"Proietarec" Je delavski list za misleče čitatelje. tf.-^ili». OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. F. tr« ■ fe ^■WU« ~c?ü4Mtur. t, 19tf at tk. PO.I «f«o« JtUUJJjjmj .tfi fr***'Act Congr— M^rk 1H. 1 ßl% GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE chicaco. ill, 8. decembra (decemb k k *,) 1932. GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. ROMANJA V WASHINGTON BREZ KORISTI NEPRAKTIČNE METODE V BOJU ZA POMOČ NEZAPOSUENIM DELAVCEM Nepotrebno izpostavljanje krogljam. — Arogantnost uradnikov. — Bogate dame in socialna pravičnost Ameriško ljudstvo ima star običaj, da poverja oblast zastopnikom privatnih interesov, potem pa jih z apeli in deputa-cijami urgira, naj imajo tu in tam v uvidu tudi ljudske koristi. Delavstvo npr. je brez zastopstva v zakonodajah, razen v Wisconsinu in Pennsylvaniji, m to je sit)ko po Številu. Ampak isti delavci» ki ponavadi glasujejo reakcionarno, govore najbolj radikalno in s« navdušujejo za "direktne" akcije. Seveda ostane le pri besedah, ki so izgovorjen« na varnem. Kar je bilo res direktnih akcij, so jih pod vzeli radikalni ekstremisti, ali pa razjarjeni delavci, ki so šli po svojih nagonih ali vsled hujskanja agentov provokatorjev v ekstremna dejanja. Dejstvo je, da ni ameri&o delavstvo s žele poznana pod označbo "Co-xeyjeva armada nezaposlenih". Dosegla ni ničesar. L. 1907 in 1914 so se spet! pomikale čete brezposelnih v Washington z enakim rezultatom. Več publicitete in pozornosti so dobili 1. 1931 komunisti, ki so poslali v Washington kak poldrug tisoč nezaposlenih. Prišli so in odšli so. Le voditelji komunistov so bili veseli, misleč, da so si dobili veliko brezplačne reklame, ki bo koristila njih stranki. Poskušali so še več eskapad, v nadi, da jim bo to privedlo dne 8. nov. glasove, a dobili so jih le okrog 70,000. Kmalu za komunisti je organiziral pohod v Washington pittsburski katoliški župnik James R. Cox. To je bila še Važnost smotrenega dela v naših klubih temi metodami ničesar dose- največja demonstracija. Okrog gio in da je danes -bolj brez 16,000 nezaposlenih je prišlo moči kot kdaj koli poprej. Ker je delavski razred brez razrednega zastopstva, je tndi pod njegovim vodstvom 6. januarja 1932 v VVashington. Rezultata nikakega, razen da jih briga zanj v federalni vladi. Je mnogo zbolelo m nekaj u-kongresu in v zakonodajah po-' Je.Unel ,.?uPn!k samezmh driav malenkostna.^Vn t ^ "k Ji? ' V nobeni deieli na svetu se ne ^hod' "a k»ter,em * °»>ljub.l.u- stori za brezposelne in njih aruzine tako inaio kakor v bogatih Zed. državah. In to ne tele v tej krizi, nego v vsaki prejšnji. In kaj store delavci? Glasujejo za demokrate in republikance, potem pa pod-vzamejo demonstracije v — Washmtftorti Tudi bivši voja- stanoviti stranko nezaposlenih. Bila je res ustanovljena in on {je bil nominiran za predsedniškega kandidata. Ze blizu konca kampanje je odstopil in "indorsiral" demokrata Roose-velta. V poletju 1932 so invadirali Washington bivši vojaki, ki so zahtevali bonus. S temi si o- Ženeva v Švici j« tedei lige narodov. Tli se vri« posvetovanja in zborovanja, mirovne konference in pogajanja za omejitev oboroževanja« Ampak tudi v Ženevi ni vse mirno. Dne 9. novembra so se dogodili tu na P*di korumpirane buržvazije na socialiste. Posredovalo je vojaštvo na svoj običajni na čin. Mnogi vojaki so sicer pometali puške proč m vstopili v socialistične vrste, drugi vo jekt pa so postali s svojimi oficirji vred nervozni in začeli streljati. Dvanajst oseb je bilo ubitih in 70 težko ranjenih, vsi iz socialističnega tabora. Na sliki so vojaki, ki so zastrafžili mesto po krvolitju.—L 1919 so dobili socialisti v Ženevi 25 odstotkov glasov, I. lfJH pa že 40 odstotkov. Buržvazija se je naraščajoče moči socialne demokracije ustra^lC češ. da bo sramota, če pride glavno mesto lige narodov pod socialistično upravo. Z lto «o fanatiki iz njenih vrst začeli provoci-rati socialiste in v protest temu so socialisti d»e9. nov. sklicali velik shod, Id se je končal v krvi sodrugov. Namena pa reakcija ni do | j KONCESIJE» KAKRŠNE POVZROČAJO MNOGO ZAPLETUAJEV IN VOJNE PREDLOGE ZA INFLA- 1 CIJO DENARJA SPET V OSPREDJU KONGRESA , . T. .. ...... zanievau Donus. o vemi si o- ki »hteva.0 ve. bom» ta- bUgt ni „ ^ koj. poienjajo isto Ediru po- «rogantno. alikon- sledtea teh pohodov Je, da »o V Izgnala Nalogo sestradani ljudjena potovanju WX'te' j* f^ovwashing-na enem kraju, «nogi zbole in «?le ekuPlne »ezaposle-, smrtru slučaji niso redki. Pre-| nih. k»tere so organiziral« za ganja jih policija, viasi tudi ^ spe; komun^ Zanje, vojaštvo, in seznanjajo se s 8°.|8e zaT"le V101 neKate^e plinskimi bombami, krepeljci m.l.jonawke in dnige premoi- »u Z aretacijami. Vse to Se ne J1"»« v New Yorku, k! so M bda posebno velika irtev, P08'»'® dne 2. dec. v washing-edemonstracije kaj *m deputacgo z apelom m če bi tak* izdale, kajti kar delavci zdaj dobe, so dobili tudi brez takih pustolovščin. Ce pa resnično hočejo več, se morajo obrniti od demokratov in republikancev, ne pa jih voliti kar naprej in potem pošiljati nekaj tisoč ljudi v demonstracije proti njim. » L. 1894—torej pred 38. leti. je privedel armado brezposelnih v Washington Jacob S. Coxey. Kapitalistično časopis-je ga je krstilo za generala in njegova armada je v zgodovini delavskega gibanja te de- Ameriški družinski koledar LETNIK 1933 je čitatelje s svojo bogato vsebino nadvse razveselil. Ce ga vi še mmate, si ga čimprej naročite. Stane 75c. _ Razveselite s njim tudi svojce v starem kraju. Pošljite nam naslov in 90c, koledar pa jim iemo ml. predsednika, naj brespoielnita puste demonstrirati In da naj njih deputacijo sprejme v av-dijenci. Razen teh nezaposlenih delavcev prihajajo v Washington znova skupine bivših vojakov '(veteranov) z zahtevo za bo-| nus. Ampak oblastniki jih odrivajo mrzlo in eni jih sploh ( ne marajo poslušati. Ce se jim zde prenadležni, pošljejo na-j nje policijo. Listi o vsem tem* pišejo, a pomena to nima, kajti, kajti postave se ne kujejo na ulicah in bogate liberalne dame s svojo dobrosrčnostjo ne je aktiven član soc. stran- ds bo potem vlada tipkala v stiski denar kar naprej, kakor so ga med vojno in po vojni evropske države. Reading daje vzgled V Readingu, Pa., je socialistična stranka tako močna, da sta se republikanska in demo-V Minnesoti je bilo rzvolje-l kratska stranka sporazumeli nih pet kongresnikov na lwfci p nastopati v bodoče v volilnih bo Farmer-Labor stranke. F. H. * ^ " ° ^ Pet F-L kongresnikov $2,500,000. Proti temu izsesavanju bogatega prirodnega zaklada v ♦ dalavskoga Ijndetea. m TROCKI NEDOBRODOŠEL GOST UHHiil Izhaja vsak četrtek. Mav«kt Tiskovna Druiba. Chicago, 11L Glasile J « g oslov a n sine Socialistih* Zveae NAROČNINA v Zedinjenih d ris v ah ta celo leto $8.00; aa pol leta 91.76; ta četrt leta $1.00. >: la celo leto $8.60; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naAem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobiitev v itevilki tekočega tedna. Iproletarec Pabliahod everj Thureday by the Jugoelav Worksnen's Publishing Co., In«. Establiahed 190«. Editer ------ Busiaees Manager __Prank ZaÜs Charles Pogorelec 54 § Kraja glasov V New Yorku kontrolira volilni sistem demokratska politična mašina, ki je na gla-au kot ena najbolj goljufivih pri štetju glasov. V Newarku, N. J., so kradli glaaove kar na debelo. Mnogi socialistični pazniki, ki so 8. nov. prisostvovali štetju glasov v Chicagu, so se morali prerekati z demokratskimi klerki, da so jih pripravili pravilno šteti socialistične in komunistične glasove. V enih voliščih sploh niso uspeli. Rekli so, da se z manjšinskimi strankami pač ne bodo ukvarjali, ker bi tratili le čas. Nekateri volilni u-radniki so zapisali par glasov Thomasu ne da bi jih šteli. Na enem volišču npr. so mu jih zapisali na ta način 6, toda ko je strankin paznik proti temu protestiral» so prešteli še socialistične glasove in jih našteli 22 več kot so mu jih bili pripravljeni dati. Frank Kramar je poročjal iz Farrella, da so našteli prvič 335 manj socialističnih glasov kakor pa je feilo resnično oddanih. Šele ko je bilo forsir rano ponovno štetje, je prišla ta razlika na dan. Nedvomno je bilo za socialistično stranko oddanih najmanj tretjino več glasov, kot po so jih uradno našteli. Da republikanaki in demokratski uradniki ter "politišni" sleparijo pri volitvah, je ie starci resnica. Poštene volitve bomo imeli iele, kadar bo delavstvo v politiki toliko moč. no, da bo imelo skušene paznike na vsakem volišču. Samo v Chicagu bi jih potrebovali ¿krog 7,000. Pri zadnjih volitvah jih nismo imeli niti tisoč. SUBSCRIPTION RATES: baited States. One Year $3.00; Six Month« $1.15; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $1.60; Six Month« $2.00. _ pr oletar e c MS9 W. 26th ST., CHICAGO. ILL. Rockwell 2864. Trocki potuje Od kar je bil Leon Trocki izgnan iz Rusije, je moral prebivati na otoku Prirokipo v Turčiji, tki sta mu ga določila sporazumno Stalin in Kemal paša. To prisiljeno jetništvo mu je bila mora, pa je dostikrat poskušal dobiti dovoljenje od ene ali druge vlade, da se bi amel preseliti vsaj začasno v kako evropsko zdravilišče. Pred par meseci ga je dobil od Češke, ki pa ga je ob 12. uri na pritisk opozicije in morda tudi sovjetske diplomacije preklicala. Ko pa so ga povabili socialistični dijaki na Danskem, da jim naj pride predavati o ruski revohiciji, mu je danska socialistična vlada dala vizo in tako je Trocki po dolgih letih spet potoval po Evropi. Na otoku Prinikipo, kjer je bil nepretrgoma štiri leta. je napisal svoj življenjepis in več študij o ruski revoluciji ter sedanjem svetovnem položaju. Z njim živi žena ter otroci. Vzlic izobčenju vzbuja Trocki še vedno zanimanje vse politične javnosti, ker je še vedno jt&ko agilen, ker ima v sovjetski Uniji ie mnogo pristašev, četudi tega ne smejo priznati, in največ pa zato, ker je bil v kritičnih dneh revolucije poleg Lenina največji vodja revolucije. Njegov aloves se je še posebno dvignil, ko je organiziral rdečo armado, katera predstavlja danes mogočen vojni aparat, ki ae lahko meri z vsakim na svfetu. Časnikarjem je Trocki na poti na Dansko dejal, da je po mišljenju še vedno to kar je bil oktobra 1917. Kakšna je "Radnikova" resnicoljubnost? Ameriški komunisti so se v prošli kampanji neznansko prizadevali, da "uničijo" socialistično stranko, dasi so jo "uničili" že neštetokrat in Še večkrat so jo proglasili za "mrt* vo". "Radnik" z dne 1. dec. ji je posvetil članek* v katerem pravi, da je Norman Thomas dobil 8. nov. okrog 300,000 manj glasov kakor pred 4. leti, med tem ko so komunisti "neznansko" napredovali. Številke, objavljene v Washingtonu 80. nov. pa pokazujejo sledeče: Po skoro popolnih podatkih je dobil Norman Thomas letos 806,813 glasov, pred 4. leti pa 267,835. Napredoval je torej nad pol milijona. Wm. Z. Foster je dobil letos 69.104 glasov, pred 4. leti ptf 48,228. Napredoval je torej le za dobrih 20,000 glasov. Komunisti so potrošili v kampanji več ko 1 dolar za vsak tl*s Njihova kampanja jo bila torej izmed vseh strank najdražja in rezultat na podlagi potrošenega denarja najslabši. Leon Trocki, ki Je dobil od Daaske dovoljeni«, da sate priti obdriavati predavanja, ni dobil dovoljenja sa podaljiaaje svojega obiska. Oblast jo aaaj vodno v ekrbah, ker «e boji atentata. Zato je Trocld «aatraien «d policijski» agentov kakor kak vlada». V .nedeljo 27. novembra jo imel v IGopanhajnu govor po radiu aa ajooriiko publiko, aa katerega Je dobil $2,000. -od filmsko družba aa isti govor, ki ga je rekordiral na svočni film, pa *S,000. Na Danske« in drugod jo Trocki iajavH, da jo le vodno revolucionar kakor je t>il.amt>ak komunisti ga smatrajo aa is dajalca in kjnr lo morejo raagmjajn proti ajsanu. Za4» policija ni dopustKa» da se bi Trocki izpostavljal, ali nastopa! v takjfc krajih, ki So odprti splelni publiki,, Intrigarska vloga provokatorja v "collinwoodskih prepirih91 Clovaland, O. — Ker sem bil pred nerad, sem sprejel to nalogo. Pazil nekaj tedni javno obdolien, da sem -sem vedno, da sen/ dogodke opisoval odgovoren sa prepire v tej naselbini zadnjih pet let, sem se namenil vam predstaviti resničnega krivca, ki je v konspiracijah s drugimi poviročal boje in prakse. Ta "inženir" prepirov in rasrdorov je Joiko Penko, agent Am. Domovine. Sledeče je posvečeno njemti in njegovim zaveznikom. Skuiali so me ostra&ti s grožnjami vseh vrst. Skle- v luči resnice. Ker sem pisal pod psevdonimom, je bilo veliko ugibanja kdo da je pisec, in tudi jene nad njim med prizadetimi. Hafner je pristopil k drui. It 26 SSPZ, v katerem je bilo precej članov, ki so «padali tudi k drui. "V boj". Hafner je ob neki priliki udrihal po uradnikih SNPJ, kar članom drui. it. 88 SNPJ ni bilo po volji Med njimi je nili so razna nečastna zavezniitva, bil ran j ki John Bojtič, ki mi je pra da bi me diskreditirali. Ampak po- ril o stvari, ni pa mislil, da bom jaz vem jim, da me ni strah njihovega to objavit Ko je potem videl opis boja in da me prav malo briga, kak- Hafnerjeve jeze v Proletarcu, je bil ine korake bodo podvzeli. Za vse, presenečen in mle vprašal, če sem kar v sledečem navajam, imam doka- jaz pisal. Pritrdil sem mu. A opisal se, podpise, izjave in priče. V Clevelandu sem nad 16 let in ravno toliko časa v druAtvu "V boj" it. 53 SNPJ, li kateremVi sem prestopil od drui. Slavija it. 1. Noben član mi ne more očitati prepirov pied piihodom Joikota Penka v naselbino. Če pa so nastali potem, ko je on posegel v društveno in javno življenje Slovencev, so se dogodili le po njegovi zaslugi, ker si je domit-' ljal, da je on nekak Mesijs, ki je po-' slan, da po svoje "odreii" tukajinje Slovence. O delavskem gibanju nima pojma. Socialiste sovraži. Natu-re je sdraibarske in j ako izvežban v tem poslu, v občevanju s ljudmi, katere skuša omrežiti, pa po domače rečeno, priliznjen. Z drugo besedo, hinavski , Prvič sem čul o njemu L 1927. Tu je bil na obisku Anton Kristan in povabljen, da predava v Slov. deL domu. Nagovoril sem' znanca, in ga vprašal, če pride na to predavanje. "Jaz ie ne," je odvrniL "Če bi ti vedel, kaj je Kristan delal v starem kraju! Na Holmes je nekdo, ki je bil v starem kraju bančni uradnik in dobro pozna Kristana." i Tak je bil Penkov prvi naskok na napredno strujo v Collintroodu. Videl sem ga in se eeenanil s njim, ko ga je John So rs privedel na sejo delničarjev Slov. del. doma. On mu je kupil tudi delnico, in tako je postal član t« ustanove. J. Penko je bol majhne postave, s brčicami pod nosom, nervozne dispozkije in neiskren. Človeku ne more gledati v oči Pač kakor ljudje s slabo vestjo. Nam «o ga oglaiali za j ako nadarjenega človeka, ki je bil bančni klerk. S tako predstavitvijo je bil takoj isvoljen za zapisnikarja družbe SDD. Postal je njen direktor in bil nato isvoljen ie za njenega tajnika. Potem «eve tudi v "bar-roonrf". Prvič sem' imel s njim opravka, ko je 6 društev SNPJ imelo v SDD ve-' «elico v prid stavkujočih premogar-jev marca 1928. Sugestiral sem to prireditev in zaeno z drugimi delal si tako dobro, kot da bi bil tudi ti na «eji, mi je dejal. Tudi pokojni Blumel mi je dal priznanje. V jeseni 1928 je nastal prepir v dram. drui. "Veroviek". To je bil signal in Penko je bil tisti, ki je dobil takratnega tajnika kluba it 49 na svojo stran. Tako je ftlo tudi pri pevskem zboru "Jadran". Mnogi člani, ki so takrat pustili radi Pen-kovih konspirscij eno ali drugo društvo, so se potem, ko je Penkov pogubni vpliv splahnel, spet povrnili. In obe društvi dobro napredujeta. ' Na sugestijo Penkota je bil T tisti dobi izdan tudi famoani "dokument sramote". V bar-roomu je imel Penko prej napis "sramota far iisms", nsto je izginil in dobili smo "dokument sramote". Vinko Godina je bil finančni tajnik Zveze kulturnih društev; pod njenim okriljem se je zbralo precej denarja sa SDD. Penko je Vinkots obdolžil "nesnanja v računstvu" in drugih prestopkov. Na predlog Penka je bU izvoljen veičak Boris Paulin, da pregleda knjige in ugotovi, v koliko je s njimi narobe. Boris je izračunal, da je Vinko 40c celo preveč vpisal in mu jih je bilo treba vrniti, Boris Paulin pa je dobil od ZKD $20 sa svoje delo—vse po zaslugi Penkovega sumničenja in sga-garstva. Takrat je bil zraven tud. Hafner. Dasi je ta ustanova prina-šala domu lepe dohodke, je bila pod pritiskom takih ljudi kmalu razbita. Isvedel sem tudi, ds so «tvorili moji neprijatelji pod vodstvom Joikota Penka konspiracijo, da «e me razkrinka, kakor «o "razkrinkali" P. Pridružil se jim je tudi "Lindy" Lo-kar. Dasi je Penko trdil, da ni imel opravka ali zvez pri "dokumentu sramote", imam v posesti «Jave, ki dokazujejo nasprotno. Rekel j* že takrat: "Zdaj smo P., kmslu pa bomo tudi Barbiča". L. 1929 so se začeli nekateri jeziti na Penka kot tunika SDD. Tudi enim druitvom je začel presedati. Vprašali so me, kaj storiti. Treba zanjo v pripravah; na dan, ko se je »e je sporazumeti za skupen nastop vršila, sem delal za njen uspeh 14 na občnem zboru delničarjev, sem ur. In ko sem priiel naslednji dan odgovoril. Kes smo se zbrali nekega v bar room, da vidim, kaj je z osta- večera pri Haynyju in se dobro pri- lim sladoledom, je bančni uradnik pravili. Ampak F. Hayny je isdal ravno čistil in se pritoževal, kakšno načrt nekemu svojemu prijatelju, ta smo napravili. Dejal je, da bi mu P& John Rožancu, Kožanc ga je pre- "žiher" dali $6 posebej za čiičenje. > nesel Penku, Penko pa je nato apeli- Vsakdo ve, da je v dvoranah treba po priredbah čistiti. Člani, ki so o-menjeno veselico aranžirali, so zanjo delali in zapravili ne da bi se kaj pritoževali. «Saj je iio za dobro stvar v pomoč naiin/ bratom delavsem. ral sa pomoč na Matt Petroviča. BiM smo pripravljeni tudi nato. Jaz sem predlagal, da se Petroviču stvar razjasni, neka&ri pa, da to ni potrebno. Iz taktičnih razlogov bi imelo biti predlagano, da se člana direk- Bančnemu uradniku je ilo le za nov- torija ne sme izvoliti za predsednika cc. • ' občnega «bora. Ali naii so bili pre- že maja 1928, ko se je dodobra u- počasni, pa tudi poguma je manjka-domačil v bar-roomu, je začel udri- ie. Dobili smo vseeno pet direktor-hati po socislistih. Pristaša je do- Jev, ne da bi na drugi strani vsdeli, bil v Antonu in Franku Rupniku. kdo da so. Slednji je bil upoelen kot oskrbnik SDD in smrten nasprotnik socialistov. Predstavljal se je za fanatičnega komunista, v Potem je priiel ie Jernej Hafner iz Penne. Bil je takoj v njih družbi. Orjunai Penko in—komunisti! Taka je pač značajnost v prepričanjih teh ljudi Junija 1928 «o me pri Proletarcu vprašali, naj Jim pošiljam poročila o delu in razmerah v naaelbini. Dasi V vsem tem vrvežu je bilo mnogo stvari, ki se jih je porabljalo ali izrabljalo v boju. V svoji poziciji je J. Penko ukaaal brivcu John Felii-manu, da se mora ob določenem roku izseliti is apD. Jas «em zadevo prinesel na sejo, Penko pa s« je hotel zavarovati s zvijačo in poslal k Feliimanu svoj« pobočnik« in ga tudi oaebno iel prosit, naj stvar utaji, da bi Penko tako mene «pravil na Nakana «e noAi ni posrečila. Zaradi naraščajoče oposklj« Je Penko resign irai is "bar-rooma" in ostal le ie tajnik SDD. Anton fia-bec ga je priporočil Am. Domovini za zastopnika. Direktorij je prejel prošnje za v plesni dvorani, kjer bo vsakdo lahko imel svojo družbo, bodo povečal« domačnost sabav«. Ignl bo John Kochevarjev orkester. Ker hoče klub za «voj« gost« ta večer _______■ _____^ _ posebno dobro godbo, privede Johnny službo točaja na izpraznjeno mesto. ; seboj osem godbenikov, ki bodo igrali Odločilna oseba je bil Penko. Prv naie domače in druge ple«n« komade, silca «U bila Jos. Godina in Jernej I Vstopnice v predprodaji so po 36c. Hafner. Ko j« Penko videl, da piha Pri blagajni bodo dražje. Dobite jih v direktoriju drugačen veter kakor pri članih kluba, pri tajniku P. Ber-si ga je želel, j« volil za Godino, s niku in v uradu Proletarca. Um pa se Je zelo zameril komuni- V ravno v tej dvorani vprizorf klub stom. Tudi sprijazniti se j« že hotel s menoj. L pal je, da si naročim Am. itomoviiko m mi povedal, da Je bil Janko KogeiJ tisti, ki je pisal o Bar-bičevi harmoniki. februarja 11M0 so ti ljudje sklenili ustanoviti nekak klub s imenom "Mir in «loga", katerega namen je bil, ua «e nas nezaieljene vrže iz SDD. Penko je bil glavni vodja, Ln kajpada, bili so zraven Kupnik, Hafner, Kožanc in tudi Krist Mandel «e jim je pridružil. Celo policijo so najeli. "i>le boste P' smo jim rekli in jim vseli is rok vodstvo seje. Tako smo mi naredili mir pil domu, ki še zdaj vlada. Penko je bil član drui. it 26 SSPZ. Izvolili so ga celo za tajnika pa ni bil uolgo. Ugled si je vzel z intrigami, zato so mu na neki seji rekli, resigmiaj! Moral je ubogati. Na nasiediiji letni seji je zopet kandidiral v v«e tuade m bil vselej poražen. Ko je bil poslan obiskati bol- Kil. »k. Za vojno mornarico Ameriški Navy General Board priporoča, da naj se začne graditi 39 novih vojnih ladij, ki bi stale $250,000,000. Dne 26. aprila t. L ata bila v Celju aretirana Max Rappold in Raimund Karbeuts in sicer pod obtožbo, da ata se voaila s avtomobilom po Jugoslaviji in razširjala tajne komunistične letake ter knjige. Dne 30. septembra se je vršila pred beograd-akim državnim sodiščem obravnava proti 14. komunistom, med katerimi sta bila poleg 11 Jugoslovanov, omenjena /avatrijska in en češki državljan. Deset izmed obtoženih komunistov je bilo obsojenih na od 1 do • lot, »kupno torej na 25 in pol lota ¡Rappold je bil obaojen na tri leta težke ječe, Karbeuts pa je bil oproščen. Oproščeni delavec se je podal PROSLAVO 15-LETNICE Z BOGA- { TIM PROGRAMOM OBHAJA SLOVENSKI NARODNI DOM GERARD, OHIO v soboto 10. decembra 1932« Na tej slavnosti bosta govornika David J. Roes, župan Girarda in Vatro Grill, preda. SSPZ. Sodelujeti aestri Milavec in solista Belle in Plot is Clevelanda, ter pe veko društvo "Javor" is Barbe rto-na. Poseti naa tudi več odličnih gostov izletnikov samostojne "Zarjo" iz Clevelanda. Za ples pa bo skrbel Hoyer Trio orkester. Vljudno vabimo občinstvo is Girarda in drugih naselbin da se v velikem številu vdeleži te redke alavnoati. w PRIČETE* °B 7:30 ZVEČER. VSTOPNINA 40c ZA OSEBO. » , - t, ihmmeeeeeeeeemfemeeesi i m 111 ii 1111. n i u u u i m miv. informativni in drugi apiai so meni. Tako sta bila oba delavaka mučenika vsaki dan *saališana"_ Za vaakim odgovorom ao padali udarci po golem teleau, posebno pa po podplatih in glavi. Vsaki dan ata po mučenju leiaia po več ur t nezavesti; enkrat so ju mučili tako strašno, da «ta leiaia, Rappold dva dni, in Karbeuts pa štiri dni kakor mrtva Na podstrešju policijske ječe ae nahajajo po ispovedi Karbeutza posebne temnice, katere služijo kot mučilnice, da ae atrašnih krikov obao-jencev ne sliši na ceato. Vse politične jetnike pretepajo vaako jutro v teh temnicah, namesto, da bi jim dali hrane. Tako se glasi v skrajšani obliki poročilo avstrijskega časopisja. Komentar je nepotreben. Kako slaboten mora biti režim, ki se poslužuje takih barbarskih sredstev, Je pač vsakemu razumljivo. Baš v dogodkih ae najjasneje izraia razpad tega blaznega družabnega reda. _ Naši glasovi Girard, O. — Norman Thomas je dobil v Trumbull County 1,776 gla-sov, v Mahoning Co. pa 2,620.—So-druiica Sophia Tancek, ki je v Girard u kandidirala na socialistični lista sa sodnijsko klerkinjo, je dobila 1 617 glasov. i; Ameriški družinski koledar, letnik 1933 Pred nekaj dnevi aem ga prejela in doodaj v glavnem prečkala in presodila njegovo vsebino. Naslovna slika je nova atrakcija Koledarja, in dejatvo, da je risba delo našega tukajšnjega rojaka (Želeta), daje knjigi tem večjo umetniško vrednoto. Leposlovni del je enako dovolj anov-rasličen, da dela koledar sani- no MODERNO PIJONIRSTVO TA DRU2BA izdeluje plin in elektriko za sedemnajst okrajev izven Chicaga, ozemlje 6,000 kvadratnih milj z nad milijon prebivalci. Bila je vaina činiteljica v pijonirskem delu plinskih in električnih naprav za domove, katerih je mnogo in zelo impresivnih; pri teh ao viteti pralni stroji, peči za gretje vode, vacuum čistilci, avtomatične peči, ledenice in plinske ogrejevalne naprave. . i Vse to se izboljšuje z vsakim letom. Nadaljevalo ae bo naprej in na razpolago bomo vedno vsem našim odjemalcem z raznimi priporočili za izboljšanje, ki bo služilo udobnosti njihovih domov. Public Service Company OF NORTHERN ILLINOIS Je več atvari ki morda niao upoštevane kot bi morale biti. (1) Da je to čisto samostojno podjetje, ki ni lastovano ali kontrolirano od kake druge drulbe. (2) VeČina delničarjev livi tu in se lahko smatra sa "domače podjetje". (S) Vsi uradniki in vpoaljenci ao domačini. (4) Bodočnoat podjetja je popolnoma odvisna od pomstka in prosperitete severnega Illlnoiaa. jClMuV PREDSEDNIK "Taktika" ameriških delavcev V Waahingtouu ae sbirajo na iniciativo komunistično kontroliranih koncilov n «napo« ioni delavci, da demonstrirajo ao svojo sahtovo. Do trinajst milijonov delavcev jo nesapoetonik. Zadnjih volitev so je udeležile do 40 milijon«* I j odi, mod njimi skoro vsi sapoeleni in aomaposlani delfVci, še #o le imeli to pravico! Volili pa ao sa demokrata in s tem proti svojim ZAHTEVAM. Komunistični predsedniški kandidat jo dobil U okrog 70,000 glasov, sate njihovo sakteve no bode upoštevane. Čo bi delavci pametno glasovali, pa jim no bi bilo treba hoditi v Waahingtoo, kajti vlada In po-sUmci bi delali sanjo «o da bi jfc bilo treba siliti ali se jim tepsti s policijo in vojaki po washingtonskik ulicah. letos selo sanimivi. Slike so skrbno razpodeljene in jih je, skoroda preveč. Še eno leposlovno delo bi ne bilo odveč—mag ari kaka kratka stvar našega Cankarja, katerega naši ljudje še vse premalo poznajo in cenijo. To kot priporočilo sa v bodoče, v splošnem naglašam ponovno, je Koledar knjiga, ki bi morala v slednjo slovensko hišo, kajti v njej Je repre-sentirana naša lastna kulturna beseda, po predstavnikih našega literarnega sveta s obeh strani oceana.— Prečitajte in prepričajte se sami, ne bo vam žali—A. P. K. Tiskovni fond "Proletarca" Vabilo na sejo Girard, O. — Udeležite se seje kluba št 222 JSZ. ki bo v nedeljo 11. dec. ob 1Q dop. v Slov. domu. Poleg volitve odbora bodo na sporedu rasne druge vašne točke Prihodnje leto bomo imeli občinske volitve, na katere se tudi mi lahko pripravimo. V Girard u je dobil Thomas 07 glasov, pred 4. leti pa 26. Dne 10. dec. bo slavnost petnajstletnic- Slov. doma. Peli bosta sestri Milavec iz Clevelanda, igral bo Ho-jarjev trio od ravno tam in pel bo tudi sbor "Javornik" iz Barbertona. J. Keeln. Gromadenje deficita Z zaključenjem fiskalnega leta dne 30. junija 1932 je znašal vladni deficit že dve milijardi 886 milijonov dolarjev, v prejšnjem pa ga je imela nad 900 milijonov dol. V tem fiskalnem letu se primankljaj kupiči vsled naraščajoče krize še hitreje in računajo, da ga bo do prihodnjega junija že pet milijard. Vzlic zvišanim davkom so vladni dohodki letos 25 odstotkov manjši kakor pred letom. Ce ne bo kongres drastično posegel po denar tja, kjer J^ zdaj takorekoč vse a-meriško bogastvo, to je, k mul-timilijonarjem, je popolen finančni polom neizogiben. Čemu praznik jugoslovanskega 'ujedinjenja"? Kraljevaški agenti prirejajo po večjih kolonijah tako-zvan jugoslovanski četrti žu-laj" ali dan jugoslovanskega ujedinjenja, ki je nekak praznik v počastitev postanka kraljevine Jugoslavije. V Cleve-landu so tako prireditev oglašali za manifestacijo proti fašizmu. v resnici pa je bila le manifestacija lojalnosti kralju Aleksandru in njegovi vladi. V tem smislu so mu poslali tudi brzojav. Hlinoiska konferenca S.P. Springfiold, lil. — Konference soe. stranke v Illinoisu. ki ae je vršila 2«. —27. nov. v tukajšnjem Slov. domu, ae je udeležilo okrog 60 tajnikov ^n drugih funkcionarjev klubov. Zastopan je bil tudi naš klub. Med drugimi so bili priaotni Clarence Senior, tajnik soc. stranke, Ben Larks, tajnik soc. držsvne organizacije, Roy Burt, Adolph Dreifus* itd. Nsjveč zastopnikov je bilo od novoustanovljenih postojank. Navdušenje je bilo veliko in rasprsve stvarne. Zadnji govornik je bil Roy Burt. . Zborovanje je bilo zaključeno a petjem "Interoecionale". Hvala vsem, ki ste dali stanovanja delegatom in posebno še sodruiicam, ki so zborovalcem pripravile hran« In jim s tem zmanjšale stroške. Udeležite ae vsi prihodnje bs št 47, ki bo tretjo nedeljo v secu po društveni «eji. m Joseph Ovca. X. iakaa. Za pokritje dolga tiskarni za tiak Proletarca s0 prispevali: Milwaukee, Wis. —- Klub št 87 JSZ del prebitka domače sabave $18.29. West Allie, Wis. Klub št 180 JSZ $10.00. Arm a, Kana. Preostanek domače zabave naročnikov in prijateljev Proletarca $8.00. * Chicago, IM. John Rak $6; po $1: Mary Svetlik in Frank Petrich, skupaj $7.00. Owen, Wis. Joseph Potočnik $2.26. Detroit, Mich. Peter Benedict $1.»0. f j • Cicero, lit Kristina Turpin $1.00. Parkhill, Pa. Jacob Gabrenja $1. Cleveland, O. Rudy Boieglav $1. ' Nowborgh, O. Soc. pevski sbor Delavec $1.00. Milwaukee, Wis. Louis Zajec 60c. Virdon. Hl. Jahn Shluga 60c. Sou* Fork, Pa. Jack Rupert 26c. BoswoM, Pa. Joseph Tursich 26c. V tem izkazu $62.94. Prejšnji izkaz $1,189.16. skupaj $1,192.09. Določena kvota $2,600. Dosdaj nabrano $1,192.09. de manjka, da bo kvota polna $1,807.91. Res. tel.: Rockwell 2816 Dr. ANDREW FURLAN i DENTIST DOPISNIKOM Poročajte o dogodkih ▼ m* se hm ni, o shodih, prireditvah, o stanju socialističnih in drugih organizacij, o razmerah in obratih, o unijah, stavkah, e socialističnih kandidatih itd. NE PlSlTE člankov, kajti to je delo urednika in sotrudni-kov, ki imajo snanje v časnikarstvu. Ako se bosta ravnali po tem pravilu, bo vaš dopis zanimiv, In ob enem informira čitatelje drugod, v čem in kolibo se i»• dejstvujete in koliko jako jo delavsko gibanje v vašem kraju. Članke v dopisih pa le «r lokdo čita. Profesor Broadus Mitchell pristopil v soc. stranko Dr. Broadus Mitchell, profesor politične ekonomije na Johns Hopkins univerzi in priznana avtoriteta v študiranju delavskih razmer v južnih državah, je pristopil v socialistično stranko v Baltimoru. V svojih spisih je že prej razvijal socialistične tendence.. Dejal je, da prtatopi v stranko zato, ker za socialista ni dovolj, da je socialist, nego da je tudi član socialistične stranke. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, Milwaukee Leader i ; • Največji lai dnevnik.—Narsšnioai $t.M aa leto, M M m pel leto, $1.M sa Sri mass rs Naslov: 540 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS. ♦MIMIMMIMMMmMMif nt 39S9 Ogden Ave., Chicagot Office tel.: Crawford 2898 Office houra: 9-12 A. M. 1-6 and 6-8 P. M. Wednesdsy, Thura. and Friday, and Sat. all day and eveninga. Wankogan office at 424-10th St., Tel. Ontario 7213 Office houra: Monday, Tuesdsy eoosoeoeeeeeeeeoeeeeevM SLOVENCEM PRIPOKOČAMO KAVARNO MERKUR 3S51 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V Miftini orada SNPJ in Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASEK, lastnik. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFFICE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1:20—8:80—6:80—8:80 Dally Tel. Crawford'22It. at 1S56 W. 22nd Street 4:80—6:00 p. m. dally. Tel. Canal 01 §4. Wednesday and Sunday by appointments only. Resideneo Tel.i Crawford S440 If no answer—Call Rockwell §200. Barctlndc & Son POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Tel. 147». "New Leader" anglelki »ocialUtUni tednih. I shaja v New Torka. Neretoi-na $2 na leto, $1 na pel leta. Najboljše ure j« vea anglelki se-cielistàênl list T Ameriki Mnogo slovenskih delavcev ga Rta. NanoéHc si ga tedl vi. Nereëeé-ee sani spremo "Proletoree" Pristeeajte k SLOVENSKI NAROPNI 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, IB. ~ Tel. 6624. (i sap s din Jo, sahtovsjto v nah krak fe našo pek Staro sanealjivo TRINERJEVO GRENKO VINO šelodčna in odvejatna tonika. 50DRUC0M IN S1MPAT1ČARJEM V RARRERTONU IN OKOLICI. Seje klein It 232 JSZ. se wie sakj drngo nedelje o ■mm« ob It lepoldno v dvorani dmitva "I vina" na 14. eeeti. Sodrngi. ja; »o rodno na seje la pridobivajte kluba now% šlanev, da na ta aaAn nstvariase močno postojanko J. S. Z. oailljoniko vabimo, da se nam psi. družijo. Socialistična stranka Je e tej dešeli edina delavska stesnka s konstruktivnim programom, s kato> im Á delavstvo lahko pribori boljšo bodočnost in končne eeveboditev Is SODRUCOM IN SIMPATlCARJEM V CLEVZLANDU. Soje klubu it. 27 JSZ. se vrlo voak prvi poesfc e meeeee eb 7«3S lV6C#r. ¿9ntkt|a odaak a prn ob S. svečer. Mladinski anglaiki od-eek vsak petek izven prvega ob & evo Ser, vse v klubovih prostorih e S. N. D. Sodrngi in sodruftioe, agitirajtts in pridobivajte novih členov članic klubu tor novih naročnikov Pro-letarou. V orgainaaciji in Isobraabi K» naša moč. VIMAAMVWVVVVVMVVVVVVVVVV FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2669 S. Lawndale Ava, Chicane, III. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NAR0DNA TISKARNA 2142-2180 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. V Slovonsksm, Hrvalksm, Siovalksm, kokor todl v AngioSmm in N Male TISKOVINE SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGe & PUB. 00« 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, HI. Tel. Lawndule »011 A. H. SkuUc, preda. — J. F. Kereeky taj. V noli tisbnrnl so Tt tODNI IOTI. PODPORNI JEDN< NaročHo d dnovntk "PROSVETA" Stane sa oele lete M M, pel lete $J.tf. Uetaaarljajte aera diet »a Deset Uaaov(ie) je treba sa •eve društvo. Naslov aa Rat la sa tajništvo »e: 2ai7 s. LAWNDALE AVK., CHICAGO. ILL. Park View Wet Wash Laundry Co* FRANK GRILL, preds. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU. Nači voaniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in Berwynu in dovašajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA. DELO JAMČENO. Tolefonit Canal 7172-7173. 1727-1731 W. 21st ST. CHICAGO, ILL. -I «r SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK Balance Your Daily Diet With WENCEL S DAIRY PRODUCTS GOOD PURE MILK IT PROTECTS YOUR HEALTH 2380-62 BLUE ISLAND AVE. — Phone Rooaorelt 3679 A Jugoslav Weekly Devoted te the Interest of the Workers. EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OP ERATVE, COMMONWEALTH Official Organ of Jugoslav Federation, S. P, CHICAGO, ILL., DECEMBER 8, 193* j Pebllsbad Weekly at SSSt W. IStli St. mental minois They Have Failed to Make the Grade Debts r fy ^ Donald Lotwch Human Nature THEY CALL IT BALANCING THE BUDGET GET OUT/ VJ6 HAVfTO ÊC0W0MI2P, rfatfa* f connus^