koliko fa evil n hrfWnih dri«v-rev, &etev fa tudi t «kal V «plota««» je p« delavski po-llnfej mor. hujši. kar a* tlše mircfemr «r nuna lmju pa»?» ■tori: U65? & Uwsdalu «T. Offlo« of pubUcktioa: - M5T 80. La«rsi»U »v*. T«l«DkoMi Lawadal» 4SM. j , —J NAÄQDNE ■ m. in •LOVEN0KC *■» ' 1 PODPORNE JEDNOTE SaWcri»tlM M OO it. m«, . «t a« —i rffln XJS+Ï. 1ST«. Ill, petek, 5. avgusta (Aug. S) 1921. STEV.—NUMBER 180. (tU. Ml) ir>*ë Aal al a, mr «f tU B lil I a. Oft, P A. Nepotrjsna vest ia Landona ia flaH, da aa njadtfk* v Rlgi; ninlliasnlnoleiiei II tiliio v HVtIlVTIMIMVMM J« .UAJV V Rusijo. ClCBBIN OPOZARJA HA LAŽI. Moskva, 3. avg. — (Federated Press po Rosjti.) — Generalna pomožna komisija je dala poldrugo uiiljardo rubljev za nakup živil za deoo v provinci Samari in toliko za prehrauo nemške kolo nije ob Volgi. Komisija je tudi uaproslla komiaarijat prehrane, da naj pošlje sibirski kruh, ki ga ima v zalogi, v provinci Simbirsk in Saratov, kakor tudi dvanajst miljonov pudov semena za o zimi uo v prizadetih provincah. Deževje je zelo izboljšalo letino v Bu zuluku in Bamari ih to je potola žilo kmete. Trdno upanje inozem skih kapitalistov in ruakih bur žoaznih izseljencev, ki računajo z novo intervencijo valed nesreče v Rusiji, ae ne bo izpolnilo. Podla-ko za intervencijo ni. Rusija je združena kakor le nikoli prej v velikem delu ,da sama refii svoje kmete iz sedanj^ krize. Berlin, 4. avg. — Ameriški ae-nator fVance, vprašan, dali po u jegovdm. mnenju sedanji položaj v Rimi ji ugroža Leninovo vlado, je odgovoril, da ne vidi nobene nevarnosti ga eovjete, pač pa bo ravno narobe: žlebi časi bodo še lx>lj združi* kmeti In delzVoe, ki se bodo 'oklenili moskovske vlade. Iionden, 4. avg. — Tukajipja sovjetska misija poroča, da so ameriški ujetniki, katerih osvoboditev zahtevata 2tamr.ln.Hi Mà publiko in ao äospsli v Rigo. • » Drugo 1 poročilo iz Moskve ae Klasi, da so pomOŽni odbori obiskali okrçljc Semare, kjer bodo nadzorovali začasno izseljevanje prebivsieev. Pripravljenih Je 200,000 akrov sveta, na katerem je dovolj prostora za 17,000 družin, ki bodo atanovale v šotorih iu lesenih barakah, dokler ae qc ne izboljša položaj. Hpvjçtaka vlada je prišla do zaključka, da je bolje transportlrati ljudi iz prizadetih pokrajin kot pa voziti živila tja. Gotovo število prebivalcev pa ostane na meatu ,tako da se bodo takoj lotili rekonstrukcije kakor hitro mine kriza. Riga. 4. avg. — Ko pride sem Walter L. Brown, ravnatelj Ameriške pomožne administracije, ki bo vodil razdeljevanje Živil v ruskih gladujočih prdvincah, najde tukaj stotine oseb — Rusov vseh slojev, Američanov in drugih na rodnosti — ki so prišle v Rigo s namenom, da spremijo Browns v Sovjetsko Rusijo. Tukajšnji lokalni ameriški pomožni stan je dnevno oblegan od proailcev, ki bi Ali radi ped Brownovo zaščito v Rusijo, nekateri samo iz radoved nosti,drugi pravijo, da M radi pomagali pri pomožnem delu, tretji l»a odprto pravijo, da bi radi videli svoje sorodnike, prijatelje m svoja bivša posestva. 8ovJetaki predstavniki v Rlgi skrbno motri jo ta hordo, ker sumijo, da je v nji nebroj proti revolucionarnih agentov, ki bi se radi pod zaščito ameriške pomožne akcije zmuznili v Sovjetsko Rusijo. Listi is Moskve kakor tudi brez-žična hsojavka Roste podrobno opisuje nabiranje prispevkov v živilih in drugih potrebščinah po vseli krajih neprizadete Rnaije za gladujoče prebivalstvo ob Volgi. V Moskvo je dospelo le smjhno Atevilee begunov is prizadetih pokrajin} kar ae jih je izselilo, «u šli večinoma v Ukrajino, kjer je dovolj kruha Kar ae prisadeU vasi preeej oddaljene od železni ee, so pomožni odbori mobUiairali dolge trene tovornih avtomobilov sa razvažanje živil ia potujočih lekarn. Severna Rusija je mak ali nič prizadeta, ker tam ni bilo (Dalja na S. strani*. KABL JB IOP1T HA O0R nUDC? TAKO POROČAJO IS SBHBVB. Ženeva, Švica, 4. avg. — Tukaj so se razširila nepotrjena poročila ,da je prejšnji avatrijaki.eaaar Kari na tihem zapuatil Herten atein in je že doapel na Ogrsko, kjer bo nekaj čaaa akrit čakal na prvo priliko monarhiatičnega pu ča. Karlov tajnik Werkmaan In druga alužinčad je že odpotOv»!;* v Budapešto .Karlov puč za pre-atol se baje izvrši ta meaec. £ domski vohun je g: ustroji hatnelda. ODKAR JB BIL HAlfIBLD OffftOMlN PSI POROTHI OB EÂ.VHAVX, «TA BOK ŽB UVB ' «ICI USTRSIJBK Idi ae, da Kanjonov odtok odpotuje v Kapadno Virginijo še pred Washiagton, D. 0. — Senator Kenyon, predsednik senatnega odseka, ki preiskuje dogodka v okraju Mingu Zapadne Virgini jc. je prejel v poradeljek tole brzo-javkoi m ''Neki "Baldwin-hVltzov de-tektiv, ki je pričal pred senatnim preiskovalnim odsekom v zadevi stavke v okraju Mingu,-je danes ustrelil in dbil Sid Hatfielda in policaja Bd Chambersa. ko sta vstopila v okrajno aodftfcče okraja McDowella. da se vrli proti njima obravnava na ofetolbo zaradi nekega majhnega prestopka. C. F. Keeny, predsednik dis trfkta 17 U. M. W. of A." it- le, ki ao bile zaslišane pred senatnim odsekom, so izrekle, da organizirani rudarji niso vetč varni svojega življenja v okraju McDowelhi. Dokazalo ae je, da je detektiv, katerega identiteto pokasujejo Časnikarske brzojavke, neki C. E. Lively, to je tisti Lively, ki je vstopil v rudarsko orgsnisscijo c namenom, da jo kda in katerega je senator Me-Kellar polteno oštel, ker je s svojim Izdajstvom prelomil obljubo, ki jo je dsl pri svojem vstopu organizaciji. Lively jo pričal proti Hid Ilatfieldu. ko ae je vršila proti Hatfleldu obravnava, ker Je postrelil privatne dAcktivc. ki so tJbili matewaoBkega šupana. Takrat je tudi na dan pritta Lively-jeva dvojna uloga- Sedanji umor pokazuje, kakšnih obupnih značajev ae poslužujejo premogovniški podjetniki, da obdiŠe rudarje v nadaljni in-dustrijalni suinostt. Pravdnik. ki je zaatopal pre-mogovnlške podjetnike, ie prt zaslišanju pred senatnim odsekom dognal. da ata bili dve priči ustreljeni, odkar so porotniki priznali Hatfielda nekri vim. .. «lišljo ae rfaaovi, da Kenvonov odaek odpotuje v Zapadno Virginijo že pred wmtemfcrom. da na mestu nadaljuje a preiskavo. tTBVILO RRBSPOSBIJflff DB» LAVOKV U JB SA 2.9 ODSTOTKOV Podatki aa nanašajo aa podjetja, v katerih dela v normalnih fcaih več ko ptt sto osob ,Waahington, D. O. - Breapo, selnoat ae je v juniju širila prek vse dežele kljub» optimis: vestem v velt&izniškem č Delavski depurtmeut je do Is se je v tem meeecu povofalt brezposelno«*.* 1,428 velikih podjetjih. v katerih je delavski paatnient poiskal avoj štat: materijal, za 2.« odstotkov brezposelnostjo v maju. V ni v no -istih podjetjih se je pa povečala brezposelnost nad breaposeltl jo v zadnjih pet meaeeih za odstotkov. Daairavuo skuša zvezna aluilia za pdsredovsnje dda gledati ako zi optimistična očala na potožg). nahaja delavstvo v Združenih d* žavah v veliki potrebi. ' 1 "Detajiirana prelskavs njih poročil," pravi glavni ra tej Francis J. Joaie«, Mpo jasno glavne podaljšajo** atrijalne depresije in narašč poplavo brezposelnosti." Za tem pravi, da ao transportne razmere nepovoljue in tovor* ni na jepre visoka, tujih trgov ni, faitnamkl produkti imajo nilsko ceno. v produkciji jekla In fcsleta je atagnacija, gradbeni troftki so visoki, v trgovini je siflošna za spanost. To ao po njegovem mnenju glavni vsro/ki za sedanji položaj. ' • ' n^l Res je to. AH H - IM J..., -___ 1X-t 1... ^ J -1- < nw drugega kot vzrociKi seoenje» aa gospodamkega sistema. Če bi bil sedan ii gospodarski sistem zdrav, kot trdijo Šmokamrji v volobteniških listih, bi teh pojavov ne bilo. ki jih našteva slavni Pariz» 4. avg. — Poročila iz Madrida dokazujejo, da ao špuu «ki republikanci iu drugo rs volu-ciouarne sile zopet na delu ftpaniji,. ko ima vlada polne roke dela z rebelnimi Mavri v Maroku. Vlada je poslala sveže čet«« če« morj« iu izjavila, da potlači n-volto za vaako eeno. Politični po lašaj na dpanakem je zelo kritičen. . v; i»;-^* ; itv I ■UM an? K u bojne udije! Brltski parlament as sgrada Itirt V natke RAZOROÉITVBHA KONTE ' BBHOAf LAHKO SB I". VBftfL Vr- ;■"■> < t ' Ï jm^mSm^Jm- ^ " «Ii v l^ondon, 4. avg. — Anglija ne cbsthosblbzhiaka DRUŽ-ia jb 0kbakbala. > Omnlbnai prevažajo potnike. Dss Motoas, Iosra. - Promet ns ulični železnici je prenehsl 1 avgusta ob polnoči Cestnoželez-niška družb« se nshsj« v konkur-fu. kajti njen dalg snaše okoli sedem in pol miljonov dolarjev Ramo vknjižen dolg irš»vemief) k naša #4,67S,000 Vzelo bo nsj manj dva meeeea. da bo lastnina >*stnodkJemitke drušbe prodsns na javni draibi Ko je eeatnoželeznrfka družba prenehala z obratovanjem, so pri čeli takoj prsvsiati ^ « t orni mi omnibuei V službo jebl lo postavijesih edea Ia isstdeset oodiAhmov. ki bodo na dan prepelje» do 75.000 oseb Lastniki ■ Izjavljaj", da bodo dokazujejo njeyi podatki, da se 1h> suspendirala ali odložila avoje ».»_ , ga pograma za gradnjo bojnih la Sij zaradi bližajoče s« konferen-f za omejitev razorolonja v ashingtonu. To je pribito. NU-ja jbomfea je anoči zaključila, da Vlada zgradi štiri velike dreduat-He, ki nadOmeatljo ,vzaataralo bojli^ ladije". ; ^Delavski poslau>i ao soglasno glpovali proti, d očim ao v debati žigosali inoiuariiki program vla-ds. , , Herbert Aa^uitl», bivši minlstr-ski predsednik in vodja Uborsl-cav; je tudi naaprotoval bojni tu d jam la vprašal je, dali i« pa-etno, da Anglija hiti a kon-tik pred razo-veiio konferenco MUfh «11- m Dunaj, 4. avg. ^ Tukajšnja Arbeitor Settling" poroča, da je bilo vač ko 14,000 oseb aretiranih ia vršsnih V sapor v Jugoslaviji tkužaaega atentata na princa Aleksandra bliao poslopja uitavodaj ne akupščia« v Belgradu meeeoa junija, ko je bila ustava Jugoslavije sprejeta. Omenjeni list dalje piše, da ob-tožena osebe nate za 10 na naieaal-niči, obešajo jih ▼ dimnik in nad ogenj, da se Jim noge palijo v svrho, da itsilljo la njih Ispovedi In evidenoo gleda atentata. (Oornja veat je mogoče pretirana, toda z oziroiu na razmeiv^ kakršne < vlailajo zadnje čase v iraljevini dolgega imena, ao ne »orno nič Čudili, če ae veat potrdi kot resnična. Orijentalaki načlu mučenja, da obealjo človeka nad ognjem in mu pečejo noge, nI nič novega v Bosni, v deželi turških agov in begov. In danes vladajo v Jugoslaviji turžki in krščanski veleposestuiki. Takšna je svoboda n demokracija od monarhiattyno-kapitalističnega režima!) F l JCffiflfr^SČjv?^!^^ i b^ffh^fpikifb ^immpbcmk ** BBRODOLLA. izzivanje^ ker Amerika tudi gradi ravnatelj kot ¿lavne vzroke as ilove bojne ladije. sedanjo gospodseako krizo. Zanimivo je pa tudi nadaljno poročilo o naraščajoči bresposel- nosti. Poročila iz devet in trideset mest naznanjajo, da ae število rezposelnih delavcev množi. Po odstotkih so je število zaposlenih oseb v teh mestih znižalo: V Pe-oriji za 23.9, v Ban Franehtou za 26, v Syraeusu za 17.4 ,v Cleve-landu za 124. v Grand Rapidnu za 10.7, v Louis vil Iu sa 10.2, v In-dianapolisn za 9.« odstotkov. Za temi mesti pridejo po vrsti v odstotkih Bridgeport, Columbus, Baltimore, Bayonne. Newark, New York City, Memphla. Pittsburgh. Chicago. St. Paul. Detroit in Buffalo. To poročilo velja le za mesec junij, kajti število brez-posel ni h delavcev je veliko večje. Iz šest in dvajset mest ao poročali. da je bilo v juniju nastavljenih malo vaš delavcev kot v ms ju. Iz Nove Anglije poročajo, da je brezposelnost trajna. Iz srsd-njeatlantiškega distrikta poročajo, da je brezposelnost trajna fn da aarašča. V ftikaškem distrfk tu ao optimistični, ker ao prlftclJ delati stavbinaki dela vel. Ali prav nobenih snamenj nI, da preneha depresija letošnje poletje. Iz Kansas Cfctyja poročajo za tranamWHN»p|Mki Okraj, da do-si oženi vojski in rokodelci iščejo delo na farmah, v Industriji in stsvbinst vu je pa mir. « Kovinska In tekstilna industri js v južnoaUsntiškem dbtrfktu se ni rntomogls Optlmkem se je hdcsssl. da js bil prssrsrljlv. Jttfno od rake Ohio js v lesni in rudniški mduatrijl veliko dela v. csv bras dels. Tudi med tovsr nišklmi ' delavci je fcrsmmeelnost vriHu. Podjetniki na pseftftčai obali režejo ddavwem m mis Tovarni ški delssrei ISšsjo dOk na fsrmsh V Skalnat am gorovju grade se-sU is mostove, kar je znižalo n« eu je jo Združene držav* tàU nI to direktAo izrivanje Amerike t — Podtajnik admiralitete Amery je odgovoril Aaqulthu, da ni uol>eno I»ady Aatorjeva .edina poalan-ka v'parlamentu, Je glaaovala za ladije;'rekoč, da Anglija mora biti prva pomorska sila na svetUr da Angliji ni vredno iti ns Vsahingtonsko konferenco kot tretja pomorska sils. Admiral Hueter je opozarjal žbomkco, da ao nove bojne ladije pretežko breme za Anglijo, ki Xe itak komaj stoji na gos|>odarskfh nogah, fttiri drednatke bodo stale 150 miljonov dolarjev, dočim zahteva vas program — šestnajst drodnatk v štirih letih — več ko eno miljardo dolarjev. AMBRÜSJ VOJAK UOBAB- Vojna sodiššs ga je oprostilo ob- ^^^^ d^j^rtAclji» Hew Torti, V. T. — Vojno so-d išče js potlačilo obtožbo zaradi deaertae&je proti Kari Ciaritu. prostaku vojaške policije v Panami, ko je izvedelo za pjegovo doživljaje. Ulark je izpovedal, da je bil u-g rabljen v novembru lata 1#20 po švedskih mornarjih. V Mauches-tru je MI arstirsn. ko je povedal, policiji da naj Mnrssti njegov oddelek v Panami, kaj se je zgodilo s njim. , PritoMl ae je. da so ga na An-gisškem iosali več mesecev zaprtega In da se z njim grdo ravnali. ^Co mu js neki duhoven obljubit, da obvesti samriškega poslsnike o njegovih doživljajih so ga de aorti rali. » Chicago bi okolica \ V soboto deloma oblačno in nastal no. Leb-ki Juin! vetrovi. Temperstors v njih 24 urah najvišja 74. asjnišjs U SaVaee izide oš» 6 >47, ■aids Ob Iti». prekrsnitve i», družin la delsveev. kot Je bil v letih liM tm. kajti dsprsaija narašča, šte vlt'i Ihv^iwmh' I ii i)i ss veas« r*ne I»a ^ne padajo. Orijentalski barbarizem v Jugoslaviji. V kraljevini dolgaga ¡mana ja bilo vrinnih vai Ico 14,000 oanb v napore zaradi ntnnUtov. Jetnike natesajo na natezalnici, obešajo jih v dimnike in jim kurijo pod »osami, dn is njih izsilijo ispovedi. Delavci ao litre. mi bo mm DRUZBa zopet IZZVALA VLAGO? USLUŽBBHOI PRAVUO, DA SB PBHHSYLVAHSKA DRUSBA HB BO OS1ALA HA ODLOK tBLBSHllKBOA DÄLAV- Pripravljeni sö oelo stavlU, da pojde želsnižki drušba svojo pot. ratal miroval pogodbi Washiugton, 1). C. — Neurad-no se poroča, da bo v ačpsratnl mirovni pogodbi z Nemčijo tudi točka, da mora Nemčija izročiti ameriškim oblaatsm (iroverja Clevelanda Bergdolla, nemškega begunca iz Amerike, ki ae je odtegnil vojaški službi z begom v Nemčijo. Bergdoll bo izročim ta-koj kakor hitro bo pogodba pod* pisana. O mirovnih pogojih se ao zdaj vrže pogajanja med ameriškim komiaarjnn Dreaeloui in nemškim zunanjim ministrom v Berlinu UiABHA SU BOUlEOA IZ "NAJ-SVETA. Chicago, 111 — l'a ui Heivmau js drlal sedem in dvajset let /a eno tvrdko. Hpsdal Je torej med tiste delavca, a katerimi so delo-dajalci zadoovljni. Kriza fa zadela tudi tvrdko. pri kateri fa Psul Bergmsu delsl pridno skozi sedem in dvajset let. da Je postal star sestdoset let. Podjetnik aa je ed«lovH z drugimi delavci vred in Paul Je bil po aedem In dvai* set let nem delu ns »•»•«ti bre» sredstev Ko js Bergman videl, da ni ij pomoči, je pro«il sodnika Walls M, Cooks, da ga pošlje v prisilno delavnico, da ne bo at rs dal in imel sej krov nad aebo. "RejŠo sem tam. kot da stradam ki spim na prostom, kot smn «psi aadnja dva dneva," je rekel stari Paul. ki Je skozi sedem sedem in dfnjact 1st delal za eno tvrdko. "Zima prihaja tudi in to f »omeni same le trpljenje," Hodnik mu je potuevsl. da je dofrH' sIuBk» hišnika its twrntsii ns Južni ilsrkov! ulici Hp«l I s» v Wathington, D. 0. — Odborni-ki žoltfsniikth delavskih ur gani. zaeij so zelo aadovoljni z odlokom Železniškega delavskega odbora, po katertmi je železniški delavski odbor dognal, da je penu» aylvenska železniška družba o-plenila delavce v želesnlških delavnicah njih legalna pravice, po kateri si sami isberejo svoje zastopnik e, da jih zastopajo. Z velikim zanknsnjctn pričakujejo odgovor feleaniške drtithe, ki ga mora družim ihj odredbi Želespi* Škrga didavskoga odbora podali do drseteica svuusla. da so mora-rajo njeni saatoimiki stutatl s de-laMdb^>«astepaMi ua konferenci da iT določijo pogoji, (M late«* as vril ntfvs volitev. Oni so pNprs vi jeni staviti denar, da bo pentsi.vlvenska železniška drušlia prav zanesljivo izzvala vlado. , Ako konvpauije odkloni skupno konftmiwo, all ¿e po končani v o lit vi, katere se ud(tlcži tri Uz-trideset tisoč železniških delev-cev th Izreče, da hočejo biti sa« atopanl po zastopnikih avojs organizacije. pripadajoče k Ameriški delavski federaciji, pravi kompanija, da ne prizna teh za-'' st opni kov. turiaj IxhIo delavske organizacije imele pravico izreči, Če hočejo, da sc proglssi stavka. Kajti zakon jim ne «lah* noben«' pomoči po taki akciji železniško družbe Ks«h-f:um«nlnsova trsiie-^ iHiriii« ptsilava ne določa prav nobene kazni «a ŽelcsnJŠko družim, ki noče bneti opravka z delavskimi organlzaeljsmi. katere so priznane ml Žehuniškege delavskega isMsira. "Cv penns>ivanftks družba pristane ns odbik ž««li*zniškegs delavskega odbora," pravi O Jenu II. lMuinJ», "tedaj is>ka4e. da Je or-uaidaaoija. ki se ravna po posta* vab. Ako pa penusylvanska že«, lesuiika družini odkloni, tedaj nastane vprašanje, po katerem se lshfco dožene, če je vlada močnejša. kot mr. Attcrbury, zastopajo pennaylvansko upravo, ali če je mr. AfU^rbury v t«m svojstvu močnejši kot riaotno leta ka dalje ae bodo vriile redne pev- m4 pH)bori!i boljšo bodočnost. ske vaje kot op navadi. Zbor bo, č^tem obKelji Oiav«u»vi.. ^ klep|irji __________ dosleden avoji nalovi, tudi v ba- katero je dne JB. julija obdarila ' ^ ymnikl Vaaniki ao zdaj v ' mošmi sa Uolgofets štaridje a čvrstim d<*-Levgraogti, d» izgube «harter. Igan Franciseu. ¡Druge unije., ki so odglasovale za generalno atav-lo, eo sledeče: ioloaestavbiniiki delavci. cementarji, tesarji št. I »48 (to je le tretja tesarska uni-zidarji z mramor napredka Iza nlpis: -Lani je bilo prijaflienjh čez 11,000 slučajev polnih bolezni mestnemu adravstvenemu komisarju in v prvih šestih mesecih tekočega leta je bilo prijavljenih čez 5000 slučajev." Bogrn* slab napredek! i "i I 1/ * »fTfVS^ ♦ OflplMiffV' kajti mednarodni predsednik vozniške organizacije Daniel Tobin da as krepko llepe elo- komi — J«*ob ____- iSŽfd^ PueUo, (Wo. - Razmere v £5* L l. je kilo sprejetih več L naselbini so bile ^e. toda o- £»«< ^ ^^ M mMa0 taki jučkov ki potrebno je. U>etajo se še slabše Tukajšnja je-1 J skoraj ^ voditelji seda dela. da kisrna bode morala ^ti ker roJcodelskih unij v ßaa gg na vee L, zaho da m nam ¿.u J v op(Äiciii protl general člane lufcocft Acsra, dajdo. Nerad bi videl, da bi kdo h£-,twcu ^ ob H evočer h hajduske in turške metode v jugoslavul Brzojavk« z Dunaj« pripoveduje, da ee v Jugosia« viji gode reči, da človeku zajUja kri V^^J** Brzojavka omenja, da je imela «ociaii*toia Arbettjr Zeitung" na Dunaju daljše poročilo o. «rozodejstvfc izvršenih na komunistih zaradi napada na regenta AM* sandrs, Grozodejstva 00 t*ko strašna, da ao bn*alni čini španske inkvizicije v primeri z njo nič, ampak nas spominjajo na grozodejstva Turkov in hajdukov na BaHcanu v minolem in prešnjih stoletjih. "Arbeiter Zeitung" je reeen liat, ki ne hlasta po senzacijah in ki ima dobre in zanesljive poročevalce tudi v tujezemstvu. Zaradi tega je verjetno, da je resnica, kar poroča o hajduških in turških metodah pri trpinčenju osumljenih ljudi v ječL Prvo poročilo z Dunaja je povedalo, da je Paaič pri-redil sleparski atentat na regenta iz političnih vzrokov in da bodo zdaj izpustili politične jetnike iz Ječ, ker se nahaja v veliki zadregi, ko je prišla resnica na dan o atentatu na regenta Aleksandra. Drugo poročilo pripoveduje, da so pometali v ječe štirinajst tisoč komunistov zaradi atentata na regenta Aleksandra, organiziranega po ministrskemu predsedni-niku Pasiču. Da izsilijoiz teh osumljenih komunistoy priznanje, da ao oni organizirali napad na regente Aleksandra, jih mučijo na strahovit način v ječah. Obesili so jih v dimnike in pod njimi so zakurili ogenj, da priznajo nekaj, kar niso nikdar izvršili. To je pravi hajduki In turški način mučenja. Pri hajdukih in Turkih je bilo v navadi, da so žrtvi dali žareče oglje pod noge, dokler ni priznala, kar so hoteli, da prizna, ali dokler ni izdihnila v strašnih mukah. ' 4 Vsemu jugoslovanskemu delavstvu v Ameriki je znano in celo ameriški časnikarski poročevalci velebizniških listov so svoječasno poročali z Belgrade, da so največ pri pomogli osebni spori v socialistični stranki, preobrat 1 Rusiji, da ae je ustanovila komunistična stranka v Jugoslaviji. Ameriški časnikarski poročevalci so poročali, da komunistična stranka v Jugoslaviji hoče s postavnimi sredstvi doseči svoje cilje in da se zaradi tega ne dajo Jugoslovanski komunisti primerjati s komunisti v drugih državah. Na vse zadnje so pa komunisti tudi ljude, kakor drugi ljudje, ki ne verjamejo v komunizem. Zaradi tega je treba ravnati z niimi človeško in ne po turških in hajduških metodah. Ce je kateri komunist izvršil zločin, so v Jugoslaviji sodišča, da ga kaznujejo. Obešanje Jetnikov v dimnike in sežiganje ognja pod njimi pa ne predpisuje noben kazemski zakonik. Ce pa imajo v Jugoslaviji takega zapisanega v kazenskem zakoniku, tedaj se je kraljevina najdaljšega imena postavila sama sebe med necivilizirane narode in barbare. Jugoaloraai v Ameriki! Proti takim grozodejstvom kot se zdaj vrše v Jugoslaviji, je treba protestirali najodločneje, ker nočemo, da bo ves civilizirani svet Mitral vse Jugoslovane aa navadne barbare zaradi monarhlsti-čnik divjakov v Jugoslaviji. Vse centralne organizacije ki posamezna podporna kulturna, goejtodarsks in politična društva v Ameriki naj najodločneje protestirajo proti takemu barbarizmu. Svoje proteste naj pošljejo poslaniku kraljevine Srba, Hr*fcta, i Slovenaca v Washington in direktno vladi v Belgrad Vsi Jugoslovani pa delajmo, da ameriška javnost igft za ta grozodsjstva. Seznanimo merodajne faktorje v Združenih državah s dejstvi, ki se odigravajo v jugoslovanskih ječah onkraj oceana, da svet spozna monariilstlčne barbare, ki mialijo, da so izobraženi ljudje, če znajo ¿flati poklone in se sukati pri plesu na parketu, v resnici ae pa < pokažejo takoj kot pravi barbari, če so malo popraskani Jugoslovani smo Uživali ugled v tujezemstvu. bih «no poznani kot kulturni ljudje, dokler niso v Jugoslaviji pri šli na krmilo monarhlstični divjaki. In da si ta v tujezemstvu obdržimo in da režimo nedolžne žrtve strašnih muk. ki so v pesteh monaihIstlčnlli divjakov, pro-testirajmo proti barbarskim činofn v Jugoslaviji Kar clanra monarhlstični divjaki uganjajo s komunisti I v bodočnosti delali s pristaši drugih strank, če bodo taki barbarski čini služili njih političnem namenom, ako zdaj ne protestiramo najgla» unpeh delajo. . . Jmidtmn ko eo živežne cene padle *agotov1je«i. Vabimo pa tu« U \ Tudi oni ao tiho, ki so ob čaaalf"*11?11. ™ ir.. k znižanje mead Veliki kapital! hočejo izkoristiti za splošno zntfanje mezde od 90 do 40 odstotkov. /boi i >ra ln ki knajo veselje Čo pet- naj ee nam pridruiijo, ker čim ............ _ odnora. Jteanma k, u» «n nas bo. ten XM^L. ^ ^Te'^ikT ^ ^Äro.ovne uni,- zelo o slov^kulturnem lo^ovii p. Sedaj je prilika, dal j~rr ^^ žtraj stav-i jfkmeriki-^4 bUaritWIw TajnišMi pev. Le predstavite ne pa ob času SeM naj pride k tamšmrašem. Za obi en obisk se priporoča — Odbor bfez odpora. lahko delovali na dov-kulturnem|odalovil J. D. Sedaj je prilika, našli mnogo odjemalcev med re kak dspb h te naselbine, saj I Mm o se bili malo pomirili, toda delavskimi unijami. Public Own-tudl ni kai dobrega poročati o LOI)et je nekaterim zavrela kri, ko Upšiip League of America, ki pro-delavskih raamerab, ki ao vedno jo društvo "Orel" ftt. 21 BNPJI daja severnodakotske bonde v «UŠJŠe. Delamo samo po dva dne- abrano na ttvanredni seji *>reje- Chieagu, poroča. 4» je tekom zad-va vtednu in še takrat se doto le lo za nmdelitev prostovoljnih pri- Ljega tedna prodala unijama za malo voatŠkov. tfe svetujem no- Lpevkov med one. ki ao najbolj I več ko #70,000 bondov. Štirinajst benemu. da W hodil sem za de- Pmadoti in najbolj revni. Začeli .trokovnih unij. spadajočlh k A-ora, ker ae leto le teško dobi. Ker Lo govoriti, da društvo "Orel" Ueriški delavski federaciji, je ravno kuhan žgance in so'še go- dels konkurenco; jaz pa mislim.hnspilo bonde farmarske vlade. toW, je twba (končati o delavAih da kadar ae gre aa milodare. ni! Najbolj eo se obnesli Amalgama-fitfmerah. Poadrovljam vse roja- to nikaka konkurenca, niü naa- ted Garment - Workers (krojač), ke, posebno po newyoifko kuhar- protwtvo. Bodite torej potolašeni ki ao kupüi bondov za $25,000. «e, ker se «čudim, da ae mi nič več vsi. U ate v odboru. Kolikor je Zakon proti "kriminalni anar-ijšan. bilo dne 29. julija članov na seji. Ujl" v Wiaconeinu ne drii. Do ■üi . ko predlog vsi enoglasno sprejeli daqes sta bila samo dva ghn-aja _______ fa, Naznanjam I ia vai thrti, ki akte MU nase ji se obtoibe na temeHu tega zakona, kapiuiiima:more rojakom, da je naše droltvo L. morate aadovoljiti a tem. kar toda v obeh ehtfajih so bUi obto- - -"Krim" št. 97 zgubilo is svoje jt geja vključila Pozvani ate bi-|žanci oproščeni. Dva delavca v srede avotega člana Franka Ta- li vsi s listi, kolikor vae je članov I Kenoehi. Paul Milgun in Steve soto v starosti 28 let. Preminul je ha Slanic društva "Or«A"s kdor jovanovif, sta bila aretirana 15. 21. julija ob pol 8 uri zjutraj. L« pg «eje ni udeležil, je to nje- junija in obtožena prekršenja te-Pogreb se }e vršil dne 23. julij» gova krivda. To naj si veak za- ^ Mkona, ker sta delila letake, na katoliškem mirodvoru cerkve I pomni. Kader imete dobre in ko- ki ao žigosali plemenske izgrede av .Antona v Bessemern, Pa Po-Listne ideje, in predloge, tedaj je v Tulai. Bila sta oproščena, kojni je b« «an SNPJ akod 12 treba, da prideU na aejo in raz- 20,000 oljnih delavcev v Kali let., katere »člani so se obilno ude- lollte oetalemu članatvu, kar ee fje založilo s stavko 1. ldftH potenim. Zapudfta noprogo | bo gotovo «potteyalo od zbranega jaetembra, ako bodo delodajalci vztrajali pri svoji ¡zahtevi, da se mora znižati mezda za en dolar dnevno. yf., ' , ,, ,. , . , Japonski stavkar ji v Kobu so zavrgli ponudbe laldjudelniških dru|b. kakor se glaai brzojavka _ Northern j^va. Sar jeliz Toldja z dne 2. avgusta. De»lav-štva "Krim" It. 97. da ae v polveč vašnih stvari na dnevnem re- ci zahtevajo, da drošba dovoli po-nem števDu udeleše prihodnje se-L^ ^^kor tudi volitev delegata leg delne konjnxrle nad delavni, a je, ki ae vrši 21. avgusta. N« L Uredno zdrulltvcno konven- mi tudi šeetumi delavnik in od-dnevnem r«du imamo volitev cijg f ki ae bo vršila 12. sepi, t. 1. slovi vse stavkoiksze. Osemdeset Ln*edn$ka. Sedanjemu prodsed- L develandu, O. Torej vai na se- delavskih voditeljev je blloare- ne oglasi. — z dvema otrokoma ¿aater, trilčUnetva in predloge, ki ao slafc-, Fr.t ,— »p^ pg^o v manjšini po vaej pre- vidnoatyL^B'^. Poživljam vae člane (ice), tU se ttdeleAjo redne aeje dne 14. av-ae bo vršila v dvorani brate in eno seetro .katerim izrekamo iskreno sošalje. Zahvala mem, ki ate se pogrebe udeMttl. a t «fei dragi pokoj- nik, naj bo lahka tuja grada. Poživljam člene in članice dni- E niku njegov predek pri lhno mu arofeo 11« hvalo zaLj0 avgusta. — Louis Ko-|tiranib. * Sft rošao, tajnik druVtva "Orel" št i . Ze- M Krim snMenje na oni Éf ^Pričakni«- 8MPJ. tpS' 'SffllM^^H^^^^VPe^ svojo sredino, ft. Ägbek, taj. Fat rail, Ya — k tukajšnje selbine ae le redke «U kak oglas jI valed česar asm ae nmneail opi-| sati. kako ao pri naa delavske razmere. Is FSrrella in okoUse prVo. Z dekxm i«* slabo. Več rojtl vilo od tu in šli -v . krakom, da aa prdBve «n , svoje otroke. Ni%aleri ao jo kar ' peš igrali tekati arofte po 20 milj daleč. Rojaki, delavci ae hodite v nifÜI ss tlAcm. ker istega ta ne boeté ádtíál 1'peM smo ns bodOdMMS, toéa roe je šlo po vodi. Tak je danSŠen polola j v ti naadbkii. Velika je botbs med delavstvom in mogotei ker geslo Kk,kijih jo "opea shop' »in sni-ftanje plače, kSko M mogli delav at ve kar najbolj esMinjttl Vsak dslavee naj Mta promieU. ter stoji sa evo je proviro. ker Časi so kar nam je storili ae 'genial rut« pniltlčao. strokovne ta geegaderSk« ki šrle potem talüs latfilmXai lape Kav. Dokler bomo paüUali naše aevriMli v JTanblagtou. Iramo le srsfetvft kapltaltstnin a Iflke- Pripravljati as moramo I* sedaj sa prib.Hlnie volhve. da bo-me v drievn« lesi»lstim. Umu. ki Obletnico Jaareaovoga umora v Parin ao francoaki delav^ dostojno proslavili zadnjo nedeljo. Pariški delavci 00 napolnili gle- Aabnrn, SL — la naše naael ___?i____-_____ biae nI kaj poeebnega poročati, dališče Trocadero in med mnogl-delavake razmere eo le alabe. I mi govorniki je bil tudi sociali Prosil M. drage naše čHatelje, stični poslanec k Nemčije, Id je ima kateri vaa knjigo Vlne- žel buroe aplavze. "Rdeči gentleman" 2. in 3.1 Ooto državne miUoe so dospele ■ Lepo bi proall, ako ima v Bellow Falls, Vt.. kjer se vrši kdo ta dva aveaka, naj mi to apo- stavka papirniških dlavcev. Dve roll, ker bi rod ti dve knjigi do- kompauiji mlHčarjev »t raf.it a to- ------- —i Ml ln bom tudi plačal vae. koli- varne. Lastniki tovsrn so pred ne- eč rojakov se je še «dalo- kw ^ ofnm |n ^^ ^ tvegek Uaj ^^ namnaniH. da bodo pri vilo o* tu In šH še a trebuhom za^ ,knjijw ^ ^^ Ur u do-|cVli «valati etavkokaze in gover- bfl samo ostala dva. Praaim to rej. da mi č!t«telj/ki ti knjiai i Sijajno organizirana in k\oUrji podkovana laž ima v vsakem mestu svoj cirkus, v katerem kaše äiwrfjo. ' Strašna je ta Bmdja, ki jo kaže. Suša kolje tudi Ogrsko, Čeho-slovakijo, Nemčijo, Francijo, Anglijo itd. ,ampak vse te suše se (ažejo samo v Ruaiji. Suša pride raditege ,ker ni dolgo daaa dežja ■ toda v Rusiji je prišla zaradi-tega, ker so tam boljševiki. Ssj ni res, da pomanjkanje dešja povzroči sušo in uniči koruzo ter pšenico 1 Poglejte v cirkus: eovje-tizem vse to povzročil Na Kitajskem je bila lani grozna suša in pozneje je lakota pomorila miljone ljudi ha še zdaj ni konca moritve. All je bilo kaj krikaf Na Kitajskem vladajo ka pitalisti in militaristi in zato je S UHU z lakoto vred nekaj naravnega. Ph! Kaj bi to! Rusija T Aaaa, to je pa nekaj drugega! Pogine kmetu kobila — , boljševiki so krivi. Nov sistem je za nič! — Wilson, Lloyd George in Clemenceau ao imeli tri leta okrog Ruaije plot lz vojakov in bajonetov. Vsako pomlad, kadar je bilo treba sejati, in vsako Jesen, kadar je bilo treba žeti, so poslali proti srcu Ruaije enkrat Kolčaka, drugič Denikina, tretjič Vrangla, ki' so morili fix oropali kmete. Ko je bilo brez malega vjpe oropano in uničeno od imperialistov in njjij^vih belih čet, je morala priti še ta nesreča ,suiu. Zdaj jih pa poslušajte v cirkusu jaazovee: Aha, kaj nismo reklif Ali vam nismo povedali, da Leninova formula ne velja! Zdaj adajl Edino sit^ft. pridne >stni*e, aistem ' ' " «ešiti RMol Alo Kusi, pokopi jite svojo dela v sko-kmetako vlado in sprejmite nazaj naa l Mi, mi smo odrešeniki sveta! N Kapitalizem, ki ni mogel rešiti miljono* Kitajcev pogina vsled lakote, kapitalizem, ki je pogno-jil Evropo z devet mlljoni mrli-Čev v svetovni vojni, kapitalizem, ki je vrgel v Ameriki pet miljo-nov delavcev jz tovarn in rudnikov na 'cesto — kapitalisem bo rešil Rusijo 1 Gorje ti, Rusija, za vae človeštvo trpeča Rusija, ako si ne boi mogla sama pomagati! e e s Tristo miljonov bušljev koruze v Iowi — tretjina vsega koruznega pridelka v Ameriki — nima trga vsled slabih cen in farmarji pravijo, da bodo pozimi kurili s koruzo namesto a premogom. Koruza nima trga — v Rusiji je pa suša uničila koruzo I S koruzo bodo kutill, ljudje pa umirajo gladu! Slava kajpitalUinuI e • • Pod Avstrijo je bil v Ljubljani cesarski nammtnik, zdaj jc kraljevi. Prej je vrag kaagl hrbtno plat, zdaj se je pa obrnil in kale trebušno plat Pageant ot pro-gress! ma odgovori. — Jernej Bmole. Box SM, Auburn, Hl. utnrxoa uiuiilivi J. Z., Hiawatha, Utah. - Obr idte ae na "Vtoeign Language Information Serviee. IS W. 37th Hl., New York. N. kjer boste dobili obšbaa pojasnila. Crested BuMe. Cola., In Dillon-vlile, O.—Vsi dopisi hres podpisa gredo v koš ln eko šelHe. ds se kaj priobči, se na dopis podpišite «a Fortugalakem je mir. Madrid. 4. avg. — la liaabone javljajo, da so govoriee o revola-fijl ne Portugalskem neresnične. VeJM^«* Me kenlrollraje flavn.. v katerem Je mir. (Zakaj vojaške čete v glav SMftutf) nor je bri poslal vojake ,ki bodo WitiU akebe. Stavka traja že četrti meeec proti znižanju mezde. Mornarji glasovali aa stsvke. Unije mornerskih delavcev v San Pedru. pristanišču Los Angelam v Kaliforniji, so zsdnj< dni odgiaaovale. da končajo etav-ko, ki je trajala več mesecev. PBL40RA V OKLABOMI Oklahoma 01ty. Okla — Pela gra, spremljevslks sestrarlenHi ljudi v goric* krajih, ae je poja vila tudi v Oklahomi. Dribvne mu zdravstvenemu V«mharju dr A. H. Lewlau je Mlo prijavljenih Miri sto bolnikov On prsvl, ds ne omalovaluje nevarnosti in da je državi najmanj od pet ilo šoat sto bolnikov. Bolesen «e «elo širi »»«•d Indijanci, posebno ps med Indljenkemi. ki so večinoma doma ln uBvajo večinoma koruao in Gazimir: Skoval vae dopis« 111 jih podpisal kakor je pci nas navada, ampak to še ni dovolj-Kaj naj še aklanfamo aa naš frančiškanaki žurnalT . Kazimir: Naredi vest, da je boljševik Etbin Kristan ubil ministrskega predsednika Btbina Kristana v Belgradu. Daljo sapi-ši, da je škof Jeglič ukazal svo-niti po vseh ljubljanaldk cerkvah, ko se je pripeljal kraljevi nameet nlk in proatoaidar Ivan Hribar. Ne pozadi tudi omeniti, da je (»ompers iskren katoličan. Pa hitro ae sukaj, špaga nerodna, še ne, te sunem na 22. cesto in moral boš iskati menašo pri boljševtkih! e e e Pred nekaj dnevi je preteklo sedem let odkar je Avetr^Ogmka nspsdts Srbijo. Avstro^fNlft Si več ampak vejlta je «e. Skala, ki eo jo imperialistični kapitalisti ragnali v dolino, se še vali — In oni s njo. K. T. B. Ptdptm liiuti Tiskovni odbor Na VM! 4. avg. Argentina. 6. avg. Calabria. 23. avg. Italia. 27. avg. Pmident Wilson. Ha Ha na: 4 avg. La Francs. 6. avg. U Lorraine. \ 13. avg. Le Savoie. ! 11. avg. 85. avg. La Franco. . Na Cherbourg.: 11. avg. N&aretanla. 13. avg. Olympic. 28. avg. ^qultnnia. 6. sept, lfauretanla. Cene ln druge informacije glede teh, kakor tudi drugih parni-kov dobite pri tvrdkli Z AKRAJftEK ft OIS ARK, glovenska Banka, 70—9th Aro., Mow York Olty. Dostavek»—Istotsko is obrnite na omenjeno tvrdko, ako lellte dobiti kako osebo is starega kra-ja. ell ako ielite poslati doner v stari kraj all ako Imate kake. druge poNls v starem kraju. Za kuhanje piva ime v aalogt »l»d, hm denar V STARI KRAJ. OdpUiJ« nmk te«Ua 1 !t-n nw* hm, not t«k HeaMMODd, lad. ¿Ji je eVtmn,hsni Sow Ink, u. T. - (Ia* tuje-jeolfi, inform, urada.) — Do od-¿kodnim- je upravičen vssk a» hIu»m m,< . ki je Ml poškodovan I med «vojim dr lom. aH ta fese. ko je Ml satxHiljen. Te onospeeoklja-j nje mr* trajati vsaj Udeu dal. Memo voljno na aeM storjene im* korffce se ne odttodujej» Sliftik bmifrut Bin k 436 W. 23rd St, Now York, N« T» Kapital $100,000.00. DVL It M1L0JEVIC, Ta takoa o» rastega na var In dttstrij«. ki redno capoaljujejo 5 ali vol ooeb f istem poslu; po tu* 1,000.00. '^jÀÊhMmÊmi*? ' • • .TÍ?. PEOSVITA Noñee iz Jngotfamje. DELAViKX BI7MBE1 V BO gn or ttiKCEooviin Kakšne »o delavske razmere v Bosni in Hercegovini, naj- boljše k alejo referati li^rcegovtnskMi eodragov us ne-davnem pokrajinskem «bom strokovnih organizacij v Sara K« u. Predvsem se nahaja delavatvo Kttpoeieno v leani " industriji, v rudnikih in na driavnih ieleznl-csh v aelo slabih ekonomskih razmerah. Bodisi da ss podjetja dr iavns aH zaaobna. js Izkoriščanje delavstva povsod enako, ponekod IMi je v driavnih podjetjih celo večje. Poleg breaobairnegs isko-riščenja, pa mors trpeti dela v Ntvo vse vrste šlkan in preganja-njsj. Delavce, ki eo desetletis de-lsll T enem in irfem podjetiu iiu^*ejo podjetniki na desto. To »e dogaja v veliki meri v fceles nitki delavnici v Harajevtt. t to-bsčnl tovarni v Banjoluki In v rudnikih Zenice. Kreš Ud. In me-Mo ds bi drisvs dsjsls **led. ksko AHtltl deisvca pred izkori ;< a njem ki ksko mn izboljšati e-konomski poloiaj. nastopa naa-protno asma kot InieiJator. da se njegov poVoisj slsbia tudi v zasebnih podjetjih. : V lesni industriji so delavci hI a vi jeni isven zakona o oeemur-niku. h» eo predmet najhujšega izkoriščanja, ker morajo tUdntl od ranega jutra do poan?ica v««če-ra. Rudarji eo valed nizkih plač v skrajni bedi s svojimi drnikia-mi. Isto je s ielozniiarji. Hače lenskega delavstva ao pa v I Umni in Hercegovini izpod vaake kritike. Ker ¿rutinski ofetie ne morejo dovoljno oakrbovstl drullne, ddajo povsod tudi otroei od 10— 14 let etsri in jih podjetniki naj-huje izkoriščajo. To vse se «odi v naii drla vi kljub temu, da je tudi ona podpirala asnierm^nski mir. v kste-res» ao zapisane tudi tele določ- be: 1. Velja naj načelo, da delo ni amatrsti za blago sli trgovin-akt predmet 2. Pravica tdrufcva-nja v vseh amereh. ki ne nasprotujejo zakonom, tako as delodajalca kakor tudi za delojemaloa. 3. Plače delavcev naj bodo take. da zasigursjo delavcu dostojno Šjvijtsije primerno čaau in kraju. 4 Velja naj osem urno dnevno de k>. katero nsj se uvede povaod. kjer gs ie ni. 5. Uvede nsj se tedenski (nedeljski) odmor 24 ur. 6. odprava otroAkesa dela in ob vezno»!, ds ae stavijo delu oMi »polov potrebne meje. (la se mladini podalJfci doba učenia in fl-zi&iogs razvijanja 7 Velja naj načelo enake plače breg razlike spola za delo enake vrednosti. 8. Delavska zakonodaja mora /asi gursti pravično ekonomsko no stopanje napram vaem delaveeni. ki ao v defali. 9 Vsaka držsvs ie dolžna, da organizira inšpekcij sko alufto. v kateri bodo tudi ienske. da bo zaeisuraU sprejet je zakona in uredi» o zaščiti de isvstvs . Kakor vae kslet ae pa vlada kaj malo briga za to, kako zaA&ti delavca pred izkoriščanjem, kako uradi otroftko in žensko delo. uzakoniti oaensirni dela mik itd., kakor vse je to prav lepo zapisano v aenšermenski pogodbi. No. delavski razred od bur-toazije tudi nki ne pričakuje so-cijalne pravičnosti, ker li jo mo rs priboriti edmole asm t organi-sira«o politično in atrokovno akcijo. ^m ' : ! v- • f •• • Primerjajoč delavske razmero k naikni v.. Sloveniji, moremo konststirsti, da tudi pri uaa delavske rasmore niso nič kaj bolj-ie. Vladajoča burfciazijs gre vsepovsod na roko edinoie sebi, zvifuje delavstvu delovni čas, mu krati plače, ga šikanira In goji med delovnimi sloji hlapčevski duh •kruhoborstva grozeč sicer, da pripravi \fjrtelav*» ob Mt življenske razmere ae slablajo, ker draginja dejsnsko v Slove- niji raste čimbolj. Po čs delavstva znaša 1500 aečso in so iste kategorije, kjer ao plače večje kot 2000 K mase čuo .zelo redke. Ob takih razme rsh sc zdi skoro neverjetno, ds tanioatija zahteva le. da bi ae znižale plače in podaljšal delavni ET . ■¡^■■H Dclsvstvo čakajo še hacb ¿sei. ie sc ne bode priprsvtio % orgs-nizirsn odpor, zopsr o*sneivo burioazije. In kako drngaie naj je mogoč uspešen odpor, le ne v močnih in velikih organiaadjah. tako strokovnih, kakor tudi go poda rakih in kulturnih! Zstorej delavci, zdramite se še vsi tisti, ki Še dremste in pojdite v< bojne vrste delavskih organizacij, da jih izpopolnite in povofcto in tako z večjim zaupanjem v smaao kljubujeta kapitalističnem« akcijonamemu navalu! Na Triglav. ¿«•dnljevaujc.) . Odločila ara bila. da ae podava* na pot la le v pondeljak ate-Čer, toda odlašala aafeo en dan. Ob 11. ilupoidau ava aa la pelje la a ftlke proti Gorendaki čez prostrano ljubljansko polje, ki je bilo odeto kakor s zlatim plsMem zrelega Hts. Do sedjj le akva napravila pravega načrta in sa čela sva misliti, ali naj as peljevs samo do 'Jesenic, ali pa kupiva tam listek da Bleda. Napravila ava Mednje in ae v Jeaenfeak ure selila na Bohinjsko ¿eleznice, ako bi Jo emel tako iaunovsti .kar ao re- vsi potniki govorili o tem vlsku. kskor o nekaki 'šsjtrgi.' Po škripanju. počasnosti in vstavljanju Je v resnici tadi to sssltrfl. ava. da bova neksko ob četrti ari ie Podbomom pri Bledu, *o- apeli tja. I^topila ava b» takoj ubrala pot v breg, da dogpeva ie danea kolikor mogoče daleč. Obo-rolena ava lAa s dobro nalbaaa nkn nahrbtnikom, vsak svojo pa lieo, ki sta bili višji od naju in imela asa tadi. dober daljnogled bran Interesa seveda turist v more biti. Mis^a sva. d# sva vse le vsega zadosti, toda motila sva aa. Pijače, katere bi bilo tako potirebe* nisva imela aoboj nobene, Lotevala sva ae ob ovron kib rsstočih zelen* jabolk, ter spusti Is ^^toaajgarik iejo^ Kmalu se je -J^dar ni kotel nič od naju.' tem- uV^^^'èZI kolikor mogo- vih, vnJigaaj«, kieU iekMl«. več priporočal, naj čc kmalu zopet prideva. Ubrala sva pot v breg proti Pokluki. ki ae je sama zdela najbolj primerna, dasi ravno je najdaljša Že ela ava. da kolikor mogoče dolgo iaostaneva, aaj vreme se je nama kazalo lepo in to je glsvna stvar pri turistih, ako se te smeva tako imenovat. Pot, katero ao zgradili Avatrij-ci je dobrodošla za tamkaj^ni« prebivalstvo, ker si lahko preva-svoje stvari v dolino in /.<> pet nazaj. Tako sva sreča vala ve Ipijonalna aiara. — Berlinski " Lokalanzeier" poroča iz Pran- kobroda na U ,da ao ta«^zaprti ^ ^ rusko vojvodinjo Skalovaaajo, rjjj ^ TMt/vn(U i katera je v zvezi z nekim franeo-akim časnikom skusila odnesti li atine, za katere se aelo annimsjo fraucoskc vojaške oblaati. Ore s« baje za dokumente, katerih» taj< nost je vašna aa obrambo deiele Zanimivo je to, kajti adi ae. da generalštabsrji ie vedno pimajo zadosti vojne in ae vedno ns nove poboje priprsvljsjo. Vam odkritja. Dva 'danska profesorja eta v Londonu od k H la, da Je mopole a neananako šib* kim tokom, ki sta ga skozi kovinski diskna «^«j --------— centimetrov premera, privleči o-)^» srečo ds je bil ravno sveUl gromno litogrsfsko plodo. Svoje »essc, ki je nsraatel ie nad polo-odkritje ata takoj praktično upo-jvico. Kmalu sva aašla v goate rabila a konstrukcijo aelo majh-'-^AV- -u b ^. malm nega lepneaa aparata aa fozil-no telegrafi jo. a katerim sta pa done'lila late uspehe kakor pa dru gi z velikimi aparati. Odslej ^loh ne bo traba tiatih velikih aparatov, kakor Jih danea potrebujejo. Odkritje bo imelo le druge e- pob a I ne posodice ÏV'. JSIE . / (Dalje.) "Nemara ae ti še poarečl. da iaprazniš poli-eijako blagajno!"w < V « "Ce bi la vedel, da je kaj notri." Pa ai vendar bahač," je aaklical oni, ki je priznaval čast la fraku. "Jas bahač T Jat?" «e je erdil pi^nec. "Dra-Koiiuarju Welaheelbaumu aem izmaknil tri zlate ure izpred noea. Pa povaj ti kaj takega o aebi.M 41 Na moram. V tatlneko šolo nisem hodil.'* "SmiUI aa mi. V tatlneko šolo — to delajo neumni revčki. Kdor nima talenta, uaj rajši no-ni zidarjem opeko sa dve kroni na dan." "A, talent aa tatvino — to Je druga reč.M "Talent, aeveda talent. Policija bi mi ga do-Uro plačala, la bi le hotel. Ampak k sovrainiku ur grem v aluibo!" "Vidil, to Je anačajnoat", je tronizlral otd. "Je, je I Triato aatanov, aeveda je. Kaj mislil, da prt naa nI anačajnoat iT A t . . . sekaj pa ne t Povej, aakaj naj bi pri naa ne bilo značaj* iiostlf Povej 1" kaj ae pa tako napenjalf Hej ti jo pri-zna vam.. Bo pel tatlnaka anačajnoat." "Kakršna Je, dobra je. TI miglii, da je kre sti greh, pa bi vemiar kradel, le M mogel. Vsak bi kradel. Ampak eden ni aa piaarja, drug pa ne «a tate. Kaj bi bil grehf Msj nisem morilec ali pa oderuh. Kdor ima preveč, lshko pogreša, kar mu vzamem. On Je tudi vsel." Suhee je auhoparno pripomnili "Tat ima flloaofsko teorijo.'* S Vai razen onega v kota eo ee nasmejali. Potem aa ja aopet oglasil debeluh t "To pa ni sopar tvojo snačajnost. da ai adaj tukajt" Pijanec ga Je pogleilal od strani. "To nima nič ouravlti s značajiy»*tjo In ne-ftiiMeajnoetJo." "Kaj pa Jat" IMjanec je salvit«al in ae suprno skremiil, ker mu ni mogel (Murečlti tira* navihsnoetit # "To je kuplijaki načrt." -•KajtM "Ne > p rešuj, ko n« razumsK*' Oni, ki je prej previl «la poln lakota vasks «'•a«>t. y nenadoma vwta' "Mene je aram * Na dvorišču ao konji le pred brisgalnino. pred vozovi sa gaallake opravo; aami aa prilll ia hleva, vaa k je posnat svoj prostor. Ije pripeti jih Je bilo treba. ' Vodja je ukasoval. gonil gasilec ns njih prostore In prokltnjsl ns vso moč. Zameriti mu nI Mis, aakaj xmeinjava je Mla od minuts do mliHl-te večja ln ko hi bila morsls psrns briagalniea normalno le ropotati akozi velike duri. je Mla konfusija na dvorUču taka. «la ao ae čudili cela konji In poHtsjall nemimi. Signalni aparat' Je venomer zvonil, pri telefonu ae Je ponavljalo vpraienj. *e oddelek le ul-gotov, vodja je ptp/ klšal le vrsge Is aatane; kar ae Je prtpeljsl Is poveljnik, razgret, razburjen, podoben bombé, ■kl mora \*ak hip počiti "Kaj za Boleebubs je a tem oddelkom." Js kliesl. ko je akočil U kočije: "nsj N pogori vse j Speto! Hands isnikarns. tritisočkrat prekleta. M mojo ne«re^o ustvarjena I Sdaj bi assrsli MU no mer voznike, ki ho prevažali s različnega leaa h daleč za ovinki je voli hlode in gozdov. Že od bilo slišati, kako je kedo PT»g^ njal iivino in škripanje vozov i eaenim kolesjem. Tako j« traja ta pot več ur vedno skozi «ožd, dokler nisva prišla do vr ia. kjer poataja svet zopet bolj raven in je nekaka planota. Tu «e pričenja Pokljuka s svojima prvima kočama. To ni nikaka naselbina, temveč ao raztresena po-slopja po kake pol ure ali še več eno od drugega. Tako ima sosed k sosedu eno k* celo dve uri hoda. Pečajo fe ti ljudje največ i živinorejo. Tu iri tam se vidi tudi Kako njivo, zaaejano z jarim žitom. kakih bobom, krompirjem in repo, to ao poljski pridelki, ki le uspevajo na tej planoti, katera je nad morsko višino okoli 1200 m. (Dalji prihodnjič.) biti, jjl & »» ^ ■ •nt rdi ji, I dtb ,beli Je/ik. bi u vaa je /oUu uje po jedi, bfler.ai vieledcu. krtu| boki-i ae ,Ia eaak« prebavu« u*r*U,>.| ali ee ua\«Jao bi t to odpravijo ia V1 muugib iluuajih ozdravijo * upomul c udov it «»ga adfaviia Nugu Tonç x#l krlggd ¿a« »talne *i»ee i nuaredi iivafane mo_| ie iu iene Da vam izvraten ipetit. K veêa vaAo težo, dobro s^aaje n, Mar, di vaa novega. Nuga Tone e|a^uju lt| redi vae glava? iivljaaake orgui,.-, t« I ker je izdelan i* otunili dobrih zdr,.! vil. Titoéa Ijodi vfiva i« bvali \Up, i..... îCaroiito »I utekloaico Nn^u T. O. Zastoj «Urno patentirano brtagdko v vaa- Prodsjs ae pri: Pullar Morri son. llnmiffton Kesllng, Peter Ven Sehaaek. Mutual Drug, and fobrrl Stevenaon l>rug Comps-niea. (Ad% ) Chkago, lili no ia.