna križpotja. Samorastniško se je spoprijela celo z izgradnjo industrijskega tira tja do Prešnice in Kozine. Vztrajnost njenih pionirjev je naposled obrodila žlahten sad: luški delavec je s slovenskimi železničarji ustanovil prvo samoupravno interesno skupnost. Z njo je postala tudi Luka Koper domena širše družbe. V zdajšnjem trenutku razvoja sledimo procesu združevanja sredstev, tako temeljnih bank kot temeljnih organizacij združenega dela, špediterjev, pomorskih agencij, transporterjev. V srednjeročnem razvojnem programu daje slovensko gospodarstvo za dograditev luške operative ter njene prepotrebne infrastrukture nad 800 milijonov dinarjev. Razvojna snovanja Luke Koper so omejena na izkoristek 1.600 ha kopne zemlje, ki jo luški delavec počasi ugrablja morju. Na tem prostoru lahko zraste sodobno pristanišče, katerega dobršen del bo namenjen njegovi specifičnosti: letnemu pretovarjanju 100 tisoč enot kontejner jev in ro-ro elementov, skladiščenju, predelavi in opremi 400 tisoč kubičnih metrov lesa, manipulacij 100 tisoč ton tekočih kemikalij, 400 tisoč ton raznih sipkih tovorov od ribje moke do soje, zmrzovalnih poslov za potrebe skladiščenja, dozorevanja in manipulacij z okoli 8 tisoč tonami južnega sadja, za letni pretovor 200 tisoč ton železa, skratka, na tem prostoru naj bi bile do leta 1985 dograjene zmogljivosti za hitra in kvalitetna opravila s 3,5 milijona ton blaga Luška dejavnost sega v prometni prostor, saj je vsaka luka le člen v neskončni verigi med morjem, cesto in železnico. Urejenost tega prostora nalaga veliko breme, saj pomeni izdatek za izgradnjo cestnega in železniškega omrežja vse do meje z Madžarsko okrog 3000 milijonov dinarjev. Ta izdatek je dosegljiv ob zdajšnji presoji dogovarjanja, ko so realna in upravičena pričakovanja združevanja sredstev tako samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet, kot temeljnih bank in mednarodnih posojil. SLOVENSKI POMORŠČAK NA VIHARNEM MORJU PREDPISOV Izolski ribič na eni in piranski pomorščak na drugi strani sta ta čas v dokaj nezavidljivem položaju. Ribič, ker preprosto ne „veže več kraja s krajem" na svojih onemoglih barkah in z organizacijo proizvodnje v predelavi rib, ki že dosega častitljivo stoletnico; pomorščak, ki mu na viharnem morju spreminjajočih se predpisov nenehno uhaja iz rok krmilo dobrega gospodarja. Oba, ribič in pomorščak, zaslužita pozornost. Oba, ker sta celica v satovju prednosti morja. V bitki za hrano lahko pomeni sveža ali zmrznjena, konzervirana, posušena riba ob neizčrpnosti morja odločujočo postavko, ki se je na žalost vsaj pri nas premalo zavedamo. Zato brezbrižnost do razvoja ribištva in do sprememb, ki jih prinaša čas. Ribič namreč v svetu že dolga leta ne lovi več smo ponoči ob svetlobi karbidovk, ampak mu uspešnost lova zagotavljajo sodobnešje, dnevno kočarjenje, lov na odprtem morju, nt> rxl se/o ne in ne od vremena odvisna industrija, iskalci ribjih jat, tehnika polaganja in vlečenja mrež z ladjami velikih nosilnosti. Takšen kontinuiran lov terja ustrezno organizirnost ribiške predelovalne industrije na kopnem, v matičnem pristanu. Dobršen del vsakokratnega ulova gre sicer takoj v prodajo, dobršen del takoj v predelavo, dobršen del pa mora v hladilnice. Tako organizirano ribi štvo mora temeljiti na proizvodnih zmogljivostih, do kateiih pa se slovenski ribič v preteklostim mogel dokopati. Rešitev iz težave je našel v združitvi s prchran-sko industrijo. Delamans |e danes del Droge! Ta združitev mu sicer razmika obzorja, kljub temu pa tiči ribič še zmerom med čermi njemu nič naklonjenih predpisov. Nanj pozabljajo sestavIjalci vsakoletnih resolucij, zanj je razumevanja pri delitvi deviznih sredstev (č< ribič pol svojega ulova izvaža), zanj je mak spodbud v procesih združevanja sredstev. Mirne, grede: za 300 tovarn alkoholnih pijač, ki jih tre-' nutno gradimo v Jugoslaviji, je investicijskih sredstev na pretek, pot do ene same sodobno opremljene ribiške ladje je strašno dolga. Nič laskavega tudi ni moč pripisati smerem razvoja slovenskeaa pomorstva, združenega v edinem slovenskem podjetju - v piranski Splošni plovbi! Svetovna morja trenutno brazda na tisoče ladij s skupno nosilnostjo 64 milijonov ton brez tovora; svetovno pomembna pristanišča danes dovoljujejo privez le ladjam, ki so mlajše od 15 let; zahteva po hitri, zanesljivi in tehnološko opremljeni floti je čedalje nasilnejša. Splošna plovba Piran je v kleščah: domači predpisi kljub sporazumu otežujejo naročanje novih _ v domačih ladjedelnicah, nakup ladij v tujini je sicer lahko dosegljiv in celo za 30 odstotke* cenejši, je obremenjen s previsoko carino, nem pa je slovenski pomorščak v neenake^ nem položaju s pomorščaki v sosednji Hrvat za katerega potrebe ima družbena skupnost primerno več razumevanja. V tem primeru je morje Se zelo zelo daleč,! tem primeru se nam celo izmika, in vendar je Splošna plovba organizacija, ki ustvarja letno milijonov dolarjev čistih deviznih sredstev! MORJE SO OPRTA VRATA DEVIZNEMU PRILIVU Značilnost obalnega gospodarstva je dvomno v njegovih prednostih pri ustvarjanju« viznih sredstev. Denimo sečoveljske soline! Oko 700 let so pomenile zakladnico nenadomestljiv prehranske dobrine. Človeški um in neverjetni j pridnost sta skozi čas izoblikovala bazen rnl površini 25 hektarjev, na kateri zori vsakoletni] žetev soli v tisoče ton. Te tone so seveda odvis? od vremena. Z vremenom je človeški um rad tekmoval, zmerom gaje hotel premagati Prav letos se iztekajo dogovarjanja o spremembah v načinu pridobivanja soli. , Dr« prehrambna industrija obaie, načrtuje h tovarne, ki bi proizvajala okoli 100.000 tc na leto. Letna poraba soli Dri nas dosega na pr ca, če upoštevamo samo potrebe po dodat hrani, okoli 7 kg; če upoštevamo poj industrije, ki rabi sol kot surovino, dosega [_ nja že okoli 25 kq na prebivalca. V celotni potrebujemo pri nas veliko več soli, kot je bivamo v solinah ob morju in v rudnikih' kopnem, zato na tisoče ton soli uvažamo. Rav ta uvoz pa lahko zmanjšamo z zanesljivejšim p" dobivanjem soli po novejših postopkih, nič na klasičen način solinarjenja, ampak zelektre zo. O prihranku deviznih sredstev govorimo u ko predstavljamo nadaljnji razvoj obalne kemičn industrije. „Iplas", pojem tovarne, ki je začela lepili, je gospodarska celica v neugnani rasti, obratom tovarne za proizvodnjo anhidrida kisline je Iplas odškrnil vrata v svet bazične stri je, v svet petrokemije. Ta vrata Iplas vztraji odpira, s povečevanjem zmogljivosti anhidrid nadaljuje, odloča o naložbah, ki segajo v stotin*' milijard dinarjev. To so naložbe v petrokemijo,4 bazično industrijo, ki bo s svojo proizvodnjo raznih surovin na bazi nafte omogočila vrsti «n<*>' strijskih objektov pri nas nemoteno pro izvodi0' obenem pa bo lahko zavrla dosedanji uvoz ter s tem po svoje prispevala k naši devizni bilanci Iplas je kemija, a kemija sodi na obalo-zavdi svojih specifičnosti. V ilustracijo: pred desetletju je nastal Skedenj z železarnami ob morju, ker mul je morje nudilo najcenejšo prometno zvezo s sve-1 tom. Podobno lahko rečemo za kemijo, ki j^' morje omogoča najcenejši in najzanesljivejši doV' tok velikih količin potrebne surovine po morskij cesti, brezmejni in nikoli preobremenjeni. Morje je neizčrpno valovanje, ki v plimah, č* jih človek hoče in zna izkoristiti, prinaša dohodek. V mislih ima svoj prostor turizem. Še toliko bolj, ker se obala morja lahko postavlja z imenitnimi sosedami - s kraškimi lepotami podzemne--ga sveta in zasneženimi bovškimi planinami, bližino izredno razgibanega sveta ter z idealno lego v osrčju stare celine. Portorož je pojem turistične metropole, ki v slovenskem turističnem J prometu pomeni dobro tretjino dohodka. Zaje- j ten del tega dohodka je spet deviza, je čisti dotoki prihaja v našo deželo. Morje je bilo nekoč zelo zelo daleč! Danes nam je bližje. Ne zavoljo razpredenih cest »n železniških prog, ampak zavoljo svojih vrednot, do katerih postaja iz leta v leto pozornejše nase gospodarstvo v celoti. Če je naš delovni človek pred desetletjem ocenjeval vrednosti morja zgolj, po doživetjih v lastnem domu oddiha, ocenjuj^ danes te vrednosti tudi po gospodarskih koristih., Dokaz spremenjenega odnosa do morja soj nedvomno razni samoupravni dogovori in spora-] zumi o skupnih naporih pri izkoriščarqu morja»] prid celotne gospodarske skupnosti ter utrjevanj^1 vezi naše družbene skupnosti z deželami onsn* fcK morja, s širokim svetom. Morje ne pripada obaH mm občinam, morje pripada nam vsem. Mori»J tudi ne morejo v celoti ovrednotiti samo stisnjene nastajajoče gospodarske celice, ar edinole celotno slovensko gospodarstvo; pre tero specifičnost slovenske obale lahko dt ovrednoti edinole celotni jugoslovanski gospodr sk, potencial. ^ +cki mrk kakršnega doživlja le £ Mo^Vla Slovenija «t:",f9koMsm,,oa'ime7i"omeiitve porabe Sa *o ai «ak dan. Na zdajšnje pomanj- i* X nosebei zato, ker pomaniicanje i >V*e energTe"> kratkotrajno. Strokovnjak, *^\wiStva namreč napovedjo, da se da se Vtamladanski odjug. ponovno napoim.a * Nlacijska jezera. r k>niia ie tokrat izjema, čeprav je stanje tud, w V« * \/«kršen izpad, tudi kratkotrajen, * J^Zt^S^^ V termoelektrar >e kilovate, sedanjem C " iZJtT STfCii je prav ^^il, preskrbo pred petimi n velikih no,j,iki ki je takrat * ^oma v naši «neX^te Pr vi'čas smo se * ^r^mo I. na domače p SriSk?S*So (a na domače pro-^t^ok ki morajo zadevo.,,,-* j* zmogljivost,, k "'^i kažejo, da Slo t r^oen«oHkoelfk 'ike na prebivalca ih. * le porabimo ton ko « Poraba pa še rri IV k'lovatnih ur. Utro,neraetska bilanca jfc* ^i^brovfeVotrebeza-2 Rešena, se RT"'^^ central. ostalo pa S iVtt$ %k^erve^ -dno pa proizvodnja * ^kn^ika dTbi bili lahko povsem brez \Ntakcvelika, aa |edirno sredn,eročn.m * V To daje slutit.da s prihodnjega V,** °J^b«T v elektrogospodarstvu. >čnega oW£l" korenit skok smo se fftno tud'^^trično energijo. Energe-v preskrbi z eie*u tika je namreč v zadnjih petih letih požirala kar petino družbenega proizvoda. Nove elektrarne, ki so bile v tem času zgrajene, pa že dajejo dragocene kilovate gospodarstvu in vsem drugim porabnikom. Seveda pa nas takšen položaj ne sme uspavati in zato Slovenija še naprej ostaja veliko energetsko gradbišče. Med novimi gradnjami imata nedvomno izredno pomembno mesto naša prva jedrska centrala v Krškem in z njo povezana izgradnja rudnika urana Žirovski vrh. Investicijski program predvideva, naj bi slednji začel redno obratovati v drugi polovici leta 1981, naslednje leto pa naj bi nuklearka v Krškem že dobila domače gorivo. NE NAJBOGATEJŠI, VENDAR NE REVEN Po srednjeročnem planu Slovenije in elektrogospodarstva naj bi rudnik začel delati leta 1980, zdaj pa se začetek redne proizvodnje premika v drugo polovico leta 1981. Vendar ne gre za zastoj, temveč za dejstvo, da ob sprejemanju srednjeročnih programov še ni bil izdelan investicijski načrt rudnika in tako ni bilo mogoče natančno predvideti celotnega poteka gradnje. Omenjeni načrt je skupščina ISE sprejela marca letos in s tem dala končen znak za izgradnjo. Načrt predvideva, da bo usposobitev rudnika za proizvodnjo veljala 2,6 milijarde dinarjev, kar je za dobre pol milijarde več od predvidevanj srednjeročnega plana. Ta velikanska vsota je do dveh tretjin že zbrana, s prenosom začetka obratovanja na leto 1981 pa se bo denar zbiral še v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Porabljen bo za izgradnjo rudnika, se pravi, jame, drobilnice, raznih delavnic in jamskih jalo-višč. Nadalje bo ob rudniku potrebno zgraditi obrat predelave z laboratorijem, pomožnimi delavnicami in hidrometalurškim jaloviščem. Rudnik bo soinvestitor povečane proizvodnje žveplene kisline pri Cinkarni Celje, izgradnje „uranske ceste" od Škofje Loke do Gorenje vasi, ki jo bo spomladi začela graditi Skupnost za ceste SRS in bo veljala 150 milijonov dinarjev, in daljnovoda Žiri-Žirovski vrh, ki ga bo postavilo Elektro Ljubljana. Dolžnost rudnika je tudi, da do leta 1981 zgradi 220 stanovanj za delavce in to v Gorenji vasi, Škofji Loki in drugih krajih Poljanske doline. Hkrati pa mora prispevati do 25 odstotkov od vrednosti zgrajenih stanovanj za šole, vrtce, kulturne domove in druge skupne potrebe občanov in svojih delavcev. Za omenjena sredstva oziroma njihovo porabo bo pripravil usklajene programe s krajevnimi skupnostmi. Investicijski program rudnika urana je narejen na predvidevanjih, da bo lahko preskrboval nuklearko v Krškem z gorivom vsaj 15 let, vendar pa strokovnjaki že sedaj s precejšnjo gotovostjo trdijo, da je nahajališče tako bogato, da bo zagotavljalo izkoriščanje vsaj 25 let. Na leto naj bi proizvedli 120 ton uranovega koncentrata, „ura-novega kolača", kar bi zadostovalo za vsakoletno dopolnjenje jedrske centrale z gorivom. Za tolikšno količino uranovega koncentrata pa bodo morali nakopati kar 160 tisoč ton uranove rude. Uranov koncentrat bodo najprej predelovali v Ameriki. Nadaljnja predelava in pogodba z ameriškimi sodelavci pa ni več stvar rudnika, temveč ISE in elektrarne v Krškem. Vse, kar je do sedaj znano o ceni izgradnje rudnika in stroških njegovega izkoriščanja, priča, da to ne bo najbofj donosen obrat na svetu. Toda tudi slabših je še zelo veliko, pa jih je vseeno vredno izkoriščati. Uranova ruda v Žirovskem vrhu namreč vsebuje v poprečju 840 gramov uranovega oksida na tono. Predvidevajo, da ne bodo predelovali rude z manj kot 500 grami oksida, medtem ko se v drugih državah včasih zadovoljijo celo z rudo, ki ima manj kot 300 gramov uranovega oksida. NITI KAPLJE V SORO Izgradnjo in izkoriščanje rudnika bodo precej podražili zaščitni ukrepi, saj bo rudnik urana Žirovski vrh najbolje zavarovan rudnik urana na svetu. Izračunali so, da bodo v končni ceni pridobljene surovine udeleženi kar s petino. Po zaslugi strokovnjakov Inštituta Jožef Štefan bo namreč imel rudnik urana Žirovski vrh prvi na svetu zaprt krožni sistem, ki bo zagotavljal, da niti kaplja tehnološke vode ne bo odtekla v Soro, kar je za varstvo okolja izredno pomembno. Po predlogu tujih partnerjev, strokovnjakov ameriških firm McKee in Fluor MM, ki sta se najprej lotili varstva okolja rudnika in predelave rude, naj bi se vsak dan izlilo v Soro 5400 kubičnih metrov tehnološke vode. Sedaj bodo najalovišče odlagali popolnoma suho jalovino, ki bo vsebovala le vezano vodo in tako tudi ni nevarnosti, da bi odpadki kvarno vplivali na okolico. Za jalovišče so izbrali predel v dolini Todraža, ki je kaka dva kilometra oddaljen od predelovalnega obrata in jame v Brebovnici in ima precej višjo lego kot rudnik. Poskrbeli bodo celo, da padavine ne bodo spirale škodljivih snovi z jalovi-Šča v vodotoke. Odlagališče bo obdano z odvodnimi kanali, ki bodo padavinsko vodo odvajali v obrat predelave, tla pa prekrita z nepropustno plastjo. Jalovino bodo sproti pokrivali z zemljo in plastičnimi prevlekami. Strokovnjaki se sedaj ukvarjajo z vprašanjem, kaj na odlagališču nasaditi, da bi ga čimprej lepo ozelenili. Jalovina nima nobene radioaktivnosti več in nevarnost sevanja na njej ni prav nič večja kot kjerkoli drugje v Žirovskem vrhu. Nevaren je lahko le plin radon, ker se njegovi delci usedajo v pljuča. Čeprav je izhajanje radona iz jalovine minimalno in daleč pod dopustno mejo, bodo vseeno poskrbeli za najstrožje zaščitne ukrepe varstva okolja in ljudi. KAKO REŠITI PROBLEM DVEH KMETU? Rudnik bo za svojo dejavnost potreboval okoli 70 hektarov zemljišč. Predvsem so to gozdne površine, ki so jih lastniki že prodali rudniku, in tudi nekaj obdelovalne zemlje. Ustrezno rešitev je potrebno najti za tri domačije. Za bajto, dom treh sester, ki leži prav na kraju, kjer bo prav kmalu jalovišče, so že našli ustrezno zamenjavo — drugo hišo z nekaj zemlje. Zataknilo pa se je pri kmetijah, ki ležita na mestu, kjer bodo zgradili obrat predelave, se pravi, v neposredni bližini rudnika. Čeprav si kolektiv rudnika zelo prizadeva, da bi problem rešil v obojestransko zadovoljstvo - za to je že pripravil nadomestne kmetije v okolici — z lastniki še niso našli skupnega jezika. Problem ni preprost, ker je hkrati potrebno rešiti problem dveh ostarelih ljudi brez otrok, ki sta izredno navezana na svoj dom in se o preselitvi le težko pogovarjata. Rešitev pa mora biti sprejeta najkasneje do konca marca prihodnje leto. Vsi, ki so zemljo rudniku prodali, jo lahko še naprej izkoriščajo, vse dotlej, dokler ne bo ovirala širjenja gradnje rudnika in jalovišča. DELAVCI IZ DOMAČE DOLINE Ko so pred približno desetimi leti začeli resneje razmišljati o gradnji rudnika v Žirovskem vrhu, je bil pravzaprav največji problem, kje dobiti toliko delavcev in kam jih naseliti. Ocena o številu potrebnih rudarjev in drugih delavcev se je v minulih letih znatno znižala, saj je rudnik urana prav malo podoben klasičnemu rudniku. Ročno delo bodo skoraj v celoti nadomestili stroji, tako kot v vseh rudnikih urana na svetu. In tako vse kaže, da rudnik v Gorenji vasi, največjem kraju v bližini rudnika, ne bo povzročal socialne preobrazbe, saj bo moč dobiti večino delavcev kar doma. Iz Poljanske doline se namreč vsak dan vozi več sto delavcev na delo v Škofjo Loko, ker Poljanska dolina nima veliko industrije. Investic -ski program pa predvideva za rudnik okoli 400 delavcev, vendar primerjave s sorodnimi rudnik ¥ drugih državah kažejo, da bi bilo mogoče štev; . potrebnih delavcev še precej zmanjšati. Pri rud \-ku pa želi ostati tudi več kot sto delavcev, ki so zdaj zaposleni pri Geološkem zavodu Ljubljana, ki opravlja raziskave uranovega ležišča, in že stanujejo v Poljanski dolini. Druge pa bodo zaposlovali postopoma in tako se tudi ni bati, da bi rudnik ,prevzel" delavce drugim tovarnam loškega gospodarstva. Delovni kolektiv, ki skrbi za izgradnjo rudnika urana Žirovski vrh, ima zdaj 23 zaposlenih. Njegova naloga je uresničiti program ISE, da bo začel rudnik leta 1981 z redno proizvodnjo. Pri uresničevanju te naloge sodeluje z Geološkim za- -vodom Ljubljana pri raziskavah, na podr čju predelave ima sklenjeno pogodbo z ameriiko firmo FLOUR MM, ki sodeluje pri izgradnji celotnege-predelovalnega obrata. Prav tako pri organizaciji predelave in predvsem pri zaščiti okolja sodeluje" z Inštitutom Jožef Štefan, ki je, kot je že omenjeno, prispeval edinstven zaprti krogotok tehnološke vode. Sodeluje tudi z Metalko pri državi-' opreme, Rudisom, ki pripravlja tehnično dokumentacijo itd. Za prihodnje leto že predvidevajo začetek dela v jami in zaposlitev prvih rudarjev. Ob koncu velja povedati, da bo dobršen del opreme rudnika urana Žirovski vrh domače pro- izvodnJe- LEOPOLD INA BOGATAJ SLIKE: JOŽE ZAPLOTNIK O O L E N JI SKj NA MIZI Kultura nekena naroda se odraža tudi v jedeh, pregovor ,,Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kaj si!" bi našel mnogo somišljenikov, čeprav se Slovenci in Dolenjci na področju, ki mu vlada kuhalnica, še zdaleč ne moremo primerjati z Galci, kot so nekdaj rekli sladokusnim Francozom. No, pečenih ali presnih kobilic pa Dolenjci kljub siromaštvu niso prav pogosto jedli, po čemer se bojda razlikujejo od ljudstev, ki jih nekateri imenujejo domorodna. Resnici na ljubo: pečene kobilice so menda prav slastne. Obed začnemo navadno z juho. Na Slovenskem juhe v preteklosti niso bile preveč znane jedi, pradedje so se veliko bolj ogrevali za močnike in obare. Na Dolenjskem so na primer poznali največ krompirjevo juho, pa še ta ni preveč stara, krompir je namreč prišel s Kolumbom iz Amerike. Zato pa so Dolenjci bili bolj znani po obarah — „ajmohtih". Svojo veljavo so obdržale do danes. Obare so kuhali iz vseh vrst mesa in nekaterih vrst drobovine. Izmed vseh obar pa še danes najbolj slovi kurja obara z ajdovimi žganci ali redko zakuhanimi širokimi domačimi rezanci. V ljudskem izročilu pa je celo ohranjeno, da so v sezoni žab v nekaterih dolenjskih krajih kuhali tudi žabjo obaro, v jeseni pa je slovela polšja. Obara je bila doma največkrat glavna jed za kosilo, brez obare v gostilni ni bilo nedelje ali sema-njega dne. Med znamenitimi obarami imata dve dolenjski častno mesto: eni pravijo kurja obara s cvičkom, druga dolenjska znamenitost pa je že omenjena polšja obara. Kar pa se čiste mesnine tiče, za slovensko ozemlje velja, da je bilo meso v preteklosti na mizi le ob nedeljah in posebnih priložnostih, kot so svatba, smrt, sejem, trgatev, žetev in podobno. Med domačimi živalmi je bil za oskrbo z mesom in maščobo najvažnejši prašič, govedina in teletina sta bili na mizi le poredkoma Pa še takrat niso klali doma, govedino so kunili kot priboljšek v bližnjem trgu ali mestu. V Beli krajini in na Dolenjskem (!) so včasih redili veliko drobnice. Janjčke in kozličke so klali kar doma, kri so pre-stregli in pripravljali z raznimi dodatki krvave pečenjake. Še današnji primer jedi, v kateri je uporabljena kri, so tako imenovane dolenjske kepe. Večkrat je bila na dolenjski mizi tudi divjačina. Nekaj zaradi lovskega zakupa, še več pa zaradi krivolova. Že omenjene polhe pa so nekoč nasoljevali v tisočih. Vse do račje kuge so izbiro za pod zob dopolnjevali tudi raki. Največji so plavali v Krki, Kolpi in Raščici. Predvsem pa so slovele slovenske mesnine v času kolin. Mesne izdelke naših pradedov delimo na kratkotrajne in trajne. Med prve štejemo klobase krvavice, bele klobase, jetrnice, žolco, tla čenko in godljo. Med trajne izdelke pa spadajo želodec, kranjske klobase in suho meso. Eden najbolj slovitih slovenskih mesnih izdelkov so kranjske klobase. Dolenjska med njimi ni najslabša, izdelana je iz najboljših kosov mesa in slanine. Znani so tudi dolenjski vratniki in šivan-ke. Če se povrnemo na klobase, je treba poudariti, da je glavna začimba pri klobasah česen, oziroma česnova voda. Tekne klobasa predvsem s hrenom, če pa jo skuhamo, s kislim zeljem in repo. Med suhe mesnine spada tudi šunka ali gnjat. Njena vsestranska užitnost ne potrebuje posebne razlage. Od zelenjave na mizi poznajo Slovenci in Dolenjci predvsem zelje, repo, fižol in krompir, ponekod pa tudi kumare in buče. Med tem klorofilom je zelje najstarejša jed, v ljudski prehrani je bilo skoraj vsak dan na mizi. Poleti presno, pozimi kislo. Kranjsko (slovensko) kislo zelje diši tudi čez jugoslovanske meje. Zelje so naši dedje in pradedje radi in pogosto mešali z druojmi živili: s kašo, fižolom, krompirjem, še raje pa z mesom, krvavicami in kranjskimi klobasami. Vse, kar je dobro, je dobro še danes. Od zelja veliko manj slavna je repa, ki jo ponekod tudi danes še uživajo surovo ali kislo. Za zelje in repo pa velja, da morata biti dobro za-beljena. Pogoj sorazmerne užitnosti je poleg kosa mesnine taka zabela, „da se ne kadi". Na svetu najbrž ni tako velike tehtnice, da bi lahko premerila vse tone in tone krompirja, ki je že bil pojeden. Čeprav je k nam prišel kot splošna ljudska hrana šele v 18. stoletju, je še danes in bo ostal ugleden steber prehrane. Kot ljudska jed (za etnologe) je cenjen predvsem v navezi z maslom, kislim mlekom ali v solati. Pretresljive resnice, da krompirček ,,mrzle ročice ogreje" pa ljudstva, ki so se odločila živeti v miru, najbrž ne bodo več doživela. Malokatera kuhinja se lahko ponaša s tako velikim številom solat kot slovenska. To morebiti kaže na revščino, saj je užitna skoraj vsaka zel, kot zanimivost pa lahko navržemo, da so nekoč solate zelo radi belili s smetano, za bolj trde solate pa je prišla prav suha precvrta slanina, zalita s k isom. Posebno mesto je imel v slovenski in dolenjski ljudski prehrani že omenjeni hren. Glavno vlogo je igral v sicer pri nas redkih omakah in polivkah. Pust, žegnanje brez hrena? Nemogoče. Velja pa za to rastlino ljudsko reklo, da je zrasla iz ženskega jezika, kar pomeni, da strah pred emancipira-nimi osebki ženskega spola ni od včeraj. Kaše omenja kot ljudsko hrano že od novinarjev stokrat prepisani Valvasor. V Beli krajini se je prosena kaša imenovala „jaglena", mlečno prose-no kašo pa navajajo narodopisci kot obredno jed na ženitovanjih. Bila je simbol rodovitnosti. Druga najstarejša med kasarni je ječmenova kaša iz oluščenega ječmenovega zrna. Imenuje se še ješprenj, ječmenček ali ričet. Prenekaterega dedka je odredila tudi ajdova kaša, čeprav jo poznamo komaj od srednjega veka dalje. Ob besedi žganci se nekaterim še danes solzijo oči. Med kuharji velja, da so ajdovi starejši od koruznih (ameriških), na Dolenjskem pa so šli posebno v slast krompirjevi, beli. Za žgance te ali one vrste je in bo veljalo, da morajo biti dobro zmešani, obilo zabeljeni in previdno nadrobljeni. Tako rahli, da se v skledi tresejo. Močniki so ena najstarejših jedi pri nas. Na Gorenjskem so rekli močnikom sok, v Idriji pod metnica, v Istri pa škrob. Znan je rek: „Močnik je steber kranjske dežele", iz Bele krajine pa je znan recept, po katerem so močnik zabelili s pre-cvrto čebulo. Kar se dolenjskih kulinaričnih dosežkov tiče, velja tudi poudariti, da gre med uče nimi ljudmi glas, da so znamenite žlinkrofe izumili Dolenjci (Velike Lašče, Ribnica), idrijsko sladokusje je bojda samo izboljšana inačica. Med štruklji — ljudski glas pravi, da brez štrul Ijev ni bilo godovanja - Dolenjci niso prav zadnj Trebanjska in Mirenska dolina veljata celo zapflrj sebno zvesti štrukljem. Dolenjski je tudi izraz v\ čenka za vlečene riževe ali smetanove štruklje. Kruh je bil in je vtkan celo v molitev. Zgodo na kruha je zgodovina civilizacije, kvašen kruh star dve tisočletji. V nekaterih krajih D so izdelovali kvas iz prosene moke in J pred prvo vojno. Boljša oblika kruha jt P" vmesna stopnja je pisani kruh, kruh iz rti)^ testa. Sladkor je novotarija; primer ohranja ne sladke potice je orehova s pregreto smetane 1 jo še vedno pečejo na Dolenjskem. Ko nehaš jesti, ostane v boljših lokalih na še majhna žlička za kompot. Začuda so ga P<*t4 li tudi Dolenjci. Kuhali so ga ob težkem pcJi*^ t delu, služil je kot pijača in osvežilo. Ponudi1'* I so ga tudi na gostijah, kot sladko priloao krr*] Posebno v čislih je bil češpljev kompot. Kuhane češplje na mizi so bile tudi znak, & ) praznovanje bliža koncu. Nehajmo torej' ' i ZADNJE LONČARSKO VRETENO Bolj kot teče razvoj, hitreje pometa s preteklost^ Delež naše preteklosti smo že shranili v muzeje, ki varujejo in negujejo vez med preteklostjo m sedanjostjo; nekaj še ostaja med nami kot tradicija, ki ji družba zlasti v zadnjem času le odmerja večjo pozornost. Žal, v zadnjem trenut ku. Redki so že lončarji. Med Ptujem in Mariborom srečamo le še enega: Andreja Hernjo iz Ptu- N ■ni K * ■ t % i J J ja. Trdo in utrudljivo ,,bojevanje" z glino je strlo tudi njegovo vitalnost. Čez leto, ko bo dopolnil 60 let, bo dal lončarstvu slovo. Pa ne v celoti: svojo domišljijo, spretnost in ljubezen bo posvetil le zahtevnim lončarskim izdelkom, za kateremu je v zdajšnjem času primanjkovalo časa. Preveč je bilo treba lončarsko vreteno gnati za vsakdanji kruh, poleg tega pa pridno ,,zidati" peči. Lepoto izvirnega lončarskega izdelka namerava obraniti tudi s pomočjo domaČega muzeja. Mojstrsko diplomo si je pridobil v Ptuju; izučil se je pri stricu. Leta 1956 je postal samostojen, odprl lastno delavnico in prodajalno, v kateri se je kar trlo kupcev, ko je ponudil svoje izdelke. Pa je prišlo obdobje plastiko. Upadlo je povpraševanje po lončarskih izdelkih. Takrat je bilo še posebno težko Dnnes znova oživlja zanimanje za izvirne lončarske izdelke. Z njimi ljudje krasijo svoja stanovanja, vikende. Niso redka tudi poseb na naročila. Ljudje so pripravljeni ijloboko seči v žep za izdelek, ki je narejen po lastnih zam končno obliko pa mu vdihne mojstrska roka Pot od gline do izdelka je dolga. ,.Glino dobivamo iz glinokopa v Selah al Pragerskega. Pripeljemo jo domov, dodamo iis4| trebno vodo, nato prekopljemo, zbijemo, ali I mo in pripravimo za strojno ali ročno mletje. 3 pripravo gline porabimo pol dneva. Delo se ■ daljuje na lončarskem vretenu, kjer že nastaja il delek. Izdelki se suše na soncu, enakome"^ s; so suhi, jih shranimo na primemo mesto t P* čakamo, da se izdelkov nabere za eno peko. ^ prvem žganju jih pregledamo. Vse, ki počijo, I potrebno odstraniti. Lepoto zaobkroži lončari glajenka. Nato je na vrsti druga peka; pri « potrebno segreti peč na 850 do 900 stopinj Ce!: ja. Ko se ohladi, vzamemo izdelke iz peči ponovno pregledamo, po potrebi zbrusima ko opravimo vse to, so izdelki pripravljeni za Vsi izdelki, ki jih izdelujem, so prvobitne ot ke, od katere ne odstopam. Želim ohraniti ^' nost. Izdelujem vrče, lončke za cvetlice, sM modele za kolače, mlečno posodo, razne ske in druge lončarske izdelke. V zadnjem tudi ni večjega povpraševanja po posodi za kut nje. Poudariti moramo, da kakovost lončarskih delkov lahko oceni le lončar. Takšna ocena upošteva estetiko, glad kost, težo, krajevne nosti in drugo. Lahko je izdelek na zunaj še tak lep, vendar to ne pomeni, da je tudi kakovosten, pripoveduje Lončar Hernja. Lončar se ukvarja tudi s pečarstvom. Ce ,.S pečarstvom sem se začel ukvarjati, ko lončarstvo zašlo v krizo. Preusmeritev je bila m na če sem hotel izpolniti vse družbene obvest Danes je lončarstvo v krizi, ne bo dolgo, ker bo več lončarjev. Naraščaja ni. Družba se zaveda, zato daje tej obrti in tudi ostalim zadnjem času vse večjo podporo, mislim pa, prihaja prepozno. Mladega človeka je težko rn pričati, naj se odloči za ta poklic Povedai že da se naše delo ne zaključi po osmih uras je potrebno delati od jutra do večera. To jeo?' ki zahteva veliko spretnosti, natančnosti, in č= hočete, ljubezni," je končal Hernja. V kleti, kjer mojster Andrej z ženo Mar ustvaija svoj lončarski svet, počasi ugaša s** ha Kdo ve, kolikokrat bo še zavrtel svoja sko vreteno, zakuril peč? Njegova zgar; kai hoče. pa mi7 Ivlisel, da odhaja dom*:~ ve. iz našetja ti mrtva. doma, da odhaja del nas, je živa -%^^ 10 O STRAHU — Strahopetci umirajo večkrat pred svojo smrtjo. Shakespeare — Strahopetec je človek, ki v nevarnosti misli z nogami. A. Bierce — Gola resnica je, da ljudem ne dene samo dobro, če so včasih prestrašeni, marveč je za napredek družbe nujno, da se prav pogosto prestrašijo. Shaw — So mrtveci, ki bi jih bilo treba še enkrat ubiti. Bigot — Kdor zna umreti, ne zna biti suženj. Seneka — Videl sem, kako so mnogi s svojo smrtjo dali grd ali lep glas vsemu svojemu življenju. Montaigne O NEUMNOSTI — Neumnost je prostovoljna nesreča. N. Ling — Ena izmed največjih nesreč civilizacije je učen bedak. Čapek — Kdor prizna svojo nevednost, jo pokaže enkrat, kdor jo skuša prikriti, jo razkazuje mnogokrat Japonski pregovor stane jagodic DESET LET KARIKATURE 1965-1975 GALERIJA EMONSKA VRATA, LJUBLJANA OD 7. - 30. DECEMBRA 1978 Jtpott/ juAiAtovjt t^/m/lffc HM iS* \ I 2 Ki .P rs* & VOJAŠKI KOTIČEK rdi ■ HM M r n MIRAGE2000 * SAMOSVOJ FRANCOZ Francozi gredo v letaku ^^.i^se ne NlihovTnacrtiCveasi^.precej *odnih držav, rvjinv kratkim so Jmi in tud, dragi. & Pre SMdevali. naj b, Ibilo novo eta ^ FU u-le,X za bododi boj). '*to nič mu ne manjka. Novo letalo se po zunanjosti skoraj ne razlikuje od svojih predhodnikov z deltastimi krili, zato pa so velike razlike v „drobovju". Vse komande so elektrificirane, stabilizacijski sistem pa uravnava računalnik. Mirage 2000 bo oborožen z dvema topoma kalibra 30 mm, pod krili pa bo nosil najrazličnejše orožje (rakete, napalmske kontejnerje, bombe) v skupni teži do 5000 kg. Največja hitrost bo nekaj čez 2500 km na uro, višino 15.000 metrov bo letalo doseglo v štirih minutah. Med raketami, s katerimi naj bi ga oborožili, omenjajo izboljšani verziji raket matra—magic in super M 530. Namenjene so za prestrezanje nasprotnikovih letal, ki letijo s hitrostjo do 3500 km na uro na višinah med 21.000 in 24.000 metri. V pomožnih rezervoarjih bo 1700 litrov goriva, zato bo akcijski radij letala okoli 700 km. Za vzletanje in pristajanje bo potrebno 1200 metrov steze. Novo francosko letalo bo opremljeno z najsodobnejšo elektroniko, med drugim tudi z radarjem, ki bo spremljal cilje na razdaljo več kot 100 km. Francosko vojno letalstvo potrebuje 200 letal te vrste, 127 jih bodo dobavili v naslednjih štirih letih. Letala pa ne bodo še povsem usposobljena, novi radarji bodo namreč na voljo šele leta 1983. Predvidevajo, da bodo na mesec lahko izdelali štiri mirage 2000, tudi za izvoz; francoska letala so namreč v svetu zelo cenjena. ZVESTI POLNI MOŠNJI Landsknehti so bili pripadniki nemške najemniške vojske iz 15. in 16. stoletja. Po nazivu naj bi šlo za sodnijske izterjevalce ali biriče, s čimer je kralj Maksimilijan L, ki je bil začetnik te najemniške vojske, bržkone hotel prikriti njen vojaški značaj. Kadar je kralj potreboval vojsko, je nekatere vidnejše vojščake postavil za polkovnike in jim dal denar za najemanje vojakov. Polkovniki so si izbrali ustrezno število kapetanov, ti pa so imeli za svoje pomočnike poročnike, zastavnike in narednike. „Navadne narednike" so izvolili kasneje sami vojaki; izbrali so ljudi, ki so jim lahko zaupali. Značilno je, da oficirji niso bili vsi plemiči; v tej vojski niso gledali toliko na socialni položaj, važno je bilo predvsem, da so bili častniki pogumni. Najemnike so običajno zbirali na sejmih in cerkvenih praznovanjih, povsod tam, kjer se je zbiralo veliko ljudi. V vojaško službo so sprejemali može, ki so bili zanjo sposobni in ki so imeli potrebno orožje in opremo. Kdor je imel boljše orožje, je dobil boljšo plačo. Najemniki so bili dolžni zvesto služiti svojemu gospodarju vse do takrat, dokler jih je redno plačeval. Disciplina je bila zelo stroga, za prekrške so bile predvidene telesne kazni (bičanje in celo usmrtitev). Landsknehti so bili predvsem Nemci, veliko pa je bilo med njimi tudi Poljakov, Madžarov in Hrvatov. Njihovi največji sovražniki so bili Švicarji, s katerimi so se posebno krvavo spopadali. Medsebojno sovraštvo je prešlo celo v pregovor. Redko se je dogajalo, da bi švicarski najemniki in landsknehti služili pod isto zastavo. Ze zaradi načela ne. NAJSODOBNEJŠI AMERIŠKI TANK Osnovno in najsodobnejše orožje ameriških oklepnih sil je tank M-60 A-2, zadnja verzija znanega tanka M—60. Američani so se za novi tank odločili pred trinajstimi leti, prvi prototip pa izdelali jeseni 1965. Zaradi težav in kasnejših sprememb so prvi tanki te vrste začeli prihajati v oklepne enote šele pred nedavnim. Največ težav je bilo v zvezi z zahtevo, da morajo tanki imeti stabilizirano oborožitev, kar pomeni, da mora tankovski top natančno streljati tudi med vožnjo. Zato so morali leta 1970 že izdelane tanke modificirati, naslednje leto pa so začeli nove tanke izdelovati serijsko. Tank M—60 A-2, ki je pred štirimi leti stal okoli pol milijona dolarjev, ima kupolo, s katero se glede na elektronsko in elektrohidrav-lično opremo ne more meriti noben tank na svetu. Vanjo je vgrajen top kalibra 152 mm, skozi cev lahko izstreljujejo tudi rakete „shillelagh". V bojnem kompletu je 33 granat z učinkovitim dometom do 1500 metrov in 13 raket na infrardeče usmerjanje, ki so nevarne do treh kilometrov. Vsaka raketa zanesljivo zadene cilj. Poleg topa ima tank še dva mitraljeza: prvi je kalibra 7,62 mm, drugi v kupoli pa 12,7. Kot vsi sodobni tanki ima tudi M-60 A-2 laserski daljinomer in infrardeče žaromete za nočno vožnjo. Tank tehta kar 51 ton, dolg je okoli 7 metrov. Ena njegovih največjih pomanjkljivosti je precejšnja višina, visok je namreč celo nekaj več kot 3 metre. VABLJIVA NEDOREČENOST Delo in življenje prebivalcev Gornje Savinjske doline je v preteklih stoletjih spremljal les, njegova proizvodnja, predelava in prodaja. Njihov vsakdanjik je z lesom neločljivo povezan se danes, ob drugih nosilcih razvoja pa vse bolj stopa v ospredje turizem. Pravijo, da sta turizem in Gornja Savinjska dolina en pojem. Narava je bila tod širokogrudna. Logarska dolina, Robanov in Matkov kot ter vrhovi okrog njih, porečje Savinje, hribi in gozdovi, so biseri, ki jih srečamo le še malokje. Čudovita krajina, v veliki meri še neokrnjena, čist zrak in mir. V izrazitem neskladju z njimi so razdrobljena in neenotna ponudba, povrh vsega še dokaj pičla. Nočitve iz leta v leto upadajo, dogovarjanje doslej ni rojevalo pravih sadov in tudi drugi ukrepi za hitrejši razvoj dolini niso v ponos. Vseeno - krenilo je na bolje. Skorajšnji konec neenotnosti ponudbe je napovedala letošnja ustanovitev turistične pisarne, ki je na tem področju že opravila pionirsko delo, kaj več pa v tako kratkem času in ob razdrobljenih nosilcih gostinstva in turizma tudi ni zmogla. Vseeno je opravila pomembno delo, ob povezovanju, ki je v zadnjem času na vidiku, pa bo v kratkem času lahko presegla načrtovane cilje. Rekreacijsko-turistični center Golte nad Mozirjem se je vsa leta vrtel v krogu na videz nerešljivih težav. Preveč amortizacije, premalo snega in sredstev, slabi kadri in še kaj. Povezovanje Je bilo neuspešno in usoda vse bolj negotova. Šoferji in sprevodniki celjskega Izletnika so se pred kratkim le znebili morečega bremena. Center je v upravljanje prevzel kolektiv velenjske Rdeče dvorane in mu za začetek že nudil obilno mero prepotrebne Drve pomoči, skoraj več kot je bilo v tako kratkem času mogoče. Zdravljenje pa se šele pričenja. Mozirsko in zlasti velenjsko združeno delo sta si zadala trdne načrte. Nedograjeno je treba donraditi, ob smučanju na Golteh zagotoviti še pogoje za razvoj rekreacijskeoa, poslovnega, zdraviliškega in drugih „turizmov", predvsem pa je treba najti trdno vez z neposrednim zaledjem ob vznožju Mozirskih planin, z Gornjo Savinjsko in Šaleško dolino. Golte same zase niso in ne bodo pomenile veliko, so sestavni in nedeljivi del celote, vez je treba le napeljati in učvrstiti. Načrti so jasno zastavljeni in njihovo uresničevanje je že v teku. Potrebna je le in še bo, prava mera razumevanja, pomoči in dobre volje. Združitev nosilcev turizma in gostinstva celotne doline bo ustvarila možnosti za izgradnjo turističnih in drugih objektov, ki bodo obogatili ponudbo in število gostov ne bo več upadalo. Kar neresnično namreč zveni podatek, da je bilo v Logarski dolini pred drugo svetovno vojno več nočitev kot jih je sedaj. Če bo po skoraj poldrugem desetletju razrešen problem zakonodaje s področja naravnih parkov in s tem tudi problem urbanističnih rešitev, potem Logarska dolina in Solčavsko v celoti ne bosta več samevala v svoji lepoti. Naj bo dovolj besed o problemih in možnih rešitvah, čeprav je res, da pred njimi ne kaže zaoirati oči. Stvari so krenile z mrtve točke in uspehi na tem področju bodo nedvomno povrnili ugled gornjesavinjskemu turizmu in ga okrepili. Največji letošnji dosežek trajne vrednosti je nedvomno Savinjski gaj. Edinstvena razstava cvetja in izročila doline v naravi je letos privabila dobrih 80.000 obiskovalcev, ki niso skrivali navdušenja. Gaj bo čudovit tudi prihodnje leto, sadovi letošnjega leta hortikulture so vidni po vsej dolini in bodo v prihodnje še bolj, saj naložbe v čisto in urejeno okolje niso muha enodnevnica. Pozabiti ne smemo tudi kmečkega turizma, ki je še na začetku svoje obetavne razvojne poti. Temeljni namen turizma na kmetiji je, da kot dopolnilna dejavnost krepi gospodarsko moč kmetij, kar je še zlasti pomembno v gorskih in obmejnih področjih, ki jih v Gornji Savinjski dolini ne manjka. Kmečki turizem soustvarja njen turistični prostor in nudi delovnim ljudem iz urbanih naselij počitnice v mirnem, čistem in domačem okolju. Za njegov razvoj so nedvomno najprimernejše višinske kmetije. Ta dejavnost s svojimi učinki ohranja prenekatero kmetijo in kmetijski prostor in je pomembna opora v boju proti izseljevanju z ogroženih področij. Zametki kmečkega turizma v tej dolini seaajo še v čas pred vojno. Večji razmah je doživel okrog leta 1960, deset let kasneje pa se je število J turističnih kmetij celo zmanjšalo, saj kmetje nflH mogli slediti zahtevam in potrebam gostov. Zato" ni čudno, da prvi organizirani poseg v razvoj dejavnosti sega v leto 1971, ko jM$ Zgorniesavinjska kmetijska zadruga pričela uveljavljati celovit proaram izobraževanja, poskrbela je za načrte in podobno. Kmalu so pridobili prve kredite in rezultati so danes izredni. Od nekaj manj kot tisoč kmetij jih je danes okrog 400 že preusmerjenih, še 250 pa se jih bo preusmerilo v tem srednjeročnem obdobju. Pravih turističnih kmetij je danes 12, t prihodnjem letu jih bo prve goste sprejelo še 11, leto zatem še 21, najmanj toliko pa je še kmečkih i gospodarjev, ki so se za to dejavnost že odločili. O možnostih za bolj ali manj zahtevne izlete v planine ne kaže izgubljati besed, v dolini ne manjka kulturnozgodovinskih in naravnih spomenikov, čudovite so možnosti za rekreacijo in sprehode v naravi. Tudi ljubitelji lova in ribolova najdejo tukaj vse, kar želijo. V gozdovih, za 30.000 hektarov jih je, je obilo srnjadi, gamsov v skalah, velikih petelinov in ruševcev, divjih prašičev, zajcev in fazanov. Tudi jelena in kozoroaa najdeš. S privlačnimi lovišči in številnimi lovskimi domovi gospodarijo lovske družine, ki gostom ne zapirajo vrat. Tudi možnosti športnega ribolova so; od Logarske K doline do Ljubnega v brzicah Savinje prevladuje K postrv. Nižje v dolini je dovolj tudi lipanov \ sulcev, klenov, mren in sivcev. S; Še bi lahko naštevali vabljivosti, ki jih Gornji! Savinjski dolini ne manjka; vsem nedorečenostim^ navkljub. JANEZ PLESNIkE* mš:l\ - DENAR IZ IGLIC Podturn. Nekoč in tudi danes varen dom gozdnih delavcev. Obronkov mogočnega Kočevskega Roga, strmega gozdnega Pogorelca, se drži kot pišče koklje. Nekoliko izven naselja, nekam zgubljeno ob Radešci, sameva več kot dvajset let staro na pol zidano, na pol leseno poslopje. Domačini mu pravijo, čeravno si zaenkrat tega imena ne zasluži, tovarna. Mali obrat, ki deluje v okviru novomeškega Gozdneoa gospodarstva, imenujejo tako iz hvaležnosti. Zakaj že lepo število let omogoča, da z njegovo pomočjo pridejo do dodatnega zaslužka. Začelo se je nekako po vojni. Marsikatere roke so, namesto da bi delale, neprostovoljno počivale. Tudi zato je novomeško Gozdno gospodarstvo prisluhnilo željam po eteričnih oljih. Ob Radešci so postavili manjšo stavbo, destilarno, in jo opremili. Z domačini so se dogovorili za delo in kmalu so začeli ,kuhati' olje (in denar). Domačini so v bližni klestili vejevje smrek, jelk in borov. Za prevoz takrat ni bilo hudo, kajti skoraj ni bilo hiše, ki ne bi premogla voza. Zaradi lepega plači la, za takratne čase seveda, je bil na dvorišču kmalu velik kup vej in iglic. Mali obrat je začel delati s polno paro: delali so celo v treh izmenah in ni bilo ravno redko, da so v skromni destilarni nakuhali tudi do 3000 kg eteričnih olj. Podturnu se je obetalo, da bo postal kraj z veliko destilarno. Z novo cesto pa so začela po Dolenjski kot gobe po dežju rasti tovarne. Mladi so odhajali, starejši ob delu doma niso več zmogli sicer dokaj lahkega dela za .tovarno'. Kup na dvorišču je postajal vse manjši in nekega dne je destilarna umrla. Ognja v njej niso prižgali skoraj desetletje. Pred osmimi leti pa je ideja, da bi pod Pogorel-cem pridobivali olje, ponovno oživela. Vendar so se tokrat novomeški gozdarji drugače lotili dela. Delovna enota, ki jo vodi Alojz Serini, se je lotila dela po skrbnem študiju in zastavljenih načrtih. Iz dimnika destilarne se je ponovno pokadilo. Dima s posebnim in samo za to destilarno značilnim vonjem so se razveselili domačini, ki se jim je ponovno obetal lep zaslužek, posamezniki, ki najbolj cenijo dolenjska eterična olja, in nekatere delovne organizacije, ki so bile predtem izključno vezane na uvoz. Serini-jeva ekipa je začela s polno paro, pred očmi pa je imela en cilj: posekano drevo čimbolj izkoristiti in doseči, da bi kar naimanj propadlo. tZa oživitev destilarne smo se konec koncev zavzeli tudi zato," pravi Serini, ,,ker imamo mnooo delavcev, ki zavoljo poklicnih gozdarskih bolezni ne morejo opravliati težkega gozdarskega dela. V našem obratu pa lahko mirno in brez posebnih naporov pričakajo upokojitev. Razen tega nas je bolela resnica, da takrat, ko drevo pade, marsikaj umre. Jelke, na primer, dandanes posekamo skoraj mesec dni kasneje kot pred leti. Tako lahko vrh prodamo za novoletno drevo, okleščene veje gredo za vence, slabo vejevje in iglice pa odpeljemo v destilarno. Prodamo tudi lubje; vrtnarije ga potrebujejo za vzgojo rastlin. Ko v destilarni iglice prekuhamo, jih z veseljem odkupijo zagrebške vrtnarije. Tam vzgajajo rožo Amturium. To je zelo lepa roža, ki jo uporabljajo za dekoracijo, najbolje pa uspeva na predelanih iglicah, ki vsebujejo posebno kislino. Razumljivo ie, da dobi deblo lesna industrija. Tako od podrtega debla pri nas domala nič ne propa de . .." V podturnski tovarni imajo tri kotle. Vsak sprejme okoli 800 kg za kuho pripravljene mase. Ko pripeljejo vejice in iglico, jih na nekakšni slamoreznici narežejo na do 1 cm dolge delčke, da presekajo smolne kanale. Tako pripravljeno maso s pomočjo puhalnikov spustijo v kotle V njih je para in po osmih urah kuhanja paro s postopkom izsesavanja usmerijo v hladilnike, iz katerih pritečeta destilirana voda in eterično olje. Ker je slednje lažje, ostane na vrhu. voda pa pO kanalih odteče v pripravljene posode, ki jih prodajo določenim podjetjem. Iz osemsto kilogramov jelkine mase dobij o » osmih urah iz enega kotla 3 kg olja. iz smrekove mase kilogram, iz borovih iglic pa približno tol»-ko kot jelkmeqa olja. Dišečo vodo pa lahko kuhajo tudi iz jelovih storžev; imenuje se t*»mplinš olje. Dolenjska eterična olja poznajo v zamejstvu skoraj bolj kot doma. Poglavitni „krivec" » Dolenjske Toplice in tamkajšnji bolniki, zakaj olje je znano kot zdravilo za bolezni dihal, po njem povprašujejo revmatiki, občani, ki jih daje ,šias veliko pa ga Dolenjci prodajo v Rogaško Slatino. Tam že osmo leto pripravljajo med domaČimi in tujimi bolniki zelo cenjeno zdravrl-no smrečno kopel. Sicer pa je Serini prepričan, da bi lahko vse olje prodali tisti hip, ko ga prestrežejo v zbirnih posodah. Podturn je znan tudi po tem, da se v njem ustavlja nenavadno veliko avtomobilov s tuio registracijo, najpoaosteje italijansko in nemško Dokaj redni so tudi lovci, ki bi za 20 litrov dišečeqa in zdravilnega smrekovega eteričnega olja pri priči odšteli lepe denarce. Vendar novo-meški gozdarji poznajo svoje dolžnost., pa tutf Savice Ob tem kaj radi pristavijo, da pr. nas veliko zdravil, pa tudi denarja zgnije v ho«* tc»ie da so novomeški gozdarji v Sloveniji med n i. 7naio ceniti darove narave. M.(lk.m.,k.zna,ocen.i JANEZ PEZELJ s a S1M ftADUO SEBE SOŽITJE IED LJUDMI l^etBk je bil težak. Prisotna sta bila strah in bo-J^1 pred nezadovoljivimi uspehi dvojezične osnovne i^oj smo pred dvajsetimi leti pravzaprav začenjali C**0 delo. Šele iskali smo metode in oblike dela, ^|*lfa'i prve učbenike in na drugi strani prevzemali m^vnost Prad starši in šolo, kakšno znanje bomo ■^»n v dvojezični osnovni šoli lahko dali. kako jih usposobili za nadaljnje šolanje in življenje. Prvi 1^*» največji uspeh v začetku in še danes je gotovo Jy*- ki s9 je razvijalo med učenci obeh narodnosti, so II I* velika spodbuda za nadaljnje delo. Nestrpno fc'^ali prvo generacijo, ki bo zapustila našo osnovno l^bdokaz, da je bila odločitev o uvedbi dvojezičnih P^**1 šol na narodnostno mešanem območju v lendavski občini pravilna. učenci so enako uspešno nadaljevali šolanje na b^Ji" j* poklicnih šolah. Ti uspehi so pomirili starše ^z"0^" začetku niso imeli zaupanja v dvojezični j "Pomirili so nas, pedagoške delavce, in bili za vse t^cenejše plačilo za trud, ki smo ga v razvoj ^*"e9a šolstva vlagali v njegovih povojih. Naj še Ijjtpoudarim, da smo z dvojezičnim šolstvom gradili C*dwh narodov. Začeli smo pri temeljih, pri zato tega ne bo mogel nihče podreti. To C*J ni te sožitje med šolskimi stenami, to je sožitje kjer ljudje na narodnostno mešanem območju ^"jega živimo in delamo." h SOZlTJE-^DRAGOCENEJŠA VREDNOTA Kte, zapisane v uvodu, je izrekla Gizela Horvat, že tet pedagoška delavka na lendavski osnovni šoli, ^* bil pred dvajsetimi leti začetek dvojezičnega ' Povedala jih je ženska, ki je vseh dvajset let ^nega šolstva tioživela na lastni koži, ki je šla I dobro in slabo, ustvarjala prve učbenike, se - ^aia. Njene besede so besede življenja. 1 bolj natančno, bi jo lahko primerjali z najlepšimi voimh strahotah in o neuničljivem strahu, ki za zmerom ostane v otroških očeh. Marjeta Dajčman, avtorica« knjige ne potrebuje pretirane hvale. Njena življenjski zgodba je dovolj trpka. V njenih plahih, dobrih očeh se Zrcal. neuničljiva ljubezen do otrok, do svojih m do vseh ki ljubijo življenje. Prav takšne nemirne otroške oči ji je narisal pred mnogimi leti slikar m grafik Bc*d* i«kflC in Drav take oči ima Marjeta Dajčman še danes Ja M LADISLAV LESA- 10 10 I a recenzija Namen niča inez Menart |e v kratkem k novi zbirki pesmi Ervi- * Fritza „Okruški sveta" za-da je ta zbirka „eden iz- ^ redkih zelenih otokov sre-J»eaa morja slaboumnega in lenega verzopisja današnjih Menartov ostri jezik je ta-Jbrez ovinkarjenja postavil ^Sco snovanje Ervina Fritza *"ežive korenine slovenske- * pesništva, odvezuje ga pogosti s splošnim tokom, *to skoraj zapišemo, moder-^ pesn iškena ustvarjanja pri ^ Ob prebiranju prijetno *fcovane knjižice pesmi, kije ^pri Cankarjevi založbi, doji Menartova kategorična "Štev vse več potrdil. 'teniški svet Ervina Fritza je ^ruških sveta" preprost, na Nii, kot je preDrosto in vsem 5 dlani življenje. Vendar pa to vV^€Zno preprostost trgajo f^a vprašanja „Kaj bo, ko bo R ko ne bo niti praznine? " Prašno dejstvo bivanja jkj sveta, :rviri Fntz kih rim vrlega Fritza . .. peki bodo še pekli žemlje in preste". V neki pesmi pa prošnja grobarjev za povišanje plače izzveni kot nadvse jedek posmeh vsemu skupaj z besedami ,,v skupnem interesu rešite stvar!". M. MARKELJ knjige ZA MLADE Zbirka „Sinji galeb", ki že dve desetletji izhaja pri Mladinski knjigi, zelo redno zalaaa mlade bralce z njim primernim leposlovjem. Klasična tovrstna dela iz svetovne in domače literature je že domala izčrpala, zato v zbirki zadnia leta izhajajo zvečine sodobna besedila. Ta oznaka velja tudi za štiri knjige, ki so izšle nedavno tega. ^koje razkošno, kopreoro-^ Vefn: sem, bivam, živim!") ^'/3 svojo čvrstino ob iska-«*','s/a, iz razjedene podobe, \& prav ironično in šaljivo . we, pa se izvija „smrt, veli-v^ania...", ki človeka z **'kar je, ,,v nič preseli" tja kjer „ni ne oblakov ne Tf"*, še pravega niča ne". ^"stoma skoraj mistično j^pred minljivostjo sveta in ljubeznivo zabriše **irnnija, posmeh. V porlto-, P^srni je čutiti, kako je ta p^eh (poezija?) edina *yna moč, ki jo ima pesnik Mah pred dejstvi, pa naj ^0 to zgodovinska dejstva J. *tovega (ne)bivanja, ali S*** sreče in ljubezni, trenut-'Povsem določeni zgodovin-^njžbeni situaciji. Posmeh ronija pojavljata vse na •fftesto: ko bo „knnec veli- Najprej so tu „Geniji v kratkih hlačah" Slavka Preda. Humorno sočna je pripoved o zgodbah rosnih gimnazijcev, ki si z vranolijami vseh sort utirajo pot med razvpite srednješolce, temu primeren pa je tudi njihov delež pri šolskem glasilu. Ta pripoved je brzda eno najbolj uspelih del za mladino na Slovenskem. Knjiaa se bo sama dovolj zgovorno hvalila med bralci, prikupnost pa se ji bo verjetno še povečala ob skorajšnjem predvajanju televizijske nadaljevanke. Slednja bo literarno predlogo sicer prekrstila v „Genije in genialce", a mladine to ne bo motilo. Angleškega pisatelja IVilliama Mavneja poznajo bralci „Sinjega galeba" že po knjigi „Skriv-nost pozabljenega vodnjaka", tokrat pa se jim predstavlja z „Modrim čolnom". Zgodbo o dveh bratih, ki ju kar raznaša od bujne domišljije in jima zato tudi srečanje z velikanom ni nemogoče, je poslovenil Janez Gradišnik/ Prevajalka Gitica Jakopin je o švedskem pisatelju Nils—Olofu Franzenu zapisala, da „je njegova bistvena lastnost in odlika velik smisel za humor". O tem se bodo mladi zlahka prepričali ob branju knjige „Agaton Sax in afera Sladka repa". Gre za šegavo pripoved o naslovnem junaku in njegovem prijatelju inšpektorju Lispingtonu, ki po številnih pripetljajih razkrijeta Šefa in Velikega brata, velika sleparja, saj noben bančni računalnik ni kos njunim denarnim goljufijam. Končno je tu še „Avtobus, velik kakor svet" Johannesa M. Simmla, po svetu zelo znanega nemškega pisatelja, katerega literarne uspešnice pa običajno ne premorejo niti kakovostno poprečnih estetskih razsežnosti. Slednje gotovo ne velja za pričujoče delo (poslovenil ga je Stanko Jarc), se pravi za prikupno in napeto zgodbo o devetnajstih otrokih, vzgojiteljici, šoferju in črni ovci. DIH SMRTI Med velike ameriške pisatelje po zadnji vojni literarna zgodovina uvršča tudi (že dve leti pokojnega) Jamesa Jonesa, ki si je pridobil svetovni sloves zlasti z romanoma „Od tod do večnosti" in „Tanka rdeča črta". Ti dve deli, po katerih so posneli uspešne filmske stvaritve in sta prevedeni tudi v slovenščino, poznavalci smatrajo za pojem dognane vojne literature. Nedavno tega je pri Obzorjih izšel Majde Cap ud rove prevod Jonesovega romana „Dih smrti". Sodeč po pisateljevem imenu, bi od zajetne knjige (402 strani) pričakovali vse prej ko to, da gre za srhljivo kriminalke Zgodba se odvija na mirnem grškem otoku, ki je poleti raj za hipije in čudaške premož-neže. Idilo skalita dva umora in takoj je dovolj dela za zasebnega detektiva, ki se ne ustraši zapletenega primera, čeprav mu strežejo po življenju. Premaguje različne težave, se izvija iz zased, prebija skozi pretepe, dokler ne razkrije morilca in mreže prekupčevalcev z mamili. Seveda pa se med nevarnim poslom ne izmika čarom zagorelih lepotic. Beg iz Gonarsa O čem piše Jože Martinčič v knjigi „Beg iz Gonarsa", je docela razvidno že iz naslova dela, ki je izšlo pri založbi Borec. Gre za pričevanje o življenjskih raz- PREDjTflvunmo vrnil Pri založbi Borec je izšla knjiga, po kateri najbrž ne bo seglo širno slovensko bralstvo, saj gre za strogo dokumentarno delo, ki bo primerno izhodišče za morebitne nadaljnje raziskave dogajanj med narodnoosvobodilno vojno v Beti krajini. Naslov pričujoče knjige, ki jo je napisal Drago Vončina, se glasi „Kronika šolstva med NOB v Beli krajini." Vončina se je lotil sestavljanja tega dela na pobudo Slovenskega šolskega muzeja, pisanje pa je opiral na arhivsko gradivo in spomine stanovskih tovarišev, ki so med zadnjo vojno službovali v Beli krajini. Knjiga je snovno razdeljena na tri dele, od katerih je vsak zase kronološko zaključena celota. Prvi, ki obsega nad polovico knjige, je vsestransko dokumentiran popis stanj, ki so v tesni zvezi s šolstvom in odporom proti okupatorju. Gre za pričevanje o sovražnikovem uničevanju belokranjskega šolstva, o preganjanju, saniranju, mučenju pa tudi smrti učiteljev, :l:!je o pripravljanju vstaje, po razsu-lu italijar fce vojske pa o izvedbi pedagoških in vzgojno-političnih tečajev za učiteljstvo, opisana je vloga prosvetnih delavcev in mladine pri sodelovanju v osvobodilnem gibanju ter prikazan odpor Belokranjcev zoper namero okupatorja, da bi si podredil šolstvo za propagando fašizma. V drugem delu knjige je Vončina po abecednem redu vasi podal kroniko posameznih osnovnih šol. Med podatki izključno šolskega značaja je moč najti vrsto podrobnosti, ki govorijo o razvoju osvobodilnega gibanja v posameznih šolskih okoliših. Na podoben način je v tretjem delu prikazano takratno belokranjsko srednje šolstvo, dodan je imenik prosvetnih delavcev na teh šolah. Knjigo, ki jo pomenljivo dopolnjuje slikovno gradivo, zaključuje seznam virov. merah v zloglasnem italijanskem taborišču, kjer sta lakota in bolezen nenehno trpinčila internirane Slovence, kosila pa jih je tudi smrt. Mnogo trpečih iz gonarsa je pokonci držalo kulturno delovanje, številni so razmišljali o pobegu. Dva načrta za beg sta bila neuresničljiva, ob tretjem pa so zaprti komunisti napeli vse sile in z zvrhano mero iznajdljivosti je taboriščnikom uspelo izkooati rov, po katerem je v noči od 30. na 31. avgust 1942 pobegnilo na svobodno osem internirancev, med njimi Boris Kraiqher, Bojan Stih in Ivan Bratko, ki je ta podvig opisal v povesti „Teleskop". Martinčiču pobeg ni uspel, kot dejavna priča takratnih dogodkov pa je napisal knjigo, ki se kljub dokumentarni zasnovi bere ko napet roman. po veliki zmagi Spominskih zapisov udeležencev narodnoosvobodilnega boja je že za velik kup knjig, neprimerno manj pa je tovrstnih pripovedi, ki natančno osvetljujejo politične, gospodarske, socialne in kulturne, skratka družbene razmere v prvih letih po osvoboditvi. Kaj vse se je dogajalo tedaj v Prlekiji in Prekmurju, je v knjigi (izdala jo je založba Borec) „Po veliki zmagi" popisal Vilko Kolar. Težave pri obnovi šolstva, volitve, prisilni odkupi kmetijskih pridelkov, razvoj zadružništva. demonstracije ob državni razmejitvi, spopadi s klerikalizmom — o tem in podobnem teče beseda v knjigi, katere drugi del je Kolar namenil spominom na čas, ko je živel v Berlinu kot šef delegacije ministrstva za delo, pozneje pa kot kulturni ataše pri tamkajšnji jugoslovanski vojni misiji. Zanimivo, mestoma celo naoeto so opisane razmere v zasedeni Nemčiji, kjer je bilo veliko zakulisnega dogajanja v odnosih med štirimi zasedbenimi oblastmi, najbolj prepričljivo pa so prikazana Kolarjeva neljuba doživetja s sovjetsko stranjo v mesecih po Informbiroju. prebrali smo knjiga „najev" Malo je knjig, o katerih ve vsakdo nekaj povedati, čeprav je še nikoli ni imel v rokah. Tako usodo je pri nas doživljala Guinessova „Knjiga rekordov". Ljudje so o nji vedeli povedati, kar so pobrali iz občasnih časopisnih vesti, celotne podobe knjige pa niso poznali, zato so jo prehitro in krivično obsodili za neumnost, češ da so v nji zapisane samo traparije: kako daleč je kdo pljunil, kdo je najhitreje narezal kumarico, kdo se je najdlje časa prhal itd. Res je, da so v ,,Knjigi rekordov" tudi taki podatki, vendar pa nikakor niso v večini in prav tako ne predstavljajo bistveni in najvrednejši del te svetovno znane knjige. Slovenska izdaja prihaja med naše bralce 22 let po izvirni izdaji. V tem sorazmerno kratkem času se je „Knjiqa rekordov" silovito razširila po vsem svetu in postala izredno priljubljeno branje. Zal je spodbudila tudi najrazličnejše poskuse doseči nove rekorde v mnogokrat neumnem in nevarnem početju, čeprav sestavljala knjige opozarjajo, da gre za nevarno in škodljivo posnemanje. Slovenska izdaja pomeni že 17. tuji jezik, v katerega je „Knjiga rekordov" prevedena. Skupna naklada v vseh jezikih in izdajah pa je letos že presegla 30 milijonov izvodov. Slovensko izdajo sta za Mladinsko knjigo prevedla in uredila Irena Trenc-Frelih in Aleksander Pasternak. Razdeljena je na 12 poglavij, v katerih so izbrani najzanimivejši podatki o najrazličnejših „najih" v živalskem in rastlinskem svetu, pri človeku, v svetu narave, mehanike, v športu, pri zabavi ipd. Prebiranje teh podatkov ni samo izredno zanimivo, ampak tudi poučno. V slovenski izdaji sta urednika pridala knjigi nekaj zanimivih rekordov naše ožje in širše domovine. Nekaj pa bo morda pozornega bralca v knjigi le motilo. Dlje ko bo knjigo prebiral, bolj klavrn občutek bo imel ob spoznanju, da je svet v Guine-ssovi knjigi skrčen predvsem na zahodno civilizacijo ter da so včasih podatki iz drugih dežel, predvsem pa socialističnih, podvrženi dvomu. M. MARKELJ OVA KNJIGA IN I ^cved založniških hiš Borec in Komunist, da bodo ■* Sftca tega leta izšle v slovenskem prevodu najmanj OjSSk* iz ^branih del" Josipa Broza-Tita, se je V^*a '* na pol. 5. decembra so na novinarski konfe-\P9dstavili drugo knjigo, nadaljnji dvd sta v tisku, } W je pripravljenih za slovenjenje. ^Ulikem kulturnozgodovinskem in še kakšnem po-(V'zdaje Titovih ,žbranih del" ter o njeni vsebinski {V* znanstveno— kritični pripravi za obiavljanje smo lotoeje pisali maja ob izidu prve knjige, po vnaprej l&Mh izhodiščih pa je pričujočo uredila Draoica in prevedel Roman Zupan. Knjiga prinaša 25 Titovih besedil, ki so nastala v času med avgustom 1928 in marcem 1935. V teh letih, ki so jih zaznamovale velike politične in gospodarske spremembe doma in po svetu (Aleksandrova diktatura, svetovna gospodarska kriza, zmaga fašizma ipd.), je bil Tito zvečine po zaporih, pa je vseeno tudi s pisano besedo razgaljal biiržoazno ureditev in se, neglede na posledice, ki jih je čutil na lastni koži, zavzemal za odločilni boj zoper reakcionarni režim. Večina besedil druge knjige je iz obdobja julij 1934 — marec 1935, ko je Tito delal kot član politbiroja CK KPJ in kljub težkim pogojem ilegale pripravljal partijsko delo. Njegovo načelo je bilo: „Komunisti morajo voditi stavke, vendar ne od zunaj, temveč med množico." Budno je spremljal delo na terenu, v poročilu Centralnemu komiteju je jeseni 1934 pisal tudi: „Partijska organizacija v Novem mestu tudi dobro dela. Posebej se posveča delu na vasi." 11. oktobra istega leta pa je Tito v pismu omenjenemu organu KPJ poročal iz Ljubljane: „V Novem mestu so stavko organizirali in vodili naši tovariši. Stavkali so v tekstilnem podjetju, kjer je zaposleno 70 do 80 delavcev. Stavka je bila napadalnega značaja in je popolnoma uspela. Zahtevali so izboljšanje plač ter izplačilo že dalj časa neizplačanega nadurnega dela po kolektivni pogodbi itd. ter dosegli vse." Odveč je poudarjati, da bodo Titova dela v veliko oporo vsem, ki raziskujejo zgodovino komunistov in razvoj delavskega gibania. Ko nalašč za to prinašajo „Zbra-nadela" tudi priloge, ki osvetljujejo ozadje dogodkov, v središču katerih je bil Tito. Tako so v drugi knjigi objavljeni dokumenti o aretaciji in sojenju Josipu Brozu v letih 1928-1929, med njimi zapisnik z glavne sodne obravnave, t. i, bombaškega procesa, ko je Tito na obtožnico iznovedal: ,,Ne čutim se krivega, čeprav priznavam to, česar me obtožuje d. pr., ker nimam tega sodišča za pristojneqa, marveč le sodišče Partije . . Mislim, da so naravni zakoni višji od tistih, ki jih predpiše kak razred, da zatira drugega. Za svoje ideale sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje." Med ostalimi prilogami (skupaj jih je 52) so še poročila in drugo gradivo o Brezovem prestajanju kazni po več zaporih ter dokumenti KPJ o Titovem delu od sredine 1934 do marca 1935. V opombah, kronologiji ter registru imen in zemljepisnih imen pa so člani slovenskega uredništva za izdajo ,,Zbranih del" na več mestih dopolnili podatke, ki se nanašajo na zgodovino delavskeaa gibanja na Slovenskem. Tako je tudi s te plati zadoščeno znanstveni zasnovi objavljanja Titovih del, saj so odpravljene nedorečenosti, morebitne dvoumja. Na omenjeni novinarski konferenci Komunist predstavila tudi troje del družboslovja, filozofije in politike. Najprej moramo napake ali je založba s področja opozoriti na drugo (prva je izšla pred dvema letoma in je v celoti razprodana), dopolnjeno izdajo knjige Vide Tomšič „Ženska, delo, družina, družba". Gre za tehten izbor razprav, člankov in govorov, s katerimi je Tomšičeva v skoraj štirih desetletjih sooblikovala tukajšnjo socialistično družbeno stvarnost Beseda teče o ženskem vprašanju, delavskem gibanju in nalogah komunistov, predstavljena je vloga ženske o razvoju delovne organizacije, krajevne skupnosti, občine, države. Tudi o „Strukturalizmu" Borisa Majerja moramo zapisati, da gre za drugo izdajo, ki se od tiste iz 1971 razlikuje le po nekoliko drugačni razporeditvi in malenkostni dopolnitvi snovi, vsebinsko izčrpnejši pa je uvod, v katerem je Majer zgoščeno opisal pojavnost in temeljne značilnosti strukturalizma kot filozofskega gibanja zadnjih dveh desetletij. Sledi pronicljivo kritičen pregled struktural ističnih pojmovanj na področju jezikoslovja, literarne teorije in estetike, antropologije, prikazane pa so še različne strukturalistične smeri in njihovi glavni predstavniki. Za zahtevnejše bralce so na voljo tudi izčrpna bibliografija, imensko in stvarno kazalo. Končno je tu še delo „Politična znanost, ideologija, politika" Adolfa Bibiča. Ta redni profesor za občo politologijo in zgodovino politične misli na ljubljanski FSPN (po rodu Bizeljčan) je v pričujoči knjigi zbral vrsto svojih že prej objavljenih besedil, ki govorijo bodisi o osnovah in namenu politične znanosti ali o različnih pojmovnih in stvarnih zagatah, ki se tudi v socialistični družbi porajajo iz sklopov ideologije, znanosti in politike, v zaglavju ,.Odmevi časa" pa so priobčena besedila, s katerimi se Bibič odziva na sodobne tokove v marksistični teoriji in praksi. Na kratko lahko rečemo, da ta knjiga kaže, kako se hkrati s politiko podružblja tudi znanost o njej, saj politika ni več domena zgolj političnih vrhov. D. RUSTJA VESTNI K STAROST KLIČE - ZEMLJA VABI Ti pa, popotnik, ki prideš v to našo pokrajino toplic in slatin, štajerskih vin in poleti nekoliko zadušnega ravninskega zraka, si vzemi še nekaj časa, da se ozreš tudi po tisti lepoti, ki je potrebna za dušno pašo. ki se je ohranila v starodavnosti fresk in življenja in da se predaš nekoliko otožnemu razpoloženju, ki ga dihajo žitna polja, pozabljena jezera z lokvanji in divjimi racami ob Muri in, da se posprehodiš med trto in zidanicami Prleških in Lendavskih goric, po borovih gozdovih po Coričkem, kjer boš povsod odkril kakšno drobnarijo, kos lepote, ki po/de s teboj na daljnjo pot MIŠKO KRANJEC Pomurje, se posebej njegov sever no vzhod ni del na levem bregu Mure, je v preteklosti veljalo za simbol revščine in zaostalosti. V Prekmurje, ki so ga imenovali tudi ..slovenska Sibirija", so v času med obema vojnama pošiljali politične preganiance, da bi jih tako ločili od ostalega sveta in zatrli v njih napredno miselnost. Mnogi napredni slovenski učitelji so okusili življenje v teh krajih, ki so bili revni in zaostali, vendar bogati z delovnimi, poštenimi in dobrimi ljudmi. Skopa zemlja ni mogla nasititi vseh lačnih ust in, kot je to v svojih delih lepo in nazorno zapisal prekmurski rojak in pisatelj Miško Kranjec, so mnogi morali za kruhom po svetu. Kruh je bridka stvar. Ne raste za vsakogar Rodijo prostrana polja žito, koruzo, krompir, mnogo vsega rodijo, toda premalo, da bi reveži lahko živeli. Vedno pa je bilo tako, da so tisti, ki niso mogli živeti doma, lahko šli po svetu in se tam za silo preživljali. Tako. kot se štorklja, ki je simbol Pomurja in ki s svojo prisotnostjo na vaških dimnikih daje poseben mik tej pokrajini, v poznem poletju seli v toplejše kraje in se spomladi ponovno vrača, tako so trume Prekmurcev spomladi odhajale na sezonska dela na prostrana polja Ogrske, Baranje, Banata, da bi se pred zimo vračale z nekaj vrečami žitnega zrnja. Trdo in naporno je bilo delo teh sezoncev, saj so čez leto zaslužili le toliko, da se je družina lahko pretolkla čez zimo. Bel kruh je bil na mizi le ob praznikih, pa še takrat je morala varčna gospodinja skrbno odmeriti vsakemu njegov košček. Z IVLJEN JE PA JE TEKLO DALJE Takšno je bilo življenje v Prekmurju med obema vojnama. Življenje pa je teklo dalje, čas je vnesel prenekatero spremembo tudi na goričke gričke v tem najsevernejšem koncu naše domovine in tudi v teh zakotnih krajih ni več tiste nekdanje vaške idilike. Po prašnih cestah se ne podijo bosi otročički, s slamo krite hiše iz lesa in blata so se umaknile zidanim hišam, sveče in petrolejke pa je zamenjala elektrika. Tudi konjske in kravje vprege so v teh krajih že prava rekost, zamenjali so jih traktorji in druga kmetijska mehanizacija. Življenje v teh krajih ni lahko, iz skope goričke zemlje želimo iztisniti čim več in ker primanjkuje delovnih rok, smo si morali omisliti kmetijske stroje, pravijo kmetje, ki še vztrajajo na zemlji. Zaenkrat še vztraiajo, toda, kako dolgo bodo Zlasti v nekaterih odmaknjenih krajih se je v zadnjih desetih letih število prebivalcev zmanjšalo tudi za polovico. Nekateri zaselki so dobesedno izumrli, razpadajoče kolibe pa stojijo kot pomnik preteklosti ter opozorilo sedanjim in bodočim rodovom. Vse manj je nekdanjih trdnih kmetij in na prenekateri sta ostala le ostarela kmet in kmetica, največkrat nezmožna za težka kmečka dela. Čeprav brez naslednikov.se vedno vztrajata predvsem iz ljubezni do zemlje in do dela na tej zemlji. In ko ne bosta več zmogla? MLADI ODHAJAJO Starost kliče, zemlja vabi! Toda mladi, kot da se nočejo odzvati tBmu klicu. V »h krajih ni več videti kopice razigranih otrok, ki bi veselo skakali po kmečkih dvoriščih, saj večina mladih odhaja s kmetij. Tisti, ki nadaljujejo šolanje na srednjih šolah in fakultetah, in teh ni malo, se vračajo le ob sobotah Ko se zaposlijo, pa so obiski še redkejši. Želja po lažjem življenju je bila za prenekaterega mladega človeka močnejša od ljubezni do zemlje, zato so se zaposlili v mestih, v tovarnah, mnoge pa je zvabila tudi tujina. Še je v teh krajih močno razširjeno sezonstvo, toda to ni več tisto sezonstvo, kot so ga poznali med obema vojnama Ljudje ne odhajajo na tuje za kruhom, saj bi jim ga lahko rezala tudi domača zemlja, pač pa v želji za višjim standardom. Se bodo morda vsaj ti vrnili na osamljene kmetije? Nekateri so se že. zgradili so si nove domove, modernizirali kmetije in zdaj pravijo, da je življenje tudi na tej zemlji lepo. Se bodo prvim lastovkam, ki so se vrnile, pridružile še nove? Da bi se le, saj je življenje na teh gričkih prava romantika. To so spoznali tudi tisti, ki jih je zvabilo življenje v mestih m vse češče prihajajo v domači kraj. Na zakotnih vzpetinah so zrasle številne počitniške hišice TOVARNE TUDI NA VASI Zemlja je naše bogastvo, pravijo Pomurci in to bo veljalo tudi za kraje na Goričkem Da bi ljudje ostali na tej zemlji, jim je treba zagotoviti ustrezne pogoje in vsa prizadevanja so usmerjena prav v to. Mladim, ki se želijo zaposliti v tovarni, je treba ponuditi delo v bližini pa se odpira« domačega kraja, saj po službi mnogi še radi poprimejc za delo na kmetiji. Tekstilu TOZD Ptetilsac Prosenjakovci, še do pred kratkim edini tovarni na vas na Goričkem, so se pridružile nove tovarne in obrsn Tekstil je odprl obrat v Križevcih, Mura je zyadilano* delovne prostore v Gornjih Petrovcih, Modni saten i Velenja že uspešno obratuje pri Gradu, LIV iz Postojni gradi v Rogašovcih, možnosti pa s tem seveda še nisc izčrpane. Mnogim mladim tako ne bo več treba a delom v tujino, z novimi tovarnami možnosti za razvoj teh nerazvitih krajev. Pomurci so znani kot pridni in delavni ljudje, zato« pričakujejo le pomoči od drugih, pač pa so tudi san* pripravljeni prispevati svoj delež za naš hitrejši in ski družbeni razvoj. Uspeh vidijo le v skupnih akcija* danes ni več vasi ali krajevne skupnosti, ki n* bi sprejetega krajevnega samoprispevka. Pa ne le za domače potrebe. Najlepši dokaz za to je uspel prjraurV referendum za potrebe zdravstva in šolstva ki so * sprejeli v vseh krajih, in prav zdaj se dogovarjajo, da iJ ga še podaljšali. Pa tudi ko so vpisovali posojilo za cesm1 so se v teh krajih odlično odrezali. Zavedajo pa se, da sami niso kos vsem nalogam.zsn tudi pričakujejo pomoč širše družbene skupnosti. > prenekatere vasi je že speljana sodobna asfaltni «§» zgrajena tudi z lastnimi prispevki, vendar so prav ose* povezave še vedno eden največjih problemov Šesci"* ali zaselki, kamor ob nekoliko slabšem vremenu""*"1 moč priti z avtom in potrebno bo veliko najtrt* preden bodo rešili tudi te težave. Pri premagovan(t,*f' ovir so jim v zadnjih dveh letih uspešno pomaljali«''' mladi iz Slovenije, ki so sodelovali na republiški M!> Goričko, njihov cilj pa je s sodobno cesto povezat m kraje na dvojezičnem območju ob madžarski meji. Kjer pripravljenosti za delo ne manjka tam Wp. uspehi ne morejo izostati. Tudi na Gorićkem ar 1 kažejo prvi sadovi prizadevanj za boliši jutrišnji dar ko bodo ti sadovi še bogatejši, tudi klic starosti »n V36» zemlje ne bosta ostala brez odmeva. LUDVIK KOV* FOTOGRAFIJE: JOŽE HERM* dr. Ivan Stopar BRANIKA NAD VELENJEM Kulturni center Velenie je letošnjo jesen začel obsežna m seveda zelo zahtevna dela pri sanaciji velenjskega gradu. Denar je zagotovila občinska kulturna skupnost Obnovitvena dela i/vaiaio v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo Celje Konzervatorski svetovalec dr. Ivan Stopar, ki spremlja ta obnovitven;« dela, pravi o gradu „V Sloveniji imamo relativno malo ohranjenih srerimeveških gradov, se manj je taksnih, ki bi bili dostopni tudi obiskovalcem Lahko jih naštejemo na prste Velenjski grad že na prvi pogled odlikuje njegova dobro izbrana tega. Obiskovalca pozdravi, še preden pride v Velenje in zagleda moderne stolpnice in novo zasnovo mesta, grad, ki se kot branik dviga nad naseljem Prav je, da so se v Velenju že zelo zgodaj odločili, da gradu ne bodo prepustili usodi, kakršna ie doletela marsikak drug grad, ampak, da ho dobil sodobno kulturno funkcijo. V podatkih, ki jih imamo na voljo, pivič. omenjajo grad v drugi polovici 13. stoletja ll 1273V V tem času lahko iščemo tudi nastanek njegove zasnove Hivotm grad je bil skromnejši, kajti v Velen,u ni bil sedež kakšne mogočne fevdalne roriov.ne kot je bila, na primer, rodov.na grofov Celjskih ali pa rodov.na Ptujskih gospo dov Tukaj so bil. manjš. plemiči, vitezi. Toda vsako stoletje je nekaj dodajalo. Ko je prišel nov gozdar, je nekaj dodal, nekaj spremenil Marsikakšno spremembo j>a je seveda narekoval čas Takrat, ko je grad nastal, je bila obrambna vojaška tehnika drugačna kot v poznem 15 stoletju in v začetku 16. stoletja, to je ob času turške nevarnostim kmečkih uporov l'r ,iv t. i k r. 11 p- tudi velenjski grad dobil obliko, ki je zanj še danes značilna strnjeno stanovanjsko jedro, ki ga olxl.i|.i venci (ili.-nl|,i / iiii|i-inim stolpi in Uisti|oni Velenjski grad |e uvrščen med spomenike prve k a teg on |c, v i/Iiim n.iV nan>om«>mbrx>|a »voda opravi tudi rastlinje, ki površinsko i i/jeria strukturo /idu. s svojimi koreninami |>,i i|.i dobesedno tirii«'iij«> Resda so grad sjiroti obnavljali vsa jiovojna leta Vsi ti jrosegi so bili manjši L otevali so s« ph takrat, ko se p na /unai jioka/ala potreba po obnovi Tako |f bilo celo pri zunanjem obzidju Da ,r /id resnično ocjiožnn »• r pokazalo šele takrat, ko so se začeli luščiti veliki ded oh/idnega pl.tsVa 1'mdcn bolnik.i zdraviš, je treba posta viti diagnozo Na zidu p.i \>' lolu to nemogoče, dokler p« bil ves obra'čen Ko pa p- bil.i t.i navidezna . omantič nost sneta, s« je |ioka/alo. dn je zid v celoti trhel." (iotovo zahtevajo obnovi tvena dH.i tak''nega obje k ta, koi j« grajsko ob/nljc |>osrbrn pri stoj) k akšno melodo ste i/brali' .Odločili »no »• za moderno miModo sanac gr I *»»'"•' bili »no izkuArge, ki so si |ib pridobili nari obnovitvenih dolih v mestih ki so ph razrušili jiotie Si. Potresi »o bili tudi pif| Vendar so v starih časih zid, če ni več ustrezal svopm nalog.im. |nepio\to jiodrli m namesto npvja sv zidali driiijmia Danes jia gledanu" n.i grad kot na spomenik Sktjtamn ohraniti to, kar je Potresi v> poka/ali, da lahko stare stavbe iršigemo I« tako, da zhI ozdravimo lo stourno tako da i .iz k rojeno vezivo nadomestimo in iaz|ioke zapolnimo, da zid j>o*ta nc spel stngeri drv za injek tivno metodo Ma/mKIjah smo rudi o tem da In zid obložili / <»l"" niki Vendar bi bila v irm jinmeru malta m««d dvema opni oik < »na sc /mei.i| kihka. |.ic|>riela in Mlhči« "•' '" ma tiKb denana." V Šaleški dolini je poleg velenjskega gradu še vtstt ,.. kuitumozaodovinsk»i spomenikov Najčette« , n|l0|il ,,,, „.„, šaleški kompleks" - šaleška cerkev« .......-k i.|l.»i o. v Šaleški dolini ie vrsta spomenikov. | ,(|,,i„viosko zelo dragoceni. Zanimivo je, da je L sakralni arhitekturi, to je pri cerkvah, srednji vt praktično izginil. Gradov je bilo tukaj kakšnih petna, J.,lni|sl Koliko, j.h je še. so skora, vsi v razvalinah Salek je med tem. razvalinami najdragocenejši. j,, km j.ioiiutež velenjskemu gradu. Oba stojita M dva b...n.kJ eden ob vstopu v kotlino z ene štreni. dn< . ,„,„„. M.sli.n. da bo glede tega gradu prej ali sjejtn* n,.k „ storili Možn. sta dve rešitvi. Da saniramo Š»* ho, ......> m ga jHistimo povsem takšnega kot * ,(1U......,„• da mu skušamo življenjsko dobo podaij^' , v,...........m,, del nekdanjega gradu, to se p«' i(.ki„,sIllll,..mo ko. zavzet ljubitelj grade. * .........m/aio dahi.ek^struiralivsajstokp. " STANE VOv«.