(JI.ASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOSTANJEVICA NA KRKI - ŠT. 7, APRIL 1998 BREZPLAČEN IZVOD C('rk('\ '\v. Mohorja fuu! Črnečo vasjo UVODNIK Najvcčji dogodek icli dni je nedvomno /ačelck obnove me-slncga jedra. Karkoli sc bo v bodoče dogajalo v zve/i s lem vam bomo v vsaki številki posredovali informacije, ki jih bomo dobili lako od i/vajalca Koslaka, nad/ornega organa Savaprojekia, vmes pa bomo še povprašali, kakt) vi do/ivlajlc obnovo. Naj vas ponovno spomnim na naš nabiralnik v vc/.i krajevnega urada, čc bi nam /.elcli sporočili svoja mnenja. l^a pa ne bomo /gledali preveč resni naj vam povemo, da smo prvič pripravili nagradno uganko s skromnimi nagradami. Želimo vam veliko sreče pri reševanju in žrebanju. Na koncu pa želimo vsem našim bralcem VESELEVELIKONOČNE PRAZNIKE! LETO 2002 7SH£IMCAMESnK0SniUEVICAinilRKI Uredniški odbor april 1998___________04 ee.___________stran 2 PROGRAM KOMUNALNE INFRASTRUKTURE Urejanje prostora PROSTORSKA DOKUMENTACIJA - športno rckrcalivni cenlcr - ra/.širilcv pokopališča - obilna cona Koslaiijcvica - PUF /a naselja v KS Kostanjevica na Krki - plinilikacija - priprava in sprejem Odloka o vodovarstvenih pasovih TEHNIČNA DOKUMENTACIJA - izdelava PGD, PZI mestno jedro Kostanjevica - i/delava dokumentacije Prekopa - kanalizacija, javna razsvetljava in pločniki - izdelava dokumentacije Gorjanska - pločniki - PGD, PZI čistilna naprava Kostanjevica - izdelava dokumentacije za vodovod Črešnjevec - Črneča vas - izdelava tehnične dokumentacije kanalizacija Orehovec Komunala VODOVODI - dokončanje vodooskrba KvS Kostanjevica na Krki - vodovod Vrbje - Vrtača - rešitev vodooskrbe na trasi Zaboršt - Prekopa - rešitev vodooskrbe v nasi Slinovce KANALIZACIJA - kanalizacija in čistilna naprava Kostanjevica - kanalizacija Globočice - kanalizacija Prekopa - kanalizacija Orehovec MODERNIZACIJA CEST - obvoznica Kostanjevica - Orehovec - po vasi - Ivanjše - Podstrm - male Vodenice - Vodenice ( po vasi ) - Črneča vas - Vrbje - Vrtača - Črneča vas - Mohor - Oštrc ( po vasi ) - Dolšce - Orehovec - Kostanjevica - Kostanjcviška jama - Vinska cesta - Podstrm - male Vodenice - Koprivnik ( po vasi ) - Globočice - Globočice - Malence - Koprivnik PREPLASTITEV CEST - Kostanjevica - Globočice in pločniki - Globočice - Zavode - Dolnja Prekopa - Kostanjevica - Črneča vas ( ovinki ) OSTAI.A INFRASTRUKTURA - komunalna infrastruktura Otok Kostanjevica - komunalna infrastruktura OC Kostanjevica - dokončanje okolice OS ODKUPI: zemljišče pri OŠ, zemljišče last g. Bizjaka pri pokopališču, zemljišče za pokopališče, zemljišče za razširitev VVE Kostanjevica na Krki, zemljišče na trasi Črneča vas - Vrtača, objekti Kmečke zadruge. Kulturni dom. Osnovna šola Črneča vas, Hajsingerjeva hiša na Oštrcu JAVNA RAZSVETLJAVA: Dolnja in Gornja Prekopa, Oštrc, Črneča vas. Gorjanska - Slinovce, Kostanjevica, Orehovec, Dobrava, Globočice, Vodenice - Tercialski most - most Koprivnik, - most Dobrava - vzdrževanje parkov in zelenic - elektrooskrba v KS: transformator Jablance, Globočice - odvoz smeti in sanacija črnih odlagališč v KS - sanacija kamnoloma Orehovec po odločbi RRl FINANCIRANJE: ureditev javnih kopališč; Gmajna, Gorica, Otok, Toplica Dobe, ureditev kongresne dvorane, Kuntaričeva hiša in Ljubljanska 7, ureditev prostora za knjižnico, praznovanje 750 - letnice mesta Kostanjevica na Krki, priprave za svetovno prvenstvo v lovu rib s plovcem za ženske, ureditev vodotokov v KS JAVNA D El. A: - zagotovitev stalnega delavca za čiščenje po Kostanjevici - izgradnja zunajnjcga športnega igrišča - razmere in odpisi zemljišč pri cestah NOVICE - glasilo Krajevne skupnosti Kostanjevica izdaja KS Kostanjevica. Naklada: 1000 izvodov. Uredniški odbor: Milan Kuplenik, Anica Žugič, Tanja Gazvoda, Marjana Krhin, Lea Colarič. Naslov uredništva: KS Kostanjevica, Ljubljanska 7, Kostanjevica. Telefon: 87-275. Tisk: Grafit, Senovo. Grafična priprava in izvedba: h) mnenju Urcula za informiranje pri Vladi republike Slovenije številka 415-346/97 spada glasilo Novice med proizvode, od katerih se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov. PRIORITETA DEL ZA LETO 1998 1. Dokončanje sprejetih obveznosti i/, preteklih let (Čistilna naprava, obvoznica, termalna voda, program iz leta 1996 in 1997). 2. infrastruktura OC Kostanjevica na Krki in bencinski servis 3. Odkup zemljišč pokopališče, šola 4. Vodooskrba v KS Kostanjevica na Krki 5. Komunalna infrastruktura Otok Kostanjevica 6. Sanacija kamnoloma Orehovec ( RRl 317-lOB/97-142 Pl ) 7. Javiui razsvetljava Črneča vas 8. Vodovod Črešnjevec - Črneča vas 9. Razširitev ovinkov in dokončanje ceste Kostanjevica - Čr neča vas in pločniki Gorjanska lO.lvanjše - Podstrm 1 I. Kanalizacija, pločniki in javna razsvetljava Prekopa 12. Protiprašne prevelke Gorjanci: Oštrc, Vrbje - Vrtača, Vodenice : jun Predlagamo vam, da z našim odgovorom seznanite podpisnike pobude o uvedbi inšpekcjskega postopka (214 sopodpisnikov) Urbanistični inšpektor Vojko Sotošek Republika Slovenija Ministrstvo za okolje in prostor Inšpektorat RS za okolje in prostor Inšpekcija za prostor Območna enota Krško Zadeva: Krajevna skupnost Kostanjevica na Krki > odstranitev objekta pri tehtnici - obvestilo o inšpek-cijsken^ postopku v zvezi s pobudo krajanov Krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki po inšpekcijskem pregledu v zvezi z odstranitvijo objekta ob tehtnici na Oražnovem trgu 7, vaiti sporočamo, da smo uvedli inšpekcijski postopek in dne 03.02,1998 opravili inšpekcijski pregled. Ugotovili smo, da si je Krajevna skupnost Kostanjevica na Krki za obravnavani poseg pridobila dovoljenje. Upravna enota Krško, ji je izdala odločbo št. 351-152/96-2/22 dne 10.06.1006, odstranitev objekta pa je bila opravljena po tem datumu. Po naših ugotovitvah je Krajevna skupnost Kostanjevica na Krki ravnala skladno z izdano odločbo, saj je ohranjen osrednji del tehtnice, torej sama tehtnica. KRAJEVNA SKUPNOST KOSTANJEVICA ga. Krhin Marjana H3I2 Kostanjevica na Krki 03.04.1998 ZADEVA: Obvestilo krajanom o pričetku gradbenih del v Kostanjevici na Otoku za objavo v lokalnem časopisu Komunalno stavbno podjetje KOSTAK d.d. Krško obvešča vse krajane, da bomo pričeli z ureditvenimi deli na Otoku v Kostanjevici. Izvajala se bodo rekonstrukcijska dela kanalizacije, vodovoda, elektro m delno tudi P'IT instalacij, ter gradbena dela in zunanja ureditev območja ulic na Otoku. Ker bodo rekonstrukcijska dela obsegala temeljito obnovo vseh komunalnih in instalacijskih vodov, ter cestišč, bodo potrebne popolne zapore območij, kjer se bodo dela izvajala. Z deli bomo najprej pričeli na Ulici Talcev, nato pa jih v drugi polovici leta nadaljevali na Oražnovi ulici. Prva laza izgradnje, katero pričenjamo v teh dneh, bo obsegata odsek Ulice 'Palcev - od Kambičevega trga do križišča z Oražnovo ulico - dolžina odseka cca 400 m. V tem delu bo tudi najprej potekala popolna zapora prometa. Promet v času popolne zapore Ulice Talcev se bo preusmeril dvosmerno na Oražnovo ulico, tako za osebni promet, kot tudi za avtobusni promet in lokalni tovorni promet. Ostali tovorni promet bo za ves čas izgradnje v Kostanjevici preusmerjen na obvoz skozi Podbočje - smer Kariče. Da bi zastoje prometa na Oražnovi ulici karseda omejili priporočamo, da obvoz za tovorni promet uporabljate tudi ostali krajani, ko ste namenjeni proti Krškem ali Brežicam in želite Kosta-njeviški otok samo prečkati. Dostopi k stanovanjskim hišam bodo v času popolne zapore Ulice Talcev (kot tudi kasneje Oražnove ulice) moteni, vendar bomo za intervencijske dovoze poskrbeli. Kljub motenju življenja krajanov Kostanjevice na Krki si želimo, da bi izgradnja potekala tekoče s čimmanj neprijetnosti, za kar si bomo vseskozi prizadevali. Izvajalec del: KOSTAK d.d. Krško direktorica Silvana MOZER dipl.oec. DOGODKI stran 4 DNEVI CVIČKA Vinogradniki vinogradniškega društva Kostanjevica so sc lelos odločili, da bodo siceršnje tradicionalno ocenjevanje vin ra/.širili in /a promocijo vin, predvsem cvička, pripravili širšo dvodnevno prireditev. V petek je bil kulturni program, strokovno predavanje in podelitev diplom za vina letnika 1997, v soboto pa poleg družabnega srečanja tudi tekmovanje vinogradnikov v vi- \i' 'liA ' Jih. . nograilniškem znanju in povorka vinogradnikov s prikazom vinogradniških in kletarskih del. Društvo vinogradnikov Kostanjevica je v oviru dnevov cvička pripravilo tudi ocenjevanje vin. Najvišjo oceno 16,00 je za cviček med 57 vzorci prejel 82-lelni Anton Jarkovič z Broda (vinograd v Zavodah), sledijo pa mu Alenka Gramc, Zavode -15,98, Stane Jarkovič, Zavode - 15,92, Marjan Pincolič, Črneški vrh - 15,90, Milan Rešetič, Zavode - 15.XX. Milan .Jordan, Stari grad - 15, X4, Marija Jordan, Kolajevič - 15,70, Franc CJramc, Zavode - 15,70, Robert I.ajkovič, Razkri/je - 15,64, Mojmir Pustoslemšek, Bajni vrh - 15,60, Antonija Peiretič. Brege - 15,54 in Jožica Lajkovič. Razkrižje - 15,50. Ti so prejeli priznanja, IX vinogradnikov je prejelo srebrno priznanje, 16 pa bronasto. 11 vzorcev je bilo izločenih, predvsem zaradi napak pri kletarjenju. Zlata priznanja so prejeli še; Marjan Jelenič za laški rizling -izbor z oceno IX,48, kar je bila najvišja ocena tokratnega ocenjevanja; Jelenič pa je prejel še zlato za renski rizling, pozna Irgalev (IX, 16). renski rizling (17,60). laški rizling (17.52) in za mešano belo (16.22). Za mešano belo so zlalo priznanje prejeli še Ivan F’rah (16,22). Anton Palčič (16,10) in Franci I Iribar (16,04). Franc Laknerje prejel zlalo diplomo za roze (15,52). Stane Jarkovič za žametno črnino (15.86), Marjan Sintič (17,18), Matkaž Jakše (16,60) in Leopold Colarič (16,40) za modro Irankinjo, Jože Unetič (16.00) za kraljevino, Slane Jarkovič (17,34) za ker-ner, Robert Lajkovič (17,18) Sardone in Lado Petretič (17.04) za sardone - beli pinol - rumeni muškat. KNJIGE NA POSODO Skoraj dve desetletji je že lega, ko so se zaprla vrata ljutiske knjižnice v Kostanjevici. Ker je bila zbirka tamkajšnjih knjig velike vrednosli, so jih dve zimi na pobudo Galerije Bt)židarja Jakca strokovno obdelovali v Valvasorjevi knjižnici v Krškem, sedaj pa so jih prepeljali v osnovnošolsko knjižnico v Kostanjevici, kjer si jih lahko krajani izposojajo v času obratovanja šolske knjižnice. KOSTANJEVICA V RAZVEDRILU Založniško podjetje Razvedrilo je pred dnevi i/dak) posebno številko Razvedrila, ki je v celoti posvečena Kosianjc\ici na Krki. iztiaja. ki ji v slovenskem enigmatičnem prosloru ni para inje tovrstni prvenec, saj revija ni zgolj zbirka križank, pač [ia je pravi turistični vodnik ali knjiga v malem in jo je vredno shranili na knjižni polici. Posebna izdaja je izšla v nakhuli 20.000 izvodov, namenjena pa je tudi promociji kraja ob pripravah na 750-lelnico mesta Kostanjevice. STARE PESMI BODO ZAMRLI OBIČAJI NE 'Pudi po zaslugi zbora Aktiva kmečkih žena poti (iorjanei (la združuje dekleta in žene krajevnih skupnosti Kostanjevica in l’odbočje, pa tudi iz Velikega Podloga so že članice), ki je \ dobrih dveh lelih obstoja pod vodstvom Mojce Jevšnik olnulil veliko že pozabljenih starih pesmi in običajev. To so članice javnosti predstavile tudi v soboto in nedeljo 14. in 15, marca, v Kostanjevici in Podbočju. Prireditev so popestrili še srednješolci, Kostanjeviški oktet in Melita Skušek, vse pa je bilo zabeljeno še z dobrotami iz domače kuhinje. Sicer pa članice vabijo medse še druge zabave in druženja željne dekleta ter žene. S ŠTUKATURAMI V17. STOLETJE Razstava, ki lokrat gosli v samostanski cerkvi v Kostanjevici jc nekoliko nenavadna, saj temelji na reprodukciji, predstavlja pa obrobno in zanemarjeno dekorativno umetnosi - šUikaiuro. Štukatura 17. stoletja v Sloveniji je bila sicer tema velikoga znanstvenoraziskovalnega, muzeološkega in založniškega projekta, delo Barbare Jaki Mozetič, ki je razslavo postavila ob pomoči oblikc)valca Miljenka Licula. Delo. ki ga je Jakijeva naslovila Vtis obilja, je bilo prvič predstavljeno leta 1995 v Narodni galeriji v Ljubljani. Cllavno sestavine za šluk - mavec, pesek, voda in apno - so bilo vedno dostopne in razmeroma poceni, zato jc bila tehnika široko razširjena in uporabna v različne namene, najpogosteje za dekoracijo stropa in ostenja, kot okvir za slikarije, za oblikovanje prostostoječih plastik, reliefov, ventlar prav za vsakega la dragocenost, ki so jo pri nas v glavnem širili mojstri iz severne Italije, ni bila. To stroko dekorativne umetnosti je sicer poznala /e klasična antika, nanjo naletimo tudi v pozni srednjeveški in nato renesančni arhitektonski plastiki, zlato dobo in avtohtoni razvoj pa je doživela z barokc>m in rokokojem. Štukature slo- venskih baročnih spomenikov spadajo med najbolj zanimive v srednjeevropski zapuščini. Vtis obilja predstavlja 22 spomenikov notranjščin, časovni okvir le-teh pa je na začetku jasno omejen s prvo večjo štukirano celoto v Sloveniji - to je obok vhoilnega stolpa cistercijanskega sanu)stana v Stični, ki nosi letnico 1620. Ker del, ki so predmet razstave, ni možno preseliti v prostor, so v Kostanjevici na ogled odlitki najpogostejših tipov in |irimerov štukaturne plastike in konkavni iliapozitivi gigantskega 1'ormata. Razstava bo na ogled do 3. maja. “SANJAM SEN” V KOSTANJEVICI I\1A KRKI V'' počdstilcv iiui-irriiiskciid dne je uiliulin.\ki pevski zhor ()si\()v-iie šole Kostdit-jevit (I \' petek. 27. nuirea pripravil pester kulturni pro-i^rdiii - iKislovoin Scinjciiii sen. ki si !,'e najsiarcjše krajane in s pomočjo njihovih življenjskih zgodb sestavimo podobo življenja v naših krajih skoraj za celo stoletje. Z novo rubriko bi radi prispevali tudi k temu, da bi večkrat razmišljali o temu, kaj nas združuje in dela srečnejše in o vrednotah, ki niso merljive le v denarju in preživijo tudi najtežje čase. Danes bomo predstavili Ano Cunk z Dob, ki bo sredi leta praznovala že 94. rojstni dan. Ana Cunk se je rodila 27. 7. 1904 v Pungrčarjevi družini na Gruči. V družini z osmimi otroki je bila Ana najmlajša od treh deklet. Izmed pdtih bratov, se je brat Jože izučil za lončarja in v družino prinesel lončarsko tradicijo, ki je živa še danes. V šolo je hodila v Šentjerneju. Kljub temu, daje bila odlična učenka, je zaradi materine prezgodnje smrti, ob zaključku takratne štiriletne obveznosti, ostala doma. S konjem je vozila v Novo mesto prodajati lončeno posodo, ki jo je izdeloval brat. Ker od pomoči doma, sama ni imela prave koristi, seje odločila, da gre v službo. Odpravila sc je v Sušak pri Reki, kjer je služila kot gospodinjska pomočnica pri zdravniški družini. Na vztrajne prošnje bratove žene sc je vrnila domov. Njena mladost, predvsem pa prihranki, so privabljali prve snubce. Ko je ugotovila, da sc za njenim hrbtom dogovarjajo za ženitev s sosedovim fantom, se je spet odločila poiskati službo. Takrat jo je našla bližje pri družini gozdnega upravnika gospoda Ko.sjcka. Družina je živela v kostanjeviškem gradu. Mlada Ana je opravljala različna dela pri domačih živalih in v vrtu, včasih pa tudi v kuhinji. V službi je bila zelo zadovoljna. Kmalu pa je spoznala Franca Cunka iz Orehovca, ki je delal v gradu in .se z njih poročila, ko je bila stara 27 let. Z možem sta odšla na Dovško pri Senovem z željo, da bi si s prihranki kupila hišo in ustvarila dom. Ani kraji in ljudje niso bili všeč kot doma, zato sta sc z možem vrnila in naselila na Dobah pri družini Kuntarič. Mož je hodil v službo, Ana pa je stanovanjc, ki je obsegalo le eno sobo, plačevala z delom na kmetiji. Ko seje rodila prva hčerka Betka, je bila stiska še večja. L zato sta z možem skušala priti do svojega doma. Oglcdano sla imela že bližnjo parcelo, vendar sta bila zaradi cene prisiljena načrte spremeniti in od družine Zalokar kupiti sosednjo nekoliko zaraščeno parcelo, ki stajo kmalu očistila in na njej začela delali le.seno hišico. Hišo sta širila in kasneje dozidala, tako kot sc je večala družina. Rodile so se še tri hčere Anica, Jožica in Darinka. Vse otroke je rodila tako kot večina žensk v tistem času, doma ob pomoči Krapeževe tete, “vaške babice”. Prve svetovne vojne se naša vaščanka spominja predvsem po beguncih s Primorske in po moževem prizadevanju, da bi s svojim delom preživel družino. Med najtežja obdobja življenja pa mati Ana šteje obdobje 2. svetovne vojne. Hudo je bilo, ko je bil mož interniran v Italiji, še težje, ko je bil med enim do pogostih Italijanskih obstreljevanj iz Kostanjevice, mož težko ranjen v roko. Zdravil se je v Brežicah, v Gradcu in na Dunaju, družina s štirimi otroki pa je ostala na njenih ramenih. Ker jc Cunkova domačija na gričku, je bila zaradi pogostih streljanj in bombardiranj družina pogosto prisiljena bežali in iskali zatočišče pri bližnjih sosedih Brdikovih. Tudi hči Jožica se spominja, kako je mati dobesedno pometala otroke čez okno in so morali bežali. Po vojni .se je življenje sicer začelo urejati, ponovna poškodba moža pa jc bila družini nov udarec in dodatno breme za Ano. Ker ni bilo zemlje, da hi lahko preživela veliko družino, je bilo potrebno poprijeti za vsa dela pri velikih kmetih v domači in so.sednjih va.seh. S “taberhom” jc bilo potrebno odslužiti tudi vsa dela s konji, tako, da o prostem času mati Ana sploh ne more govoriti. Čeprav ji življenje ni prizanašalo, jc ostala vedra in polna veselja do življenja. Rada se spominja obdobja, ko so otroci odrasli in pravi, daje bil lo naj lepši čas. Po.sebno ji je ostalo v spominu druženje z dekleti v Marijini dmžbi in ima še vedno shranjene “svetinjico”, ki je bila zunanji znak pripadnosti. Življenja na Dobah .se spominja ne Ic po trdem delu, ampak tudi pci druženju z va.ščani ob različnih večjih delih, pogovori z va.ščankami na poti k nedeljski maši in petju, ki ga je imela posebno rada. Hudo bolna jc bila pri štiridesetih, ko jc morala v bolnico zaradi pljučnice. Omagala je tudi takrat, ko je pomagala pri otrocih hčeri Anici, ki ni več živa in je zaradi izčrpanosti rabila kar tri mesece zdravljenja. Visoka starost je mamo Ano Cunk naredila krhko in nemočno, vendar je še vedno zadovoljna. Hčerka Jožica ji s svojo družino napolnjuje lep dom s toplino in skrbno nego. Ko ni več načrtov in so roke prešibke za delo, je varno okolje doma in bližina polj, ki so posrkale njeno življenjsko moč zadosten razlog za srečen nasmeh na obrazu in vzpodbudne besede, da jc življenje treba imeti rad. PREDSTAVLJAMO NASE KRAJE IN VASI CRNECAVAS Malo manj kot 10 kilometrov jugovzhodno od Kostanjevice v pobočju Gorjancev tik pred hrvaško mejo se je ugnezdila Črneča vas. Kil sc po asfaltirani cesti pripelješ do Oštrca, sc polžasto vijugaš med hišami mimo stra/.ncga stolpa in stare opuščene šole vse do cerkvice sv. Mohorja in Foitunata, ki s svoje ra/gledne točke vabi in priča o dolgih stoletjih vzponov in padcev, o pomembnosti vasi. Vas je strnjena, domačije raztresajo le značilnosti kraškega sveta, ki se strmo spušča na severni strani k potoku Sušica. Domačini so ponosni predvsem na skoraj šeststoletno zgodovino in na pomen, ki gaje vas imela že v času turških vpadov. Vaščani menijo, da jim za polovico zmanjšano število prebivalstva v zadnjih 50. letih jasno kaže nazadovanje vasi. Na preglednem mestu v vasi stoji obmejni stražni stolp iz časa turških vpadov. V stolp je bil pozneje vgrajen zvon in nato še eden, ta sta zvonila zjutraj in zvečer, zdaj pa se oglašata le še ob smrti vaščanov. Na izredno lepi razgledni točki stoji cerkev sv. Mohorja in Fortu-nata, ki so jo iz kapelice z dozidavo cerkvene ladje in stranskega oltarja (1709) ter dozidavo zvonika v letu 1920 s sredstvi posojilnice iz Sv. Križa spremenili v cerkev današnjega izgleda. Izposojeni denar za zvonik so vrnili va.ščani, ki so se odselili v Ameriko, kamen za zidavo X jc podaril vaščan Korpes. Že zelo zgodaj šola. Že leta spadale se je v Čemeči vasi začela tudi 892, ko so okoliške vasi v šolski okoliš Sv. Križa so najeli za šolske potrebe sobo pri vaščanu Zevniku, po treh letih pa pri Bernardu Božič, nazadnje pa še pri Sintiču. Prvi ogled za novo šolo je bil že leta 1893, zares pa so z zidavo začeli leta 1905 in že leta 1906 so slavnostno oprli novo šolo z mašo v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. Od takrat je bil nameščen tudi stalni učitelj, ki je poučeval okoli 70 učencev. V preteklosti sc je veliko vaščanov preživljalo z gozdarstvom, živinorejo in vinogradništvom. Vaščani so imeli in imajo večino vinogradov v Černetskem vrhu. Ker je površje kraško so polja obdelovali predv.sem z voli in konji, danes pa so vse njive, ki .so primerne za obdelavo obdelane s stroji, oslaje so opuščene in jih prerašča gozd. Domačij, ki bi sc preživljale le s kmetovanjem, skoraj ni. Pred tridesetimi leti in več je veliko mladih odšlo v Ljubljano in v večja industrijska mesta, nekateri .se po upokojitvi spel vračajo. Propad velikih tovarn v bližnjem okolju in izguba služb je prizadela mnoge družine. Zaradi odmaknjenosti ni čutiti vneme po podjetništvu, tolažijo jih le drobne pridobitve v obliki asvaltne prevleke, sanacij ovinkov na cesti iz Kostanjevice in obljubljena javna razsvetljava. Vedno pogosteje sprašujejo vaščani Črneče vasi, kdaj bo zaživela vinska cesta, kako bo s sanacijo plazu, kaj bo s propadajočo šolsko zgradbo... Lepa je Črneča vas, a le z občudovanjem naključnega obiskovalca, vaščani nimajo kaj početi in ne morejo povrniti življenja v okoliške vasi, ki jim je bila Črneča vas središče, kar pa brez trgovine in obrtnikov ne more več biti. Mogoče so začetki sprememb tudi lepi kresni večeri pri cerkvici sv. Mohorja in Fortunata, ki jih v počastitev državnega praznika prirejajo gostoljubni vaščani in jih obišče množica obiskovalcev z vseh konccv Krajevne skupnosti. Ko utihne pihalna godba se oglasi pesem, ki prežene težave, razvedri pogled in zbudi upanje za boljše čase. Anica Zugič in Franc Žiilič april 1998__________________________________________ stran 8 I KINO KOSTANJEVICA OBLETNICA MPZ SERAPHICUM Ob peli oblcliiici mladinskega pevskega zbora SRRAPHICUM iz Kostanjevice na Krki, smo sklenili pripraviti jubilejni in prav poseben koncert, ki ho 17. Aprila 1998, v cerkvi nekdanjega cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki. Delovni naslov prireditve je FONS BEATE MARIAE, kar je bilo sicer nekdaj ime samostana, v katerem bomo proslavili obletnico, na njej pa bodo poleg pevcev Seraphicuma sodelovali i5e Pihalni kvintet iz Krškega, igralci malega mestnega gledališča iz Kostanjevice na Krki in .študenti AGRFT. Vsebinsko se bo “svečani koncert” oprl na zgodovino cistercijanskega samostana, pa tudi na zgodovinske rokopise in cerkveno liturgijo iz časa delovanja te ustanove (1234-1786), glasbeno partituro pa bosta sestavljali MISSA SERAPHICA p. HUGOLINA SATTNERJA in OČE NAŠ Hl.APCA JERNEJA avtorja KAROLA PAHORJA na besedilo IVANA CANKAF^JA. Dirigent koncerta bo pevovodja MePZ SERAPHICUM, gospod Janez Kuhar. Anita Baznik Organi Ribiške družine Kostanjevica na Krki Izvršni odbor: Jože Zagorc (predsednik), Milan Masnec (podpredsednik), Robert Hočevar (tajnik), Vasja Čuk (blagajnik), Ivan Kozole, Ivan Fabjančič, Stane Kavšek st., Miran Vanič, Anton Gramc, Anton Palčič in Bojan Bajc (člani). Nadzorni odbor: Janez Strel (predsednik), Franc Gregorčič in Jože Pincolič (člana). Disci-plinskitožilec: Brane Čuk, Bogomir Košak (namestnik). Disciplinska komisija: Viljem Punčuh (pred.sednik), Roman Jordan (namestnik), Jože Andolšek, Peter Žigante (člana), Janez Mesessnel. Andrej Colarič (namestnika člana). KOSTANJEVIŠKA JAMA Odrasli - 600,(H) SIT Skupine odraslih - 450,00 SIT Otroci - 400,00 SIT Skupine otrok - 250,00 SIT Kostanjeviška jama je odprla od 12. aprila do 31. oktobra 1998 vsako soboto in nedeljo, julija in avgusta pa vsak dan. Ogled je možen ob 10, 12., 14., 16. In 18. uri. Za organizirane skupine je možen ogled jame skozi vse leto s predhodno najavo na telefon 0608/87-088 ali 87-542. ^ NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE 21. APRILA j Sobota, ll.04.’98: VESOLJSKI BOJEVNIKI (Stareslnp Troopers); R:Paul Verhoeven; I:Casper Van Dien, Dina Meyer; Ob 20h Nedelja, I2.04.’98: BONNIE BRASCO; I:AI Pacino, Johny Depp; Ob 20h Sobota, 18.04.’98: OSMI POTNIK 4 - Ponovno vstajenje (Alien Restruction); R:Brandy Wine; I:Winona Ryder, Sigourney V/eaver; Ob 20h Gostovanje dramske skupine Slovenskega narodnega doma UFA FARK iz St. Cathe-rinesa, Ontario Kanada bo v Kostanjevici na Krki 25.04.1993, ob 20. uri. Sobota, 02.05.’98: TITANIK (Titanic); R:James Cameron; I:Leonardo Di Caprio, Kate Winslet; Ob 20h; Ljubezenska diama Sobota, 09.05.’98: NABRITA DRUŽABNICA; Ob 20li Sobota, I6.05.’98; HUDIČEV ADVOKAT (The Devil's Advocate); R:Taylor Hackford; I:AI Pacino, Keanii Rceves; Ob 20 h Nedelja, 17.05.’98: VEM KAJ STE ZAKRIVILI LANSKO POLETJE; R:Jim Gillespic; LJeniler Love Ilavviti, Sarah Michele; Ob 20h; Srhljivka Sobota, 23.05.’98: POLJUB ZA LAHKO NOČ; R:Renny Harlin; LGeena Davis, Samuel L. Jackson; Ob 20h Sobota, 30.05.’98: ODŠTEKANO ŽIVLJF:NJE; Ob 20h Sobota, 06.06.’98: BOLJE NE BO NIKOLI (A Good As U Gets); R:James L. Brooks; LJack Nicholson, Helen Hunt; Ob 20h; Ljubezenska komedija Sobota, I3.06.’98: RAZTRESENI PROFESOR (Flubber); R:Lcs Mayfield; LRobin Williams, Marcia Gay Harden; Ob 2()h; Komedija Nedelja. 14.06.’98: 7 LET V TIBETU; Ob 20h Sobota, 20.06.’98: JE ALI NI (In & Aut); R:Frank Oz; 1:Kevin Kline, Joan Cusack, Malt Dillon, Tom Selleck, Debbie Reynolds; Ob 20h; Komedija ZBOR KRAJANOM 19.04.1998 KRAJEVNA SKUPNOST KOSTANJEVICA NA KRKI VABI KRAJANE, NA ZBOR KRAJANOV, KI BO V NEDELJO, 19.04.1998 OB 9.00 URI V KULTURNEM DOMU. Proslava dneva OŠ Jože Gorjup, bo od 16, do 24* Aprila 1998