Dve pesmi
Pesem tista je najlepša,                    Pesem ta pa je žalobna,    •
sladek nanjo /e spomin:                  bridek nanjo je spomin:
Ko so nagl/i fe cveteli,                    Cvetje nagljev spet poganja
ko dehtel je rozmarin,     '                in diši spet rožmarin,
fantje mladi so zapeli                     pesem tiha sama sanja
k zmzdam gort sred uišin —          od Ijubezni boleiin —
jasno zoezde so sijale,                     solnce sije spet topleje,
Ijubek bil je n/ih migljaj,                 nam ieli stotisoč sreč,
fantom ose so se smejale,                zvezde soeti/o jasne/e —
vabile flh b zlati raj . . .                   mnogo fantov pa ni oeč!
Tone Rakovčan '         f
183