V NAŠIH BOLNIŠNICAH JE 68.165 POSTELJ
Po poda*kih Zveznega z-avoda za socialno zavarovramje j« v naši diržavj v bolnvšnicah akiupaj 68.165 postelj. V to število ni vraču-nsnih otorog 6.000 pcvstelj Po ambulantah ™ dispanzerjih. Od ^ega števila je 48.915 postelj v splošnih m 19.250 postelj v specialnih bol-nišnicah. To pomeni, da prndejo v naši drža-v; na 1000 prebivalcev povprečn-o 4 postelje. Kljub znato«mu povečanjoi v primerjavi s stanj-em pred voijno. to še vedno n; dovolj. To nam kaže tudi primer.iava z nekaterimi dimgimi državami. Na 1000 prebivalcev imna Avstrija 9.2 postelje. Belgija 7.0. CSR 10.0, Francija 11.0.  Italija 6.7. Grčija 3.5 itd.
Podatki kažejo. da uporatoljajo osebe. ki jih zajema soclalmo zavarovanje, 75 odstotkov posteljTiega sklada. Druglh 25 odstotkov o<J-pad« na nezavarova.no prebirvalstvo. To po-meni. da uporablja 1000 zavarovamih oseb 7.1 poste-lje.  1000 nezavarovanih pa  1,7 postelje.
ZaniTniv je tudj polož3j glede števil-a po-stelj po ljudskih rep^ublikah. Pcložaj je takle:
| *%    stran
" ^    12. I. 1957
naSa skupnost
Na 1000     Na 1000     Na 1000
LJudska  republika   nezava-    zavaro-      t>reba-
rovanih      vanlh       valcev
Srtoija                       8.2            1.3            3.4
Hrvatefes                   8.8            2.4            5.2
Slov«niija                   8.1            3.7            6.4
Bosna in Herceg.   4.5            0.8            2.2
Makedonija              8.7            1.4            3.9
Crna gora                9.8            1.8            4.9
FLRJ                         7.1            1.7            4.0
Ta pregled kaže. da je Slavendja naprran mestu glede posteljnega s-klada po bolnišn;-cah. Naslednja mesta zavzemajo Hrvatska. Crna gora, Makedonija. SrbLja ter končno Bosma in Hercegovina. Pod povprečjem. 'ci velja za vso državo. so Srbija. Makedoniia in Boena ter Hercegovlna. posebno zadnda. Precej nizek količnik. ki ga vidimo pri Srbi;i, je reizultat izredno slabega posteljnega sklada na Kosovu in v Metohiii. kjer odpa.de na 1000 pr«bivalc«v 1.9 posteije.
če si ogledaimo bolnišnice po velifcosti. še bolj pride do izraza nezadostnost postelj. Naj-vei splošnih bolnišnic inia majhno zmoglji-vost — do 100 postelj. Funkcionalna vrednost tega tiipa bolnišnac j© mnogo manjša kakor v srednijah in velikih boTnišaicah. Prav r.a te majhne bolni§nice pa odipade okrcg 14.000 postclj.
Tud'i struktuTa posteljnega sklada Po sp«-cialnostih ne ustreza. potretoam. Analfea Ste-vila bolntkov v posameznih oddelkih kaže, da ai na primen posteljrai sklad za TBC -!n duševne boVezni nitl prdbKžno zadosten.
V zadnjem času razpravljajo o moanostl, da. b[ raz.širil; dejavnost bolnišnic na nud«nje ambulantno-poTikTmičnih uslug To potrebo diktira določen diaproporc v razdelitvi sitrc-kovniih kadnov v opremljenos^; in uporafc-Ijanju naprav za diagnostHco ter tera.pijo nied botoTšnačnimi in ambulantno-poHkKničniinj ustanovami. Tu pride v poštev toKjj konzul-tativno sodieLovatije s.pecLalvst.ov v bolnišni-cah pri zdravljenju bol-nifcov. ki lahko pod ustrezajoč-im nadzorstvom lečijo tud^ doma, kar bi pripomogio da bi bil posteljoi sklod v določemj men  razbremenjen.