^sSaJs vsak četrtek in velja s poštniao vred in v Maribora h pošiljanjem na dom za cela leto i K, pol leta 2 K in za četrt leta i K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za droge IzvenavslriJaSs gsBela 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S Ki Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru, — List se dopošiija do odpovedi. — Udje „Kafo^ Sitiovnega društva" dobivajo list brez posebno naročnino! Posamezni listi stanejo 10 vin« Uredništvo: Koroška cesta štev, S, —< Eokopisi se ne vračajo, h- Upravništvo:. Koroške
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate ia reklamacije. StJt Jnaerata se plačuje ofl enostopne petitvrste sa en&rai 15 sfca ea dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popnsf, InseraU se sprejemaj?? 3q Bredo zjutraj, m N»
zaprte reklamacije so poštnino presto,
Št, M.	Maribor, dne 3. avgusta 101?.	Tečaj XLV
pouk in zabavo.
Davčna oblast pritiska na davkoplačevalce. Kmetje pozor!
Tz celega Spod. Štajerja se nam javljajo žalostne vesti obupanih: davkoplačevalcev, da so zaželi finančni uradi in davkarije hudo pritiskati na davkoplačevalce. Zlasti iščejo oblasti novih davkov na kmetih tam, kjer jih ni mogoče dobiti in izsiliti pri najboljši volji državljaJna-clavkoplaCevalca. Naši kmetje le s težavo plačujejo zemljiški davek, razne doklade, ki so povsod jako visoke, in* si morajo beliti glavo, da prodajo ali kako živinče ali kako drevo, da poplačajo te stroške in pa posle.. Le redko je kmetov na Spodnjem Štajerskem, ki bi bili tako srečni, da bi lahko v izobilju prodajali svoje pridelke in nesli denar v hranilnico, Ce naš kmet kaj proda, proda zato, da dobi denar za razna plačila. Sedaj pa nastopi dav.Čna oblast in hoče za to prodajo zadačiti kmeta z visokim osebno-dohodninskim davkom,. Finančni minister je stavil v svoj proračun višje Številke in upa, da mu bode nesel osebno-dohodninski davek več za 15 milijonov kron.. Finančne oblasti pa sedaj pritiskajo na davkoplačevalce in zlasti na kmečko ljudstvo, ki se ne zna braniti. Žalostno je, da se od strani teh oblasti posebno na Spodnjem Štajerskem tako strogo postopa in s tem nalaga kmetom docela novi davek, katerega še poprej niti poznali piso, — Poslanci S. K. Z. so po dr. K. VerstovŠeku, ki je dobil posebno mnogo pritožb iz svojega okraja, vložili interpelacijo na finančnega ministra in strogo zahtevali, da pouči vse višje urade na Spodnjem Štajerskem o pravem odmerjen ju davkov.
Ta zadeva je pa za vedne Čase poučljiva. Pri •tej priliki moramo opozoriti naše kmete, da je edina oot proti odmerjenju previsokega osebno-dohodninske-■ga davka ugovor ali rekurz na višjo inštanco. Brez •rekurza se predpisani davek ne more nobenemu znižati. Te rekurze rešuje komisija, ki je izvoljena v vseh okrajih za osebno-dohodninski davek. Ce so vi tej komisiji odločni, vestni možje, se lahko postavijo uradnikom te komisije po robu in tudi za davkoplačevalce kaj dosežejo. Zato je nujna potreba, da se na celem Spodnjem Štajerskem vedno brigamo za^ volitve v te komisije, da spravimo y nje zares može, ki
PODLISTEK,
Gorelčevi«
"Veliko se je izpremenilo v naši vasi, odkar me ni bilo doma. Najbolj me je presenetil dogodek družine Gorelčeve. — Bili so naši najbližji sosedi, zato-smo si bili bolj domači. Posebno sem ljubila 141etno Marjetico. Bila je Šibke in majhne postave, bledega obraza in velikih, zamišljenih oči. Zielo resna je bila in malokdaj je obkrožil smeh njene ustnice. Še danes me boli, če se spomnim, koliko je morala trpeti. Njena mati se je namreč udala pijančevanju. Zato je morala opravljati Marjetica vsa, četudi pretežka dela, za njena leta; kadar ni mogla vsega storiti, jo je mati tepla neusmiljeno, dokler.se ni zgrudila pred njo. Časih se je z veliko težavo priplazila iz gostilne ter razgrajala in tolkla otroke, ki so jo prosili kruha. 0-če je bil delavec v oddaljenih šumah in je prihajal le vsako nedeljo domov. Ker se mu je studila njegova vedno vinjena in živinsko surova žena, so pravili, da rad večkrat pogleda k Mlinarjevi Ani, vendar resnice ni vedel nihče.
Bilo je neke nedelje zvečer, nebo se je zagrnilo v Črne oblake, iz daljave se je slišalo gromenje. Pričakovati je bilo grozne nevihte. In res, komaj sem zaspala, se je vlila ploha, veter je tulil in strašen grom je pretresal zemljo, da so žvenkljala okna moje sobe...
Naenkrat zaslišim rahlo trkanje na okno; prestrašila sem se. Kaj je to? A že zaslišim drugič glasneje trkanje — in tenak, tresoč glas je zaklical moje ime. Takoj sem spoznala Gorelčevo Marjetico in planila sem k oknu. Za Boga, kaj delaš tukaj v tej grozni viharni noči? — Zabliskalo se je, in videla sem, kako so tekle po njenem bledem obrazu solze. Dvignila je suhe ročice proti meni in. z bolestnim glasom
imajo srce in smisel za naše ljudstvo, da bodo tudi vedpo vestno izvrševali svojo dolžnost in branili naše davkoplačevalce pred visokimi davki. V takih slučajih, kakor jih imamo sedaj, ko davčni organi tako povišajo osebno dohodnino, se zamore braniti davkoplačevalec edino z rekurzom v tej komisiji. Zato pazimo vedno na te volitve in organizirajmo se vedno za nje!
Ministrski predsednik za kmeta.
Dne 25. julija je odgovoril ministrski predsednik Gautsch na interpelacijo nemških nacionalcev zaradi draginje mesa. Iz njegovega govora je večkrat zazvenela krepka beseda za kmečki stan in njegove nadloge. S svojim govorom je našel ministrski predsednik mnogo priznanja med treznimi poslanci in si pridobil njih pritrjevanje. Razočarani so bili le socialni demokratje in njihovi zavezniki, ki so čuli predsednikova izvajanja in viharno odobravanje kmečkih poslancev.
Ministrski predsednik se je uvodoma bavil z razlogi, zakaj je dala vlada uvoziti 2000 ton argentinskega mesa. Povedal je Še, kako malo poželjenje imajo ljudje po argentinskem mesu, ker se je še od tistih 1650 ton mesa, ki se ga je uvozilo, doslej porabilo samo 951 ton, v dunajskih mesnicah ga leži Še 327 ton, a ostalo je v Trstu, ali se je pa prodalo v inozemstvo. S temi podatki je udaril najbolj lažnjivost socialnih demokratov in raznih meščanskih politikov ter Časnikarjev, ki se z agitacijo za argentinsko meso hočejo vzdržati na površju. Ministrov govor je pa Še izzvenel dalje v tem smislu, da se naša država ne sme izročiti na milost in nemilost židovskih prekupcev in glede mesa ne smemo postati odvisni od tujih dežel. Povzdignimo živinorejo! Pomagajmo kmetovalcu, da bo redil več živine in ceneje, kakor sedaj! Odpravimo vse, kar neopravičeno podražuje meso, pa ne sar mo meso, ampak tudi druga živila, sočivje, zelenjavo, jajca in mleko! In v tem oziru je razvil cel, lep program, o katerem le želimo, da bi prešel v meso in kri vseh tistih, ki so dolžni skrbeti, da bo imelo prebivalstvo dovolj mesa v domači državi.
Poudarjal je, da letos zaradi uvoza mesa iz Ar-gentinije in Srbije živina ni nič cenejša, kakor je bi-
prosila: Ce ne zavoljo mene, vsaj zavoljo moje matere, pojdite z menoj — da jo pomirite, kajti zopet razgraja in pobija, kar ji pride pod roko, in vendar je reva, saj ne ve, kaj dela, meni se tako smili, a uto-lažiti je ne morem. Smilila se mi je uboga družina, a še bolj me je ganila velika ljubezen tega otroka do svoje matere, zato sem Šla. . .
Ko sem jo prijela za mrzlo roko in jo bolje pogledala, sem opazila, da je bosa in le napol opravljena. Zakaj se bolje ne oblečeš? Poglej, kako dežuje, in tvoja obleka je vsa mokra! S strahom se me je oklenila ter ni ničesar odgovorila. Prišli sva do hiše; tiho je Marjetica odrinila duri in stopili sva neslišno v vežo. Iz sobe so se Čuli neprijetni, hrešceči glasovi ; odprla sem vrata ter zagledala Čuden prizor. Go-relčevka je stala na sredi izbe; dolgi Črni lasje so ji viseli razpleteni po ramenih in hrbtu, na sebi je imela zamazano srajco in enako spodnje krilo; v eni roki je držala močno moževo palico, v drugi nekakšne suhe rože. Zdela se mi je mnogo večja, kakor sicer; skoraj strah me je bilo njenih divjih oči in mislila sem, da je zblaznela. Ko me je zapazila, je začela kričati: Poglejte, Mlinarjeva je prišla, da me ubije ali zastrupi, ker bi bila rada gospodinja na mojem domu! Zgrabila je v kotu stoječo sekiro in jo rinila otroku v roke. „Na, vzemi in udari to žensko, morda je sam vrag, ki zapeljuje mojega moža, da mi noče dati več denarja. Čakaj, z blagoslovljeno vodo je po-kropim, potem bo zbežala!" Vzela je kozarec vode in me začela kropiti. Težko je bilo prepričati jo, da jaz nisem mlinarjeva. Konečno se je vendar nekoiiku pomirila. S težavo sva jo spravili v posteljo; ko je trdno zaspala, sem potolažila tudi zbegane ter prestrašene otroke in odšla domov.
Od tistega Časa jo bolehala Marjetica. Nekoč mi je tožila, da jo boli desno koleno in ji začenja oteka-ti. Zato sem prosila mater, naj jo ne muči več toliko z delom, ker samo ona bo kriva njene smrti. To je užalilo njen ponos, spravila je Marjeto v posteljo in
la prejšnja leta, in da bi morda ostala cena ista, ak'o bi se še nekaj časa pustilo uvažati, poudaril je pa takoj še odločneje, da bo vlada morala ustaviti u-važanje mesa iz tujih dežel, a podpreti pridobivanje mesa doma. (Viharno odobravanje.)
Končal je s krepko obrambo kmečkega stanu: Draginje, ki postaja neznosna že pri vseh stvareh in po vseh državah, ni kriv kmečki stan. (Viharno odobravanje.) Kmet nima delavcev in poslov, in še ti, kolikor jih je, so veliko dražji, in ker so dražje tudi stvari, ki jih kmet potrebuje in je pridelovanje dražje, kmet svojih pridelkov ne more prodajati v izgubo.: (Viharno odobravanje,) Ves govor ministrskega predsednika se je sukal v smeri gospodarskega programa naše stranke in je dal smer, v kateri se je razpravljalo draginjsko vprašanje in uvoz mesa v zbornici.
Državni zbor.
V	sobotol dine 28, julija so se pozpo zvečer zopet zatvorila vrata poslanske zbornice za poletne počitnice. Zadnje dni je bilo v zbornici zelo živahno, večkrat viharno in burno. Socialni demokrati in meščanski poslanci so zajahali starega konja o draginji. Toda pri draginji mislijo le na draginjo mesa, da bi udarili kmeta, ki se peča z živinorejo.
V	sredo in Četrtek, dne 26, in 27. julija je bilo prvo čitanje socialnodemokraškega predloga o draginji. Slovenci so poslali v boj svojega tovariša Hlad-nika, ki je socialnim demokratom bral pošteno levite, ter branil napadeni kmečki stan.
Poslanec Hladnik je izvajal: Socialni demokrati vedno trdijo, da so zastopniki revnih, trpečih stanov. Vprašam, ali se samo delavcem slabo godi? Ali niso tudi kmetje revni, zatirani?
Poglejmo njihove razmere glede hrane, stanovanja, obleke. Ravno sedaj se bere ip celo slika po listih, kako ljudje na Dunaju brez strehe prenočujejo. Koliko je na kmetih ljudi, ki nimajo svoje posten lje. Glede hrane se sedaj toliko govori, da na Dunaju nimajo zadostne hrane. In vendar so celo social-nodemokratični in mestni Časopisi izračunali, da pride na Dunaju 64 kg mesa jia enega človeka. Prosim sedaj, ako bi kmečki človek porabil 64 kg mesa za
od tistega Časa ni več vstala. Njena postelja je bila pri oknu,' ki ga je imela vedno odprtega, Videla jo ljudi, ki so hodili po vasi po opravkih, in slišala, kako so se zgražali nad surovostjo .GorelČevke, kajti Marjetico so ljubili vsi.
Oče se je na vso moč prizadeval, da reši otroku življenje1; bolelo ga je, da je morda tudi on kriv. njene bolezni, ker se je bil premalo brigal za njo. Poklical je dva zdravnika: izjavila sta, da je jetična in pustila prav malo upanja.
Zapustila sem dom in se poslovila tudi od Marjete. Jokala je, ko sem ji stisnila koščeno roko, jokala sem tudi jaz. — „Vem dobro, da. sem zapisana smrti, vendar bi še tako rada živela, zavoljo matere," je dejala. — „Kdo jim bo kaj pomagal! Nikogar ne bo imela, ata je ne mara — bojim se, da umrje nesrečna in zapuščena." — Nisem ji mogla reči tolažil-ne besede; z bolestjo v duši sem zapuščala hišo in otroka, ki tako udano trpi zaradi materinega greha.
« •
Pomlad je trosila cvetje po zemlji, ko sem se vračala domov. Pot s kolodvora je precej dolga, zato sva se začela pogovarjati z voznikom Markom, starim in izkušenim možem, kaj vse se je izpremenilo v naši vasi, odkar me ni bilo doma.
Pripovedoval mi je na dolgo in Široko, kako slabo se je omožila ošabna županova Mici, ker ne razume gospodinjstva, in da so veliko Kranjčevo posestvo kupili Nemci, ki gospodarijo čisto po svpjem, in če jih člov.ek kaj vpraša, ne znajo niti odgovoriti.
„Kaj pa Gorelčeva Marjetica? Ali je že ozdravela?"
„Hoje! — 14 dni, gospodična, po Vašem odhodu, jo je rešil Bog iz suženjstva surove matere . . . Tako lepo in vabeče je sijalo zunaj solnce, topel veter se je poigraval z vejami. Marjetici se je zdelo, da jo kliče, in zahrepenela je na prosto. — Pa sem prišel jaz mimo; Šel sem bil na bližnjo senožet. Opazila me je ter mo prosila, naj jo zanesem pod tisti košati oreh.»
sebe, ali bi ga ne imeli za požeruha? In da se kmetu res slabo godi, dokazuje strašen beg iz dežele v mesta, V desetletju 1880—1890 je bilo prirastka v krar jih do 2000 ljudi, 182.323 oseb ali 1'3 odstotka, v desetletju 1890-1900 198,680 duš ali 1'4 odstotka, in v zadnjem desetletju je bilo prirastka samo 112.902 o-seb ali 0'8 odstotka.
Nasproti temu je bilo v mestih od 20.000—100 tisoč duš, v zadnjem desetletju 25'1 odstotka prirastka in v mestih od 50.000-100.000 celo 54'5 odstotka prirastka. V celi Avstriji je bilo prirastka v zadnjem desetletju 54'5 odstotka, v kmečkih občinah je pa dostikrat razloček med rojepimi in umrlimi 50 in celo 100 odstotkov.
Nadalje omenjam, da je v zadnjem desetletju iz raznih evropejskih pristanišč se izselilo 1,114,547 Avstrijcev. To vendar dokazuje, kako hudo se godi kmečkemu stanu. Ni pa Še bilo slišati, da bi mestni ljudje, tovarniški delavci in celo taki, ki nimajo prenočišča, se povrnili h kmetijstvu. (Medklici: Kam pa naj gredo z otroci ?) Marsikateri kmet bi jih sprejel z odprtimi rokami, ako bi le delati hoteli,.
Ugovarjalo se mi pa bode, da je mali kmet mar lo prizadet na visokih živinskih cenah,. Po Štetvi od 1. 1902 je bilo 75'4 odstotka živine last takih posestni^ kov, ki so imeli posestva, velika 2—50 ha.
Tudi v drugih deželah ni drugače. V Švici pride n. pr, na enega posestnika 7 glav živine. Na Nemškem ima 1 milijon malih posestnikov s 2—5 ha 3 milijone goveje živine, in čez 1 milijon posestnikov 15 do 20 ha 7,879.092 glav živine.
In socialni demokratje hočejo uničiti ravno tat-ko male kmete z argentinskim zmrznjenim mesom. Socialni demokratje se vedno trudijo, pokazati se kot nasprotnike kapitalizma. Ni je pa dežele, katera bi bila bolj kapitalistična, nego je Argentinija, Socialni demokratje bi morali pobijati kapitalizem, kjer bi nanj naleteli. Toda argentinski kapitalizem hočejo podpirar ti, kmeta doma pa zatirati.
Hladnikov govor je na&el med zastopniki kmečkih stanov veliko priznanja, med socialnimi demokrati seveda hud odpor. Predlogi, tičoči se draginje, so se odkazali draginjskemu odseku.
V petek, dne 28. julija je sprejela zbornica bančno predlogo v drugem in tretjem Čitanju. Slovenskim poslancem se je posrečilo, da je vodstvo avstro-ogrske banke spremenilo svoje stališče glede na za-družni kredit. Izjavilo je, da je načelno pripravljeno eskomptirati menice, predpisane od zveze in od posamezne zadruge. S tem bo kredit pri naših zadrugah postal zopet cenejši.
Ta dan je imel tudi draginjski odsek svojo sejo, ter s 25 glasovi proti 19 sprejel predlog socija Reu-manna, da se dovoli neomejeni uvoz argentinskega mesa, ne glede na to, kaj misli v tem oziru Ogrska. Toda kljub tej večini predlog ni imel sreče y. zbornici. Ministrski predsednik Gauč se je odločno izrekel proti takemu predlogu, ko je prišel v soboto, dne 29. t. m. v drugo in tretje Čitanje pred poslance. Povdarjal je svoje stališče, da moramo doma odpomoči draginji, ne pa z argentinskim mesom. Ministrskemu predsedniku so vsi agrarni (kmečki) poslanci viharno pritrjevali.
Za Slovence je govoril pri drugem in tretjem čitanju o draginji poslanec Jarc, ki je dejal, da mestni zastopniki tekmujejo med seboj brez ozira na položaj kmetijstva in skupni državni interes. Med njegovim govorom je prišlo do ostrih" spopadov med socialnimi demokrati in našimi poslanci dr. Korošec, dr. 'Jankovič in, dr. VerstovŠek, Pri glasovanju je bil Reumannov predlog odklonjen, a tudi Stolzelov predlog, da se naj uvaža argentinsko meso po potrebi. Da je bil tudi Stolzelov predlog odklonjen, je socialne demokrate hudo razburilo. Predsednik je hotel dati obnoviti glasovanje, a dr. Korošec in Udržal tega v i-menu svojih tovarišev nista pripustila. Zato so nasprotniki kmetijstva uporabili to priliko in so pri predlogu za trgovinsko pogodbo s Črno goro spravili sli-
— Zakaj ne, Če želiš! Kje pa je mati? — sem jo vprašal. — Sla je v prodajalnico nekaj kupit in je rekla, da se skoro vrne. — Tako sem si mislil: če bi ne bilo tam nobene gostilne, bi se že mogoče kmalu vrnila, tako pa . . . Pogrnil sem najprej po travi rjuho in prinesel blazino, nato pa sem rahlo položil Marjetico. Obraz jej je žarel veselja da je po dolgem času zopet med zelenjem, in v prsih jej je ostajalo upanje, da morda Še ozdravi. Prijela me je za roko in dejala: Lepa hvala, Marko, morda kmalu ozdravim! To so zadnje besede iz njenih ust., .
„MraČilo se je, ko je prišla Gorelčevka precej vinjena domov. Nikogar ni bilo, da bi bil prej zanesel otroka v sobo. Zato jo je zgrabila vinjena Gorelčevka — na stopnicah se je zaguncala in padla z otrokom, padla je tako nesrečno, da je mati že mrtvo hčerko prinesla v sobo. — Seveda je drugi dan trdila, da je umrla ponoči.
„Bog pa je hotel, da je nekaj mesecev nato na istem mestu izdihnila tudi ona", je nadaljeval Marko.
„Neznosno mrzla je bila tista noč in sneg je si-pal z neba. Gorelčevka se ga je zopet navlekla. Spravila je otroka v postelj, sama pa se je odpravila bog-ve kam, pa ji je izpodrsnilo na zasneženih stopnicah, padla je in obležala nezavestna. Drugo jutro sta jo našla njena otroka ob stopnicah mrzlo in s snegom obsipano. Hitela sta bosa v vas pravit ljudem, da dvignejo mater, ker spi zunaj na snegu.
„Grda, zelo grda navada je, Če se uda, mož pijančevanju, a Še desetkrat grje je, Če pijančuje ženska", je dostavil slovesno Marko in ustavil konje, kajti bila sva doma .,. .
čen predlog na glasovanje, ki- je dobil majjino veČino. Vendar se socialnim demokratom in Nemcem ta sovražni nastop proti kmetom ni tako posrečil, kakor so hoteli.
Ob koncu seje so prišli na vrsto predlogi zaradi različnih uim. V imenu Slovencev je dobil bese-do dr. Kot o š e c , ki je slikal, koliko Škode je naredilo neurje že dosedaj po Slov, Stajerju in po Kranjskem.. Tudi uboge Haloze so bile zopet prizadete,. Prosi poslance in vlado, da gredo ponesrečencem blagohotno na roko. Poslanec dr, Benkovič je predlagal'pri tej priliki, da se predložijo državni zbornici vsako leto izkazi, kako so se razdelile podpore.
Nato je voščil predsednik dr, Sylvester poslancem vesele počitnice in zaključil sejo.
Politični ogled.
D n e 25. julija. V državnem zboru je govoril baron Gautscli v toplih besedah za kmečki stan.
—	Poslanca dr, Ryb'ar in Gregorin sta vsled liberalnega hujskanja izstopila iz „Hrvatsko-slovenskega kluba". — Listi poročajo, da so se poganjanja med Turčijo in albanskimi vstaji razbila. Potrjene te vesti še niso. — Bolgarski car in carica in prestolonaslednik so odpotovali v inozemstvo. — Grški kralj Jurij je prišel v Italijo obiskat italijansko kraljevsko dvojico, in je prisostvoval zaroki srbske princezinje s princem Ivanom, sinom velikega kpeza KonŠtantina.
—	Grška zbornica je sprejela proračun, na kar je bilo zasedanje odgodeno do oktobra. — Španski kralj Alfonz je odpotoval na Angleško,
D n e 26. j u 1 i j a. V državnem zboru se je pričela razprava o draginji. — V ogrskem državnem zboru se nadaljuje obstrukcija proti brambni postavi. — Cesar Franc Jožef in vlada so izrazili turškemu sultanu sožalje vsled zadnjega požara. — Sv. o-četu se je zdravje zopet izboljšalo. — V Perziji vlada popolna anarhija. Prejšnji šah, ki se je sedaj vrnil, si pridobiva vedno več tal, — Bivši Šali Mohamed Ali razpolaga z milijoni, ki jih je prejel od svojega strica Sili-Sultana, ki se hoče vrniti iz pregnanstva nazaj v Perzijo, ako pride zopet na prestol Mohamed Ali. — Iz Rusije. Ko so nadzorovali železnico pri Kijevu, so našli več bomb. Menijo, da je to v zvezi s carjevim predstoječim potovanjem. Policijo so znatno pomnožili in vsak dan se vršijo hišne preiskave. V minoli noči so aretirali 23 oseb. Mnogo oseb so izgnali iz Kijeva.
D n e 27. j u 1 i j a. V Zagrebu se je vršila seja pravaških hrvaških strank, ki so sklenile, da bodo postopale pri predstoječih volitvah enotno. Bili so navzoči tudi pravaši iz Dalmacije in Bosne, — Iz Carigrada se poroča o novem velikem požaru. — Ruski ministrski svet je sklenil, vložiti v državni dumi predlogo glede preosnove; policije. Podržavljenje policije je bilo odklonjeno. — V vzhodnji Aziji se je položaj poostril. Bati se je sporov med Rusijo in Kitajsko.
D n e 28. julija. Draginjski odsek državnega zbora se je izrekel za uvoz argentinskega mesa. — Prestolonaslednik Fran. Ferdinand je prišel v Išl, kjer je bil sprejet od cesarja. — V Bolgariji so začeli socialisti gonjo proti mladoturkom, — Na Velehradu na Moravskem zboruje 3. kongres za združenje katoliške in pravoslavne cerkve. — Bavarski princ-regent je nevarno obolel, — Maroško vprašanje se vedno bolj poostruje.
Dne 29. julija. Državni zbor je bil danes zaključen. Ministrski predsednik je zopet zagovarjal kmeta. — V Trstu se je vršil velik protestni shod Slovencev radi ljudskega Štetja. — Dosedanji poveljnik turških Čet v Albaniji, Torgut Sefket paša, je odpoklican, — Turški poslanik v Parizu, AbdulaKNaum paša je nenadoma v neki družbi umrl. — Framasoni bodo pričeli dne 20. septembra v Rimu svoj svetovni kongres. Tri dni bodo kovali načrte proti katoliški cerkvi.
D n e 30. j u 1 i j a. V Karlovih varih na Češkem je umrl prvi sedanji državni poslanec nemški pacionalec Reininger, — V Znojmu na Moravskem je prišlo pri neki slavnosti do krvavih spopadov med Nemci in Cehi. — Iz Albanije prihajajo poročila o koncu vstaje. Baje se je dosegel sporazum med turško vlado in vstaškimi Malisori. — Radi maročanskega vprašanja se je politična javnost znatno pomirila, ker je imel angleški ministrski predsednik v državni zbornici pomirjevalen govor.
Dne 31. julija. Na Ogrskem traja obstrukcija dalje. — Med Italijo in Argentinijo je prišlo radi izseljevanja do spora. Argentinija ne dopusti, da bi se izkrcali italijanski izseljenci. Boje se kolere. — Več albanskih prijateljev, med temi tudi katoliški nadškof v Skadru, so se obrnili na Anglijo za pomoč podpore potrebnim Albancem in listi priobčujejo tozadevne pozive. Državni tajnik Grey; je izjavil, da bi ministrstvo zunanjih zadev podpiralo to pomožno akcijo. — Revolucija na otoku Haiti utegne kmalu končati, in sicer z zmago revolucionarjev, ki že oblegajo glavno mesto Port au Prince.
Razne novice.
* Osebna vest. Naš prevzvišeni n a d -pastir so si pri letošnjem birmovanju v ne mali meri pokvarili zdravje; sedaj bolehajo in muči Jih hud kašelj tako, da niti ne morejo redno maSevati. Naj bi Jih ljubi Bog okrepil, da bi srečno dovršili,
kakor letošnjo škofijsko sinodo, tako vse svoje blage namene in obče koristne načrte!	*
Imenovanje. Za notarja v Gornji Radgoni je i-menovap Slovenec dr. Henrik Požun, sedaj notarski kandidat v Celju. Med tem, ko so liberalni listi nesramno napadali naše poslance, češ, da so nasprotniki narodnih uradnikov, so se oni trudili in dosegli omenjeno imenovanje. Pač pa vemo, da zastopnik liberalne inteligence (?), dr. Kukovec, tudi v tem slučaju ni zganil z mezincem. Za to delovanje zasluži, da ga narodni Sokoli zopet enkrat povzdigujejo, kakor zadnjič, ko so v Središču tega večnemščinarja nosili na rokah.
Iz šolske službe. V St. Joštu na Kozjajku, poŠta Dobrna pri Celju, na enorazredni ljudski šoli je razpisano definitivno mesto učitelja in šolskega vodje, II.; tozadevne prošnje je vlagati do 25. avgusta. — Na trorazredni ljudski Šoli pri Sv. Florijafnu, pošta Mislinja, je razpisano definitivno mesto učitelja, eventuelno učiteljice, III.; prošnje do dne 25. avgusta. — Na Šestrazredni ljudski Šoli v Cirkovcah je razpisano definitivno učiteljsko mesto; prošnje do 20. avgusta. — Na Šestrazredni ljudski šoli pri Sv. Vidu blizu Ptuja je razpisano definitivno mesto učiteljice, III.; prošnje do dne 30. avgusta. — Rimske številke značijo plačilni razred.
Iz fin. službe. Prestavljen je komisar finančne straže I. razreda Jurij Klampfer iz Celja v Šmarje pri Jelšah kot vodja finančne straže. Umirovljen, je višji komisar Heinrich Vorsič v Šmarju pri Jelšah. Za rešpicijenta sta imenovana Matija Rihterič in P. KraŠič. Za višje nadzornike so imenoivani Fr. Pau-linc, Franc Mandl in Matej Pogoreuc. Prestavljeni so sledeči višji nadzorniki: Franc Jodl iz Maribora v Slovenj gradeč, Jakob Kaiser iz Ptuja v Celje in Matej Pogoreuc iz Laškega v Ptuj.
Občinski uradi, pozor! Vsi občinski uradi naj naznanijo škodo, povzročeno vsled suše, in prosijo za odpis zemljiškega davka s prikladami. Tozadevne, nekolekova/ne prošnje je vlagati na c. kr. okrajno glavarstvo (davčni oddelek).
*	Najboljše delo opraviš, ako agitiraš med prijatelji in znanci, da si naročijo Časnike naše katoli-ško-narodne stranke.
*	Ljubljansko slavlje. Kakor je našim cenjenim čitateljem že znano, se v,rši koncem tega meseca v Ljubljani katoliški shod jugoslovanske mladine. Shod je^ velike kulturne važnosti in vzbuja vsestransko zar-nimanje. Poleg Slovencev iz vseh krajev slovenske zemlje bodo prišli tudi Hrvatje, Cehi iri Poljaki. Štiri dni bo zborovalo naše vrlo dijaštvo skupaj z našo mladino in drugim ljudstvom. Iz Štajerske bodo vozili posebni vlaki. Prvi spored je prinesla že „Straža". Ko bo enkrat vse patanko določeno glede vlakov in drugega, priobčimo tudi mi. Skrbimo, da pohiti Častno število Štajercev v belo Ljubljano, Ker naši ljudje ne morejo celi teden izostati, bo vozil posebni vlak za zadnji in najlepši dan slavlja, za nedeljo, dne 27. avgusta.
*	Naš poziv v zadnji številki, da naj se priglasijo udeleženci kat. shoda jugoslovanske mladine, je postal brezpredmeten, ker priredi posebne vlake osrednji odbor za katoliški shod jugoslovanske mladine v Ljubljani, in ne naša slovenska krščansko-so-cialna zveza v Mariboru. Vse tozadevne priglase in vprašanja naj se naslovi potom domaČih župnih uradov naravnost na osrednji odbor za kat. shod jugoslovanske mladine v Ljubljani. — Agitirajte za številno udeležbo!
*	Sestanek absolventov kmetijske šole na Grmu se priredi dne 19. in 20. avgusta t. 1. Pri tej priliki se je praznovala tudi 25Ietnica zavoda s sledečim programom: V soboto, dne 19. avgusta: Ob VS. uri dopoldne: Sprejem gostov pa kolodvoru, Odkaza-nje prenočišč. Ob 7, uri zvečer: Prijateljski sestanek pri Stemburju v Kandiji. Ob 9. uri zvečer: Kres na Grmu. V nedeljo, dne 20. avgusta: Ob 8. uri zjutraj: Sv. maša pri Božjem grobu. Ob 9. uri dopoldne: Pozdrav in nagovor došlih gostov v šolski dvorani. O-gledovanje zavoda. Ob 541, uri popoldne: Skupni obed v Šolski dvorani. Ob 4. uri- popoldne: Zborovapje absolventov v svrho stanovske organizacije. — Cas za priglasitev je določen do 1. avgusta. Pripravljalni odbor,
*	Sestanek zastopnikov spodnještajerskih kmetijskih podružnic. V Četrtek, dne 27, julija se je vršil v Svetlinovi gostilni v Poljčanali gospodarski sestanek zastopnikov spodnještajerskih kmetijskih podružnic. Otvoril je zborovanje č. g. Gomilšek. Predsedovala sta shodu deželni odbornik Robič in dr. Schmirmaul. Na dnevnem redu je bila dolga vrsta važnih gospodarskih vprašanj, ki pa se niso dala tako obravnavia-ti, kot bi bilo želeti, ker so nekateri, katerim rada udarja slogašk.a in liberalna žilica, skušali v, dolgoveznih govorih povdarjati, da je naša gospodarska organizacija ponesrečena. Celo zborovanje ni imelo radi preobširnih debat tistega pomena, ki bi se ga lahko doseglo, če n. pr. tajnik Holz ne bi zašel na pot, ki je nasprotna naši gospodarski organizaciji, in Če bi g. Drofenik ne Čutil potrebe, napadati neposredno našo mladino. — Po zborovanju so si udeleženci o-gledali pod vodstvom nadzornika JelovŠeka vzorne živinske hleve v samostanu v Studenicah.
*	Slovenski liberalci Še vedno v svojih listih nadaljujejo gonjo proti kmečkemu stanu in njegovim koristim. Razprava o draginji v državnem zboru jim je dala zopet povod, da so se začeli besno zaganjati v branitelje kmečkega stanu. Slovenske poslance, ki so se potegovali za kmeta, imenuje ,„Slov. Narod" „paj ostudnejše priganjače vlade" in njihovo ravnanje „neljudsko postopanje, ki ruje proti najvažnejšim
težnjam prebivalcev"» Pred vsem se zaganja y posl. Jarca, dr. Korošca, dr. BenkoviČa in BrenčiČa. ter jih žali s psovkami in neresničnimi trditvami. Sedaj so volitv.e minule in liberalcem se ni treba več hlini-ti kmetu, zato mahajo po njem,
*	Nemškutarji so lahko ponosni na svoje spod-nještajerske poslance Marckhla, Malika in \Vastiana, .Ti možje so glasovali za uvoz prekmorskega mesa in uvoz srbske živine. Posebno za Marckhla in Malika si je treba to glasovanje zapomniti, ker imata tudi mnogo kmečkih volilcev, Cim bolj bo na Slovenskem Štajerju napredovala nemškutarija, tem slabše bo za
našega kmeta,
*	„Družinska pratika". Ravnokar je izšla v založništvu v Ljubljani naša „Družinska pratika za leto 1912" z zelo raznovrstno, zanimivo vsebino ter mnogimi, letos posebno izbranimi slikami. Dobiva se od sedaj nadalje v vseh trgovinah. Cena izvodu 24 vin., po pošti 10 .vin. več. Kdor bi je ne mogel dobiti pri domačem trgovcu, naj si jo naroči v Ljubljani pri „Katoliški bukvami" ali pa v prodajalni „Katoliškega tiskovnega društva". Zahtevajte povsod našo „Družinsko pratiko" s podobo sv. Družine, Razprodajalci dobe znaten popilst.
Romanje na Brezje. Ker se od mnogih strani povprašuje, ali se bode letos priredilo romanje na Brezje, naznanjamo, da namerava S. K. S. Z. isto prirediti 4. ali pa 11. septembra t. 1.
*	Vročina. Neznosna vročina, ki je vladala zadnji teden, je sicer minula, toda toplo je še vedno. Dež, ki je v soboto popoldne padel po nekaterih krajih Sp. Štajerja, je znatno ohladil vzduh, toda suše, ki se po nekod že silno pozna, ni odstranil. Zdaten dež bi bil sedaj zelo potreben, Iz drugih dežel prihajajo tudi vesti o vročini in suši. Poroča se o mnogih smrtnih slučajih solnčarice, ki se dogode zlasti po velikih mestih,
*	Škocijansko bralno druširro na Koroškem — slišimo — bo slovesno obhajalo petletnico svojega obstanku. Ustanovilo se je 5. avgusta 1906. Zaradi ravnokar neprikladnega časa bo blovesrost nekaj pozneje; kedaj, se bo poročab. Fantje, dekleta, narodnjaki na noge! Po skupnih močeh ia skupnem delu mora Škocijan ohrauiti zanaprej slo vensko lice, vkljub tujim letovičarjem ob jezeru, od katerih vendar nič nimamo.
Mariborski okraj.
m Ruška koča. Podra»ska podružnica slov. planinskega društva	katoličana, prvo sv. obhajilo. Iz ganljivega cerkvene-
obhaja 3 septembra 1911 desetletnico svojega obstanka pri Ruš ti koči.	ga govora g. kateheta na prvoobhajance in roditelje
Isti din bo maševai pri Sv. Arehu nam Pohorcem dobro znani č g.	s0 grpali stariŠi in malčki marsikateri nauk, ki nas prof, dr. A Med ed. notem pa se vrši pra?a narodna planinska vese- . 1	„ „„„v i ■	*	' 1
lica. Prijatelji slov pianin, p dajmo si roke 3. sept pri Ruški koči.	naj spremlja na zemeljski poti v srečno, večno Živ-
m Sv. Lenart v SUv. gor. Še enkrat vabimo vse naš« somiš-	ljenje. StariŠi, pazite na mladino, kakor na punčico
Ijenike ca dijaško veselic), i i je pnr«di Štajerski pododbor Slov.	svojega OČesa, da S6 vam V vrvenju zapeljivega sve-
Dijaške Zveze dne 6 avgusta t. 1. po večernicah pri Sv. Lenartu v	1 ■ •• -.....- -
Slov. gor. v gostilni g. F. Arnuša. Na v poredu je godba, govor ter šaloigra „Trije tifckiJ. Po sporedu prosta zabava s konfet\ šaljivo pošto, sročoloiom, šopki itd. itd. Prijatelji katoliško-na.-odnega dijaštva, pridite vsi do zadnjaga 1
Ptujski okraj.
Volitve v mariborski okrajni zastop. C. kr. o-krajno glavarstvo v Mariboru razglaša sledeče: Volitve v okrajni zastop se bodo vršile v naslednjem redu: 1. Za skupino velikega zemljiškega posestva v pondeljek dne 14. avgusta 1911, ob 10. uri dopoldne, v dvorani okrajnega zastopa v Mariboru. 2. Za skupino najvišje obdačenih v trgovini in industriji, v sredo dne 16. avgusta 1911, ob 10. uri dopoldne v dvorani okrajnega zastopa v Mariboru. 3. Za skupino mest in trgov v četrtek dne 17. avgusta 1911, ob 10. uri dopoldne v Mariboru v rotovžu in v občinski pisarni pri Sv. Lovrencu. 4. Za skupino kmečkih občin, v soboto, dne 19. avgusta 1911, ob 10. uri dopoldne v dvorani okrajnega zastopa v Mariboru.
m Ruše. Zaostali pes. Pred 8. dnevi so bili v Rušah v gostilni g. A. Novaka trije mladi gospodje z velikim, lepim psom. Zvečer so gospodje odšli, a pes je zaostal in se nahaja še danes voskrbi g. A. Novaka, Pes nima ovratnice in ne znamke, O gospodih ve le, da se piše eden baje Miiller, drugi, da je abiturijent in tretji pa sedmošolec. DotiČni gospodie naj bi se pobrigali, da si pride lastnik po psa, — A-ko pa morda ve kdo izmed cenj, bralcev kaj povedati o tem zaostalem psu, naj to blagovoli naznaniti županstvu v Rušah',	9
Št. Ilj v Slovenskih goricah- V petek dne 28. julija je umrl gospod Janez Fluher, slovenski občinski odbornik, vrl, neustrašen, narodni veteran. Pogreb se je vršil v nedeljo dne 30. julija popoldne ob zelo obilni udeležbi. Vrlemu obmejnemu Slovencu blag spomin!
m Sv. Trojica v Slov. gor. O, kako veselo je bilo pri Sv. Trojici v Slov. gor. dne 16. julija, ko smo obhajali 501etnico 3, reda. Veliko veselje so vži-vale tiste tretjerednice in tretjeredniki, ki so dobili križec za spomin, da so že 50 let v tretjem redu. Deklet je bilo ovenčanih blizo 100* K skupnemu sv. obhar jilu jih je pristopilo na stotine.
m Velika nesreča je zadela v soboto, dne 29. julija vrlega kmeta Žugmana v občipi Vosek. Udarila je namreč strela v hlev in gospodarsko poslopje, ki je oboje zgorelo do tal. Zgorela je tudi vsa goveja živina, svinje, ves živež in vse orodje, ker se ni dalo ničesar rešiti vsled hudega viharja, ki je ogenj grozno naglo razširil. Prizadeti posestnik, ki je oče 9 nepreskrbljenih otrok, se nahaja v največji stiski, ker nima sedaj ničesar in je le za majhno svotico zavja-• rovan.
m Fram. V ponedeljek, dne 31. julija smo pokopali mlado ženo Frančiško Stern-Vrhovšek iz Planice. Zapušča pet drobnih otrok in daleč okrog dobro znanega odličnega moža Franca Sterna. Nasledki težke operacije na ledvicah so povzročili rano smrt odlične žene, vzorne matere in vešče gospodinje.
m Slov. Bistrica V ned-ljo, dne 6 avgusta vsi v Slov. Bisirico! Izobraževalno d-uš.vo uprizori ta dan v h >telu „Avs'rija" krasno ljudsko igro v petih dejanjih, „Mala pevka". Prijatelji zabave, prid.te mnogoštevilno, d* vidite in slišite res nekaj 1 p''ga in ¡>< ufnega. Zače en ob 4. uri prpoldne. Vstopnina kakor navadno — Odbor.
m Slivnica pri Mariboru. Prost, požarna b ainba v Orehovi rasi vabi uljudno na ljudsko veselico dne 6. avgusta v gostilni g. Les-jj.ka v Slivnici. Na v sporedu je pozdrav, srečolov, ribarenje, šaliva pošta, kegljanje na dobitke, petje iid. Začetek <,b pol 3. uri popoldne. ¡ji;ra zli'n» pohorska g,.dba. Vsi ro .oljubi od blizu in dale se uljudno vabijo	Odbor.
p Ptuj. Naglo je umrla žena grobarja Sichrov-sky. Zvečer je šla Še zdrava spat, drugo jutro pa so jo našli mrtvo.
p liajdin. Občinski odbor Slovenje vasi je e-noglasno imenoval domaČega župnika, vlČ. g. Jan. Tomana, v priznanje njegovih zaslug svojim častnim občanom. Veleč, gospodu, ki vživa v celi iari zaupanje in Spoštovanje vseh dobrih, najprisrčnejše čestitke!
p Kolera. Jerum, jerum, kaj le bo, kolera je to (tukaj)! Tako so pretečeni teden mnogi zdihovali po mestu; nekateri so začeli že misliti, kam jo pobrisati pred to hudo šibo; drugi so v duhu že gledali vse polno bolnikov in mrličev in s strahom čakali, kaj store oblasti. In zvedelo se je kmalu, da je Še hujša reč kakor kolera, namreč kuga, ki preti mestu, ali bolje ne mestu, ampak najbolj celemu ptujskemu polju, a tista kuga, ki je tukaj že udomačena, in iz Ptuja mirno zastruplja in mori ter kolje zaslepljene ljudi: šnop-sarska kuga! Dva delavca sta si ga namreč nekoliko preveč naložila, postalo jima je hudo; ljudje pa so hoteli krivdo kuge zvrniti na nedolžno kolero!
p Utonil je v Dravi prejšnji teden 121etni deček Jož. Jurgec; Šel je z nekaterimi tovariši se kopat v odprto strugo; ker ni znal dobro plavati, ga je zgrabil močen tok in ga pokopal v hladne valove. Par dni pozneje je utonil nek dragopec. Trupla obeh je vrgla Drava pri Sv, Marku na prodec ob bregu.
p Huda vročina zadnjih dni v juliju je precej padla, a suša je še vedno velika, ker je v ptujski o-kolici pretečeno soboto padlo le malo dežja. Kmetovalci, pozor na seno, ki bo imelo pozneje lepo ceno!
p „Jojek" v torbi. Naš FranČa je od Moškanjc do Formina „fištral" z največjim veseljem s tisto hinavsko „Slogo", ki je obrekovala razne duhovnike. Njegov „liajir" je bil nabit lažnjivih „Slog", katere je delil volilcem z besedami: „Jaz pa Plojeka, jaz pa Plojek.a!" In kadar se sedaj FranČa bliža s svojo poštno torbo hišam, kriče mali otroci: „Že nese joje-ka, jojeka," In res, prej je bil Plojek, sedaj je pa „jojek" v torbi. „Podpora je že tu!", so kričali Vesenja-kovi vrabci od Mezgove do Gajjeve, sedaj žalostno čivkajo: „Jojek je že tu!"
p Sv. Urban pri Ptuju. Uganka: Zakaj bežijo liberalci s svojih stopnic pred klerikalci. Bežijo zato, ker jih je sedaj po volitvah sram zaradi dolgih nosov, ki so jih dobili. Vidva gg. MariniČ krčmar in poštar, drugokrat ne bežita, ko bodeta videla klerikalce. Heil und Sieg! Zmaga pa je le naša!
p Zavrč. Igrokaza „Marijin otrok" ip „CaŠica kave", katera so priredila dekleta dekliške Marijine družbe dne 16, julija, sta se prav dobro obnesla. Naše igralke so prav korajžno nastopile in rešile svoje vloge prav dobro. Posebno ciganke so pogodile svoje težke vloge prav dobro. Zahvaliti se moramo g. organista Alojziju Verzelu za njegov trud pri predstavi in vajah. Nastopil je tudi prvokrat mešan pevski zbor pod vodstvom domačega g. organista, ki je s krasnim petjem navdušil vse navzoče. Ljudje si želijo, da bi večkrat kaj takega videli. Dekleta, le tako naprej z združenimi močmi! Z Bogom in Marijo za sv. vero in mili paš slovenski jezik!
p Cirkovce. Napredek je tu, ker smo podporo za ta napredek sami plačali. Ker imamo svoje domaČe postajališče, ne hodimo več na Pragarsko po poŠto, temveč dobivamo sedaj kar dvakrat na dan poŠto na postajališču v Cirkovcah, Take Ugodnosti nimajo povsod niti tržani, pač pa mi Cirkovčapi.
p Cirkovce. Restavracijo pri novem cirkovškem postajališču je pričel graditi g. Jakob Beranič* Želimo mu kot razumnemu mladeniču mnogo sreče! Ce se bc še kedaj povrnila letošnja vročina, ne bo radi žeje na cirkovški postaji zadela nikogar solnčarica.
p Zetale. Meseca maja so dobile neke osebe blizu cerkve sv. Mohorja grdo lažnjivo pismo brez podpisa. Naznanile so orožnikom, ki so v kratkem našli pisca tega pisma, in sicer Martina Ivovačiča in Edvarda Frleža, ter ju gnali vklenjena pred sodišče, kjer sta prejela zasluženo kazen. M, KovaČic, ki je pismo zlagal, je dobil 4 mesece, E. Frlež, ki ga je pisal, pa dva meseca zapora. Mislim, da se jim ne bode ljubilo več takjh pisem pisati. Tudi tukaj v Zeta-lah se že več let dogaja, da razne osebe pošiljajo ta-ka lažnjiva in zbadljiva pisma brez podpisa. Toda pazijo naj, da se jim ne bode zgodilo tako, kakor onima dvema,
p Sv. Trojica v Halozah. Zorno jutro se zažari in blagodejni žarki vshajajočega solnca zaično ogrevati mater naravo. Ta preobrat me napoti dne 23. malega srpana, da se vspnem na prijazni hribček župnijske cerkve. Naenkrat se oglasi milo, veselo zvo-nenje ubranih zvonov, v pozdrav od bližnje kapelice prispeli šolski mladini. Zares slovesen je bil vhod v svetišče, ki so ga ti presrečni svatje v spremstvu svojega gospoda kateheta napravili svojemu nebeškemu ženinu. Ko se je pričelo sv,, opravilo, znan mi je takoj povod. (To je prvi, najslavnejši, Častni dan za
ta ne pogubi, pazite, da otroci berejo dobre knjige in časopise, ker zapeljivec je tisti, ki mori otroka z razširjanjem slabili časnikov, ki trosijo laži in. hujskajo učiteljstvo proti duhovniku, katera dva najvažnejša stanova morata skupno delovati, ne pa, da kar duhovnik zida, mu drugi Čez noč z zvijačami podre in za vedno uniči. Vse za otroka, ki je naš up in nada. — Mladinoljub.
p Mala nedelja. Tu se je ustanovilo društvo za gradnjo nove farne cerkve presv. Trojice pri Mali Nedelji. Sedanja cerkev je za toliko Število prebivalcev popolnoma premajhna. Poleg tega je Mala Nedelja zgodovinsko imeniten kraj iz dobe prvega krščanstva med Slovani. Tu se je ustavil sv. Metod s svojimi Moravani, ko je potoval v Rim. Na to še danda-nes spominja ime občine in kraja Moravci. Tu je deloval in ima svoj spomenik vsakemu izobraženemu Slovencu znani Anton Krempel, Naj tukaj stoji tedaj enkrat lepa in prostorna cerkev, Znajicem pa društvo najtopleje priporočamo.
p Središče, Kakor po vsem svetu, tako je vladala tudi pri nas zadnji Čas strašna vročina, kar je zelo slabo vplivalo na itak' slabo talentirane liberalne petelinčke, da jim je zavrelo okoli možga-n in so v svoji zmedenosti skrpali članek v, zadnjem „Nar. Listu", v katerem blatijo našega odhajajočega č. g. kaplana, češ, da jim je to plačilo za njihovo neumorno agitacijo. Napadajo in sramotijo tudi druge poštene može in tudi ženskam ne prizajnašajo. Ali mislite, da nas s svojimi napadi spravite iz ravnotežja? Mi hočemo stati trdno kot skala vedno in povsod za naša katoliško-narodna načela, naj pride vihar kakor-šen koli hoče, ne pa od takih brezpomembnih političnih otroČajev. Za prihodnjič pa vam svetujemo, obrnite se s prošnjo do našega farnega patrona, da vam razsveti pamet, da bodete svojim lahkovernim backom vedeli kaj bolf pametnega in stvarnega poročati.
p Središče. Dopis iz Središča v zadnji Številki „Nar. Lista", tikajoč se odhoda g. kaplana Ant. Kuharja, ni nič vreden; bodi pa cenj, bralcem „Slov. Gospodarja" v razsodbo podano sledeče: Vsakemu Časniku bi moral biti namen, objavljati širnemu svetu imenitne in važne dogodke — h katerim pa prestava kaplana in njegov odhod ne spada — bralce in Širno občinstvo poučevati itd. Dopis iz Središča v „Nar. Listu" ne odgovarja tem namenom. Namesto poučljiv je pohujšljiv. Tak dopis bi znal spisati kak neolikan fantalin, ne pa tak, ki se prišteva k inteligenci. Dopisnika srce je morda črno kakor Črna gora. Čuditi se je nad lojalnostjo uredništva „Nar. Lista", ki take dopise priobčuje. Taki dopisi slišijo v koš.
Slovenjgraški okraj«
s Razbor. V nedeljo, dne 13, avgusta pride k nam naš poslanec dr. K. Verstovšek, ki bode imel po ranem opravilu shod S. K, Z, v društvenih prostorih. Na shod pride tudi .vodja živinorejske zadruge, gosp. Zebot, ki bode govoril o živinoreji,
s Parne če. V nedeljo, dne 18, avgusta po večernicah se vrši pri posestniku gostilničarju Juriju Marcelu, p. d, Urm, shod S. K. Z. Govorila bodeta gosp. drž. in dež. posl. dr. K. Verstovšek. in vodja živinorejske zadruge, g. Zebot. — Kmetje, udeležite se shoda, ki bode v prvi vrsti gospodarski shod!
s Pameče. Po shodu S. K. Z. bode istega dne (13, t. m.) ustanovni shod „Slov, Straže" za Spodnjo Mislinjsko dolino s sedežem v Pamečah,
s Gradišče. Ker se me „Nar, List" ne naveliča napadati, sem primorana, mu enkrat odgovoriti. Pride mi namreč ta prismoda od 13. julija slučajno v roke. Moja ženska radovednost mi ne da miru, da pogledam, kaj začne „Nar. List" sedaj po tako groznem porazu, katerega je doživel dne 13. junija. Začnem listati, pa zagledam dopis od Sv. Duha na Ostrem vrhu. V njem se g. nadučitelj Majcen obregne ob dopisnika „Slov. Gospodarja" od 13. julija, ker je ta vprašal, če naj pojasni stanje tukajšnje posojilnice in se je potegnil tudi za mene. Cenj. dopisniku „Slov. Gospodarja" morajo biti pač dobro "fcnane naše razmere, posebno stanje tukajšnje hranilnice. G. Majcen mi očita, da sem po „moji krščanski hujskariji" spravila 30.000 kron v mariborsko ljudsko posojilnico iz njihove hranilnice. Jaz pa mislim, da pisem napravila s tem nič krivičnega, če nesejo pristaši K. Z. njihove vloge v svoje zavode. Vsaj klerikalen denar ne spada v liberalne posojilnice. Zraven imam Še pač dovolj vpliva v naši občini, da se mi je kot priprosti kmetici posrečilo spraviti po dopisnikovem mnenju še precejšnjo svoto v mariborsko ljudsko hranilnico. Priznati pa moram tudi, da so mi pri tem delu mnogo pripomogli tukajšnji liberalci z njihovim grdim razgrajanjem po volilnih shodih K. Z., ker so hoteli vsak shod K. Z. razdreti, kar se jim seveda ni posrečilo. Delali so, kakor da bi bili pristaši K, Z. sa^ mi njihovi viničarji. ZnaČajni pristaši K. Z. pa strar hovlade nočejo poznati, ker so sami dovolj razsodni, da viedo, koga naj volijo. Zatorej so tudi z veseljem nosili hranilne knjižice v mariborsko ljudsko posojilnico, da jim ni bilo treba več občevati s temi ljudmi. Nadalje grozi g. Majcen, da, Če bodo ljudje še dalje vzdigali denar pri njihovi hranilnici, da bodo posojila pač ustavili in strogo tirjali dolgove. S tem gosp.
Majcen pač nehote prizna, da je posojilnica pri Sv. Duhu popolnoma odvisna od klerikalcev, ker Če bi začeli klerikalci vzdigati eden za drugim svoje vloge, potem pa že mora posojilnica ustaviti posojila in. iz-tirjevati dolgove, da ji je mogoče, izplačati klerikalcem vloge. Potem pa tisto ogromno premoženje, s katerim se v „Nar. Listu" hvali, ni v Čast liberalcem, ampak klerikalcem, ker se brez klerikalnih vlog promet ustavi.. Sicer pa naj g. Majcen ne misli, da bi mu bilo mogoče celo krivdo zvaliti na mene, Če sveto-duška hranilnica ne bo mogla svojim upnikom poso-jevati denarja in bo Se celo drugi dolg tirjala. V dokaz en slučaj: Neki kmet mi je pred par meseci tožil: Jaz bi tako krvavo potreboval denar, kateri je naložen pri gori imenovani hranilnici, pa ga ne dobim. In pravi, ti Hekerlca si kriva, da je naša „špar-kasa" sedaj čisto uboga. Pa jaz tebi nič ne zamerim. Kriv je Majcen, sam naj bi volil kogar bi hotel, pomagati politično razgrajati po shodih K, Z. bi mu pa ne bilo treba, saj pristaši K. Z. tudi niso šli razgrajat na liberalne shode, zatorej bi se spodobilo, da bi se bili tudi liberalci dostojno obnašali na shodih K. Z., da bi lahko vsak sam razsodil, katera stranka je prava. Nadalje trdi g. Majcen, da se bodo še tisti kesali, kateri imajo naložen denar v ljudski posojilnici v Mariboru. G. Majcen si pač misli, da bodo vlagatelji omenjene hranilnice žalovali po tistih 5%, kariere obljubuje hranilnica pri Sv, Duhu na Ostrem vrhu. Pa v tolažbo moram povedati g. Majcenu, da tisti mu dobro znani kmet v Gradišču, kateri ima največ denarja naloženega v ljudski hranilnici v Mariboru, se je smejal okrožnici hranilnice Sv, Duha in je rekel, da Če pri ljudski posojilnici v Mariboru nima ve6 kakor po 3%, pa Še ne vlpži pri hranilnici Sv. Duha, akoravno obljubuje ta po 5%. Iz tega pač lahko vsak razvidi, katera hranilnica od teh dveh i-ma v naši občini več zaupanja» H koncu pa moram g. Majcenui še Čestitati, da zna tako izvrstno iarbati backe „Nar, Lista". Piše namreč, da je njihova hranilnica in posojilnica izgubila samo še-le pri nekem klerikalcu, in je ta opeharil posojilnico s pomočjo nekega mojega sorodnika. To je pa že tako debela neresnica, da bi lahko z obema rokama prijeli celo zvesti kimovci g. Majcena. Saj je vsem tukajšnjim okoličanom dobro znano, da sem se jaz omožila od Sv. Lovrenca nad Mariborom in tedaj sploh nimam nobenih sorodnikov tukaj, razven enega, kateremu pa Še nihče ne more dokazati kakšne goljufije iz njegove preteklosti. Drugi sorodniki v St, Lovrencu se pa jie brigajo za tukajšnjo posojilnico, tem manj pa, da bi se kateri vtikal v take sleparije, o ..katerih čenča ^,Nar. List", Sicer pa je zelo dvomljivo, da bi imela hranilnica izgubo ravno pri klerikalcu, bolj verjetno je, da je bila izguba pri nasprotni stranki. Dovolila bi si prositi g. Majcena, da bi bil tako ljubeznjiv in mi postregel z imeni dotičnega klerikalca in mojega sorodnika, po katerih je bila njihova posojilnica tako nesrečna. Jaz bi rada poznala tistega Človeka, zavoljo katerega mora trpeti moja Čast, Ce torej g. Majcen svoje trditve ne dokaže, potem si naj sam napravi sodbo o sebi» — Julijana Gril — Hekerlca.
s Marenberg. V nedeljo je priredila naša Mla-deniška zveza veselico z igro „Čevljar", a žalibog ob navzočnosti skoraj samo tujih gostov. DomaČi narodno zaspani starokopitni ljudje, razun obitelji Ternik, Hebl in Erjavec ter navdušene slovepske mladine, se niso udeležili veselice. Prišli pa so vrli MutČani, o katerih moramo reči, da so korajžni obmejni Slovenci in navdušeni za probujo slovenskega naroda ob meji. Potrudili so se k nam zavedni Slovenci iz Remš-nika in celo iz Pongraca, ki so pred kratkim pokazali s svojo prireditvijo, da skrbno Čuvajo najskrajnejšo točko slovenske zemlje v Dravski dolini, O prvem nastopu naših mlacleničev-igralcev so se izrazili vsi u-deleženci prav pohvalno. Imena igralcev so: Arih' A., Arih Ferdinand, Fras Jakob, Golob Franc, Tomažič Franc, Veronik Anton, — Slovenska meja! Le tako skupno in složno naprej, in kmalu bodo vsled nemške krute sile ponemčurjene pokrajine bolj slovenske!
Celjski okraj.
c Gornji Grad. Ko sem Šel iz Gornjega Grada domov po svojih opravkih, sem se slučajno oglasil tudi na Križu v Bertotovi gostilni, v kateri sta ravno dva mladeniča, učitelj Kocbek in pa tajnik Podbrež-pik razlagala svoje modrosti. Kakor sem izvedel, jih prideta razlagat skoro vsak dan, toda o tem drugo-krat, za danes samo to-le: Ko sem slišal dotična politična modrijana govoriti, sem si mislil: ta dva sta pa gotovo iz Londona in sta največja učenjaka na svetu. O blagor Križanom, ki jih tako pogosto obiskujeta in. jim dajeta nasvete; ; pa jim še lahko tudi kaj povesta o žalskem oslu. Toda ko povem svoje misli nekemu domačinu, mi je ta rekel: Nas Križane, ki i-mamo jasno začrtano svojo pot ter stopamo samozavestno v življenje, je sram biti pri taki stranki in občevati z njenimi pristaši, ko ima za svoje slavje pripravljenega osla, ker vemo za pregovor, ki pravi: „Povej mi, s kom se pajdašiš, in povedal ti bom, kdo da si." Pa sem se poslovil od tam. Za danes dovolj, prihodnjič pa še nekaj o starem Fišerjevem krčmar-ju, p. d. Bertotu, h kateremu se hodita že zgoraj navedena mladeniča posvetovat. — Kmet od Savinje.
c Grajska vas. Na nesramni dopis iz Grajske vasi v „Nar. Listu", da je bila detomorilka T. S. Članica Marijine družbe v St. Juriju ob Taboru, izjavljamo, da je to podla liberalna laž. Imenovana ni bila nikoli v nobeni Marijini družbi. To neumnost jo mogel izrigati le kak liberaleo, ki mu je obležal v že-
lodcu žalski oslovski golaž. Zaslužen odgovor Še dobijo te liberalne hijene.
c Polzela. Naprošeni izjavljamo, da g. učitelj P. Loparnik ni s članki v našem listu, ki se bavijo z zadevami na Polzeli, v. nobeni, bodisi posredni ali neposredni zvezi, — Uredništvo,
c Dramlje. Mi ne mirujemo. Imeli smo preteče-no nedeljo občni zbor „Slov, Straže". Zborovanje je spretno vodil g. kaplan. Nastopila sta naša, že obče znana in priljubljena govornika, MihaVengušt in Miha VoduŠek, Govorila sta tako navdušeno in prepričevalno, da smo nabrali takoj 54 K za „Slov» Stražo". Vsa srca deklet je pa pridobila s svojim premišljenim in navdušenim govorom gdč. Nežika Sket. Tudi naš pevski zbor pod vodstvom g. Antona Zabukovšeka ni hotel zaostati ter nas je razveselil s par mičnimi pesmicami, Prosto zabavo smo si napravili pri Jakobu Korošcu, kjer smo že spet nabrali nekaj kronic za na^ še obmejne brate. Smo in hočemo ostati katoliško-na-rodni Slovenci. Naša mladeniška zveza Šteje danes že 63 udov, in med temi 12 dosluženih Ivojakov» Mi vstajamo in liberalce je strah.
c Braslovče. Naš vrli narodnjak Frapc Prislan je okreval po nenadni in težki bolezni v veselje vseh nas, ki ga poznamo. G, dr. Cervinki bodi izrečena najprisrčnejša zahvala za njegovo izredno požrtvovalnost, s katero je zabranil najhujše.
Letuš pri Bra > 3ah. V naši okolici nimamo nič liberalcev. Možje fantje so večinoma modri in zavedni. Imatoio pa mu„hno Število zaslepljencev, ki pred volitvijo niso klicali s slepcem pri 'Jerihi: „Sin Davidov, usmili se me, da spregledam," marveč zanašali so se na svoje voditelje; tega pa niso vedeli, da so voditelji tudi slepi, zato so pa vsi vkup padli v jamo. Pri naši krščanski stranki pa imamo zanesljive voditelje, katerim lahko zaupamo.
Ljubno. Tukaj se je prigodil v temni noči med 25.-26. jul. zelo žalosten slučaj. Gdč. Gerzetič, poštna upraviteljica, ki je prišla še-le pred tremi meseci ki tukajšnjemu poštnemu uradu, je stanovala v bližini urada v pritlični hiši poleg Žmamove gostilne. Nič hudega sluteč, je pustila okna vsled soparne noči napol odprta, Okoli polnoči se vtihotapi v spalno sobo neki 301etni, že večkrat predkaznovani pohotnež Fr, Piki, s priimkom Lukčov. Ravno pred kratkim je šele odsedel 51etni zapor. Ker se razbojniku vsled silo-brana ojunačene gospodične namen ni posrečil, jo. je začel z nekim čevljarskim železnim orodjem obdelovati ter jej je prizadejal opasne rane na glavi, obrazni in ustnicah. Vsa sobna oprava je bila okrvavljena. Prišlo bi bilo do umora, ako bi na klice ne bili prihiteli sosedje, ki so lopova odgnali. Zbežal je zopet čez okno v temno noč v gozdove, kjer se sedaj klati. Napadeni gospodični, ki je zdaj že iz nevarnosti, izrekamo naše sožalje. Ves dogodek je žalosten tudi zaradi tega, ker bodo nam sovražni nemški listi imeli povod k blatenju našega dobrega, mirnega ljudstva, — Občani.
c Sladka gora. V nedeljo, dne 23, julija smo si tudi mi Sladkogorčani ustanovili podružnico „SI. Straže". Navdušenje je bilo veliko, K otvoritvi zapo-jo naši slavčeki pod vodstvom blage in za vse dobro vnete učiteljice Koklič „Nazaj v planinski raj!" Nato nastopi dobro znani mladinski organizator in odbornik „Slov, Straže", vlČ. g. župnik GomilŠek, ki v ognjevitih besedah razloži potrebo in pomen „Slovenske Straže". Z „Živio"-klici je govorniku občinstvo pritrjevalo. Za njim se oglasi k besedi č. domači g, župnik, ki se v imenu vseh zborovalcev iskreno zahvar ljuje govorniku za njegovo požrtvovalnost ter zaključi shod in želi društvu najlepšega procvita. Pevci zapo-jo: „En hribček bom kupil, bom trsek sadil," 40 udov je takoj pristopilo. Odbor je sledeči: vlč. g, Martin Krajnc, župnik, predsednik; mladenič Mihael Gobec, tajnik; Cverlin Marija, blagajničarka; LorenČak M. in Z,orin Janez, namestnika. Vabimo tudi vse one-ki piso bili navzoči, da se nam pridružijo, da nas bode tem večja armada krepkih braniteljev domovine.
c Vojnik. Poraženi liberalci nikakor ne morejo pozabiti, kar so morali slišati od zavjednih Vojni-čank. Ze sedaj smo jih spravile v takšen strah, ko smo bile samo kot poslušalke prisotne na shodih! Kaj boste potem počeli, kadar nastopimo kot volilke?! Ste pač res duševni revčki, da ne veste, kje bi iskali vzroke svojega poraza, ki tiči edino-le v vaših surovih napadih in v neinteligentnih izrazih". Ponosne smo pa vseeno Vojničanke, da ste nam med svojim pogovorom, idoči iz dr. Koroščevega shoda, na binkoštni ponedeljek sami dali spričevalo odločnosti, ko je eden rekel: Te preklicane babe bi nas bile skoro steple. To ste korenjak:!! Da bi bile me povzročile izvolitev dr. Korošca, se ne moremo ponašati, ker nismo imele volilne pravice. Saj pa nas tudi ni bilo treba, ker je Še hvala Bogu dosti odločnih in krščanskih' mož in fantov. Ako nam pa le vi, liberalci, hočete pripisati to Čast, smo pa tudi ponosne na njo. Proti temu pa odločno protestiramo, da bi nas več po svojih podlih shodih (kakor pri Ropanu) imeli za neizobražene in neumne. Vam bomo že dale priložnost občutiti našo neumnost in odločnost! Enkrat nas imate za kavke, enkrat za babe in zopet za neumne, hkrati pa spet za zmagovalke nad vami. Kdo bi vas tedaj ne pomiloval, vi duševni revčki? Toliko za danes. Ako vam ne bo to zadostovalo, pa še urugič kaj več. — Vojničanke.
c Sv. Jurij ob juž. žel. Zelo prijeten in obenem poučen popoldan nam je pripravil naš ljubeznjivi rojak Franc Vovk, sedaj uslužben pri deželnem muzeju v Gradcu, dne 23. julija t. 1, Izvršil je pred našimi očmi jeruzalemsko romanje. S slikami, katere je sam fotografiral in priredil za skioptikon, je ta bistroumni romar uprizoril na plahti vse važne kraje in do-
godke, na katere naleti romar, K vsakemu prizoru j© pa Še g. Župnik dodal bogato razlago, tako, da je bilo potovanje vsestransko zanimivo in vredno male pristojbine za naše Bralno društvo. Prenašati smo morali pač neznosno vročino v dvorani, pa mislili smo si: če bi romali v sv. deželo, bi se morali Še dalje Časa kuhati. — Želimo zakonskima Vovk, ki sta obhajala že svojo srebrno poroko, obilno zdravja in ju prosimo, naj se še kaj zmislita .na nas Sentjurcane ter nas večkrat obiščeta.
c Št. Jurij ob juž. žel. Dolgo so se pripravljali naši liberalci na „veliko slavje" 251etnice moške podružnice sv, Cirila in Metoda; zdaj so je prestali. Ali so zadovoljni, ne vemo; hvalijo se ne preveč. Napako so naredili že s tem, da so se poslužili prostorov Cestnega Jožeka, Ze s tem je dobila slavnost protiljud-ski značaj. Kajti Cestni Jožek in Še bolj njegova mi-lostljiva boljša polovica sta pri zadnjih volitvah nastopala s tako nestrpnostjo proti zavednim Šentjurskim volilcem katoliško-narodne stranke, da je ni para. Iz hvaležnosti za njuno požrtvovalnost so obhajali tam liberalci svoje „slavje". Toda Cestpi Jožek,, nekdaj tako znana hiša, sedaj več ne vleče. Se gospode ni bilo, naše kmečko ljudstvo pa liberalne prireditve dosledno prezira že zato, ker so predrage. Mi se liberalcem in liberalkam ne, bomo vdinjali. Bomo videli, če bo boljšo polovico Cestnega Jožeka še ke-daj davil nasilni kašelj v cerkvi in če bo še nos vihala»
c Št. Jurij ob juž. žel. Mislili smo, da bode' „Nar. List" po volitvah prenehal osebno napadati naše somišljenike, može, fante, Orle, dekleta, duhovščino itd. Naša stranka ni hotela napadati Še v volilni dobi niti Narodne stranke, še manj pa njenih pristašev, Ker pa se naše ljudi v vsaki štev, „,Nar. Lista" zmirom hujše napada, Čez nje laže in se jih hoče; spraviti ob dobro ime, bomo pa tudi mi začeli — Čeprav neradi — pisati o osebah v Narodni stranku Mi bi lahko nekaj napisali n. pr. o c. kr. poštarici. Rožici, ki sprejema in dovoli nepoklicanim ljudem poštno sobo, kjer je samo oddelek za uradno osobje, tako, da isti lahko vidijo, če kdo kaj odda, Naidalje kako so morali pismonoše voliti Robleka itd. Toliko za zdaj o tukajšnji c. kr. pošti. Ali naj pišemo o Sokolih, n. pr. da ima ta Sokol nezakonskega otroka, drugi pa nenravne knjige itd. Ali se naj spomnimo raznih plesov, pri katerih ni manjkalo gotovih oseb, in; o ponoČnih pohodih od plesa domov. Lepo bi bilo, če bi popisali družbo raznih liberalnih komijev in obrtnih pomočnikov, kateri tudi od „klerikalcev" živijo, a po gostilnah grdo govorijo o naši K. Z. O tem bi bili že pisali, pa so se nam smilili trgovci in obrtniki,, ki bi morali radi teh1 izzivačev trpeti škodo; Če pa ti nezreli fantje ne prenehajo s takim govorjenjem, bo^ demo mi odločnejše govorili. Torej še enkrat: če nas ne bodete pustili pri miru, pripišite sami sebi, če bode pri tem kdo zadet. Toliko za danes, drugokrat se, pa spomnimo cele vrste drugih tudi vzor-liberalcev,
c Iz laškega okraja. Volitve so minule, strasti so se polegle, zato je sedaj primerno, da se ozremo-nazaj in pogledamo po posameznih1 občinah. Prva j&; občina Marija Gradec, katera kakor pred Štirimi leti, tako tudi sedaj, nosi zastavo Slov. kmečke zveze na Štajerskem, Dobil je kandidat dr, Benkovič, 442 glasov, Cobal 7, dr. Kukovec 5, Toliko glasov ni dobil nikjer noben kandidat naše stranke kakor tukaj; na tem volišču. Lepo je bilo videti naše Čvrste mlar deniče in može, ko so v tako obilnem številu po več ur hoda prišli k volitvi. Da se v to občino zastonj zaganjajo liberalni in socialdemokraški valovi, to je pribito. In to vedo tudi nasprotniki; saj jim je ostal dan 24. maja, ko so hoteli s svojim kričanjem osramotiti dr. Benkoviča na shodu pri Sketu v Rimskih toplicah, v spominu. Trda je pest marijograških mož lis fantov, pa urna je noga zidanmoških socialpih demokratov. V marijograški občin.i ne bodo nasprotniki razbijali naših shodov, za to so vstali prepozno. 2. Sv, Krištof: BenkoviČ 422, Kukovec"81," Cobal 73, Tudi tukaj so se trudili posebno socialni demokratje; na-pomoč jim je prišel sam Kocmur iz Ljubljane. Vendar bi bilo tukaj za našo stranko lahko več glasov. 3. Sv, Lenart nad Laškim: dr, Benkovič 117, dr. Kukoveo 12, Cobal 2. Novoustanovljena občina, katera je Še žal brez župana, je dobro volila. Liberalci so prerokovali, da dobi dr. Kukovec 50 glasov. Pa Sentlenar-čani so preponosni, da bi volili liberalca. Tukaj so bili pripravili dr» Kukovcu lep sprejem. 4. Sv. Ru-pert nad Laškim: BenkoviČ 246 glasov, dr. Kukoveo 2. V to občino je napravil dr. Kukovec v družbi s Ka-com romanje, pa mu ni nič pomagalo. 5. Loka pri Zidanem mostu: Na volišču v Loki Benkovič 161, Kukovec 60, Cobal 25 glasov; na volišču Z:'idani most. Benkovič 41, Kukovec 25, Cobal 133 glasov. Na Zidar nem mostu so bili trdno prepričani socialni demokrat-je, da zmaga Cobal ali dr. Kukovec. Grdo je, Če voli kmet socialnega demokrata, Še grše pa je, če potem taji in se hoče na videz štuliti k naši stranki. Pri stranki premaganih se pač nikomur ne ljubi biti. Socialno demokratična stranka v Zidanem mostu živi sedaj v znamenju pridušanja in kletve. Tukaj se je pač delalo s surovo silo zoper dr, Bepkoviča. Tudi ženske so se ogrevale za stranko, katera zagovarja svobodni zakon; že morajo vedeti, zakaj. |5. Dol:, dr, Benkovič 89, Kukovec 35, Cobal 49. 6. Trbovlje.-: Benkovič 278, dr, Kukovec 348, Cobal 1571. Tukaj i-ma pa socialna demokracija trdno izpeljano organizacijo. Učimo so v tem oziru od njih. Tako je volil torej laški okraj. Volitve so minule, zopet je zavladal mir, samo v Lašk.em zdaj zdihuje Kos, Benkoviču ni bil kos, dr, Kukovec je padel skoz in Cobal leži na tleh nam za smeh.
Brežiški okraj.
b Velik požar je 14, t« m. v, kratkem Času vpe-pelil hišo in vsa poslopja posestniku Gorjeviču v Za-kotu, ki niti doma ni bil, ko je začelo goreti. Razen nekaj živine ni rešil ničesar, nego življenje svoje rodbine, Še obleke ne; pač pa je dobil gospodar dokaj bude opekline, tako, da leži zdaj v bolnišnici. Zavarovan ni bil nič* — Tudi sosedu, mlinarju Vrstov-Šeku, je že začel goreti blev in se je v budem vetru komaj posrečilo, ogenj omejiti. — Zažgali so otroci.
b Planina. Dne 18, julija je pri Tislu nastal prepir med znanim Binglom in zidarjem Cvanom zaradi nekega lovskega psa, V teku prepira zgrabi naenkrat Buigl za lato in udari ž njo Cvana po glavi, da se nezavesten zgrudi na tla. Lata se je pri silnem udarcu trikrat prelomila in so se njeni deli izročili c. kr. orožnikom na Planini, Ker so sicer tukajšnji o-rožniki zelo vestni, jih vprašamo, ali so že zlobneža, Čeravno je nadepolni sin planinskega župana Sche-scherkota, izročili .v. roke pravici, kakor v takih slučajih postava zahteva? Sicer bo pa govorilo zadnjo besedo c, kr, državno pravdništvo.
b Bohova. Vas Dobova v zadnjem času precej napreduje. Pred nekaj leti smo dobili železniško postajališče in nekoliko pozneje poŠto, ki se, kakor ču-jemo, v kratkem poveča tudi v brzojavno postajo. Tudi glede stavb moramo prizpati, da se je storil znaten korak naprej; imamo mnogo novih in lepih poslopij. Samo nekaj že davno pogrešamo in zastonj Čakamo, da bi nam namreč kdo postavil tako prostorno hišo, kjer bi se dalo dobiti prostora tudi za kako mladinsko društvo, V tem oziru smo pač Še daleč za drugimi; mej tem, ko se po drugih larah ob nedeljah in praznikih popoldne zbira zlasti moška mladina v svojih društvenih prostorih, kjer se izobrazuje, lika in si blaži svoje, po pošteni zabavi hrepeneče srce, išče pri nas uboga mladina zabave, seveda ne vselej poštene, največ po krčmah, kjer si kvari srce in zdravje, ter zapravlja denar in poštenje. Da je temu tako, seveda ni toliko kriva sedanja mladina, marveč obilno Število krčem, katerih je okrog 9 tik cerkve, in pa vže tako zastarele razvade nedeljskih in prazniških muzik in plesov, ki so tako vkoreninjene, da se kljub vsemu prizadevanju merodajnih krogov skoro ne dajo več zatreti in iztrebiti. Vsled tolikega Števila krčem vlada med nekaterimi krčmarji ob nedeljah pravcato tekmovanje glede muzike in se kar trgajo za neizkušeno mladino, Čegava bo to in ono nedeljo. Res žalostno dejstvo, proti kateremu se pa skoro ne da nič ukreniti, in tako moramo takorekoč gledati, kako se nam leto za letom poizgubi mnogo, mnogo mladine, v telesnem in duševnem oziru. Tužna nam maj-ka! Bog dal, da bi bilo kmalu boljše! To pa gotovo bo, Če stori vsak na svojem mestu svojo dolžnost, posebno pa županstvo, orožništvo in okrajno glavarstvo.__
Iz celega sveta.
Novi novci. Da se odpravi pomanjkanje drobiža, je predložila vlada parlamentu predlogo, da se u-vede nov drobiž. Vsled tega pridejo v promet dve-kropski in enokronski novci. In sicer se bode izdelalo dvek.ronskih novcev za 50 milijonov kron, od katerih odpade na Avstrijo 35 milijonov, na Ogrsko pa 15 milijonov. Enokronskih novcev dobimo za 100,000.000 kron, od teh dobi Avstrija 70, Ogrska 30 milijonov. Skupno bo potem v prometu cele monarhije 300 milijonov enokronskih novcev. Obe vladi bosta z avstro-ogrsko banko zamenjali dosedanje goldinarje z novimi novci. Pri predelovanju goldinarjev v eno- in dve-kronske novce, bosta imeli obe vladi precejšen dobiček. Krona ima 4'175 gramov čiste (natančne) teže (Feingewicht) ali 5 gramov bruto. Dvekronski novci bodo imeli natančno še enkrat večjo težo kot enokronski novci. Natančna teža sedanjih goldinarjev je ll1111 gramov. Za predelanje 150 milijonov enokronskih novcev se bode porabilo približno 56 milijopov sedanjih goldinarjev, tako bo čistega dobička okrog 38 milijonov kron, od katerih dobi Avstrija dobrih dve tretjini, to je okrog 26 milijonov kron. S tem, da pridejo goldinarji čisto iz prometa in da se uvedejo v promet dvekronski novci, upa vlada prisiliti javnost, da se vendar enkrat privadi na krone in vinarje.
Stoletna starka je kočarica Ana Ferš iz Kar-čovine blizu Maribora. Letos obhaja že lOlkrat svoj god, kar je redko slavlje. Imenovana ni skusila sladkega jarma zakonskega stanu. V svoji koči biva že stö let ia jo že 20 let ni zapustila. V krogu svojih ¡„mlajših" sester upa živeti še eno stoletje. Bog ji daj srečo!
Banditstvo. V Smolensku so udrli ponoči ban-ditje (v stanovanje nekega kmeta, umorili njega in pa njegovo šest oseb broječo družino, oplenili vse, kar je bilo količkaj vredno in slednjič so zažgali hišo u-morjenega.
Zrakoplovstvo. Iz Nemčije poročajo listi, da se je dne 10. julija dvignil v zrak prosti balon, ki ga je vodil neki častnik in tri civilne osebe. Dvignil se je v Kolinu in je dosegel — /po izpovedbi udeležencev — višino 6700 metrov, v kateri so zmerili 22 stopinj mraza
Kolera. Iz Schwarzenava poročajo, da je zbolel tam za sumljivimi znaki železniški delavec Ivan Seiler, Seveda so ga spravili takoj v posebni oddelek bolnice, kjer bodo še-le konštatiraJi, za katero boleznijo je zbolel. Poroča se tudi o sumljivem slučaju v Moravski Ostravi. Bakteriologi&na preiskava Je do-
gnala, da v tem slučaju ne gre za azijatsko kolero. — Iz Pariza poročajo o sumljivem slučaju v Moissa-cu. — Tudi v, Bitolju so konstatirali dva slučaja kolero, V PeČu in okolici so konstatirali dosedaj 120 slučajev kolere, od katerih je imelo že 60 slučajev smrt za posledico. Samo med vojaki so konstatirali 84 slučajev, 40 vojakov je umrlo, V Mitrovici sta zbolela clva vojaka, V Djakovu se kolera v tem trenotku ne širi. — Do konca julija so imeli v Italiji Še dve ognjišči kolere, eno v provinciji Palermo, drugo v pro-vinciji Caserti, V Palermu umre normalno na dan 20 ljudi. Pred par dnevi je še zbolelo na dan po 60 ljudi, sedaj jih umre na dan po 38. V provinciji Caserti je kolera posebno globoko posegla med prebivalstvo v Capui in Sta. Maria Capuavetere, Posamezni slučaji kolere se dogajajo tudi še v Neapolju, v Speciji, Genovi in Savoni, tedaj na obeh Rivierah. T,udi v, Nettunu pri Rimu so konstatirali par slučajev. Italijanska vlada zatrjuje, da v tem trenotku v Benetkah ni kolere, in da se tam od konca maja do srede junija ni dogodil noben slučaj. Prosta kolere je baje tudi Apulija, ki je bila lansko leto v septembru glavno ognjišče.
Vročina in suša. Iz Draždan poročajo: Vsled suše, ki prizadeva poljedelstvu ogromno Škodo, trpi na Saškem tudi industrija vsled pomanjkanja vode. Ker se po Labi vsled suše ne more vec ploviti, morajo pošiljati tvrdke blago po železnicah in plačevati višje pristojbine. Več tovarn, ki so bile večinoma navezane na vodni promet, je ustavilo obrat, ker ne morejo odpošiljati blaga. Zadnje dni je umrlo pa Saškem nad 100 ljudi vsled vročine.
Alkohol — morilec. V Oportu je umoril 701etni Čevljar 01iv(eira svojo 681etno ženo in 301etno hčer, ker mu niste dali denarja za pijačo.
Ženo in sebe zastrupil v stiski. V Monakovem je vsled pomanjkanja dela zastrupil sobni slikar Loibl najprej ženo in potem sebe z morfijem, nakar je odprl v stanovanju plin. Ko so sosedje začutili drugi dan, da vhaja iz Loiblovega stanovanja plin, so vdrli vrata. Loibla so našli že mrtvega, med tem ko so prenesli njegovo ženo v bolnišnico, kjer upajo, da okreva.
Za 80.000 mark so ukradli v Draždanili dragocenosti nekemu zlatarju tatovi. Vlomili so ponoči iz kleti v prodajalno ter ušli neovirani.
Je-li Napoleon kedaj jokal? O tem zanimivem vprašanju razpravlja neki zgodovinar cesarja Napoleona I. in beleži tri slučaje, ko se je tudi Napoleon čutil smrtnim človekom in — je jokal. Prvi slučaj, ki ga beleži zgodovina, je bil med bitko pri Esslingenu, ko je Napoleonovemu ljubljencu maršalu La^inesu, vojvodi Montebello, odnesla topova krogla obe nogi, vsled česar je tudi umrl. Napoleon se je vrgel na truplo svojega bojevnikartovariša in prelival gorke solze. — Drugi slučaj, da je Napoleon bridko jokal, je bil, ko se je poslovil od svoje prve žene Josipine, od katere se je ločil, ker je to po njegovem mnenju zahtevala korist dinastije in interes države, — Tretji-krat je Napoleon plakal, ko je na angleški ladiji „Be-lerofont" za vedno zapuščal Francosko in so ga odvedli na samotni otok sv. Helene v Atlantskem ocea/-nu. Napoleon je bil nepremično na krovu ladije s tri-oglatim klobukom na glavi in v sivi suknji, s pogledom obrnjenim skozi modrikasto meglico na francosko obalo. Ko je slednjič zadnji kos francoske obale izginil izpred oči velikega cesarja je zaplakal z bolestnim, suhim jokom, in še dolgo so se mu dvigale prsi od ihtenja.
Konferenca avstrijskih Škofov se bo vršila letos meseca novembra; pred to konferenco se bo pa sklicala najbrže začetkom septembra posebna konferenca, ki se bo bavila s papeževim motuproprio glede praznikov. Škofje bodo razložili svoje želje sv, očetu v spomenici. Splošno mnenje je to, da naj se prazniki ne omeje. Škofom je došlo od strani vernikov in korporacij že veliko prošenj v tem oziru.
Rekord lopova. Frank Jakson, ki je bil med zveznim komisarjem Cookserjem v Kansas City Mo. na kazenski razpravi zaslišan radi izdajanja ponarejenega denarja, je porabil to priliko, da je v dvorani sodnega komisarja ukradel zlato uro, ki so jo pa našli potem v njegovi celici,
Povodnji na Kitajskem, V celi dolini reke Jang Tse so velike povodnji. Okraj Ičank je preplavljen tako, da je videti kakor velikansko jezero. Jezero Tungting, ki je prestopilo bregove, je uničilo celo setev. Mnogo vasi je uničenih. Najbrže bo pritisnila tej nesreči Še lakota.
Zvit milijonar. Iz Londona poročajo: Ameri-kanski milijonar-, ki je živel nad 20 let v svoji ladiji ob obali Essexa ter ni doslej plačal nikdar kakega dohodninskega davka, je bil te dpi obsojen na plačilo davkov, s katerimi je zaostal v teku 20 let. Vsota je zelo visoka. Brown se je zagovarjal pred sodiščem, da ne živi na Angleškem, ampak na svoji ladiji, ki se je po angleški postavi ne more smatrati kot stanovanje. Ko je bila obsodba izrečena, je pustil Brown zakurili kotle na ladiji ter je odplui, da se je odtegnil eksekuciji davčnega urada.
Vročina v Parizu. V soboto je bila vročina v Parizu hujša od prejšnjih dni ter je zahtevala tudi Številne žrtve. Kolikor se je dalo dognati, je umrlo 8 oseb vsled solnčarire, 20 pa so jih prenesli v bolnišnico. Njihov položaj je resen. Med težko obolelimi je tudi neki denarni pismonoša, ki se je na neki cesti nenadoma nezavesten zgrudil na tla.. Tudi iz pariških predmestij poročajo o Številnih smrtnih slučajih in. težkih obolenjih. V Auberrilieru ste dve osebi umrli vsled solnčarice. V vojaško bolpišnico v Versaillesu so prenesli nekega rezervista, ki je znorel vsled ve-
like vročine. Posebno neugodno se obiuti v Parizu pomanjkanje pitne vode.
Dan 24 ur. Ministrstvo za trgovino je sporočilo trgovskim in obrtnim zbornicam, da nima ničesar proti temu, aiko se uvede dan, ki bo Štel ure od 1 do 24, Ministrstvo je pa pripomnilo, da bi se moralo po mnenju industrijajlnih, trgovskih in drugih krogov tako novotarijo uvesti ne le na železnicah, ampak tudi v poštni in paroplovni službi in v drugih panogah javnega življenja. Trgovske in obrtne zbornice bodo tozadevno vprašale za mnenje industrijalne in trgovske korporacije in bodo svoječasno poročale ministrstvu za trgovino.
Najnovejše.
Osebna vest. Velečastiti gospod Anton J e r o v-š e k, profesor veronauka na realki v Mariboru, je stopil radi bolehnosti v stalni pokoj; ministrstvo za uk in bogočastje mu je pri tej priliki izreklo za njegovo izvrstno delovanje priznanje in zahvalo.
Uime. Poslanec Brenčič je stavil nujni predlog za po toči poškodovane kraje pri Sv. Barbari v Halozah, in sicer na sledeče občine: Drenovec, Pestike, Brezovec, GruŠkovec, Paradiž, Sv. Elizabeta. — Nadalje za faro Sv. Tomaž pri Leskovcu, in sicer za občine Strmec, Veliki Okič, Velavšek, SkoroŠnjak in Mala Varnica; potem za faro Sv, Vid in sicer za občine Tramberg, Vareja, Majšberg, Lubstava, PobreŽ-BorŠt. Poslanec prosi za prizadete posestnike izdatne podpore. — Nadalje je stavil poslanec Brenčič nujni predlog za pogorelce v Zupečji vasi v občini Sv. Lovrenc na Dravskem polju, kateri imajo Čez 50,000 kron Škode. Prosi iz državnih sredstev izdatne podpore, — Tretji nujni predlog je stavil poslanec Brenčič za o-kraj Ormož, in sicer za sledeče občine, katere so bile letos dne 15. julija drugokrat po toči poškodovane: Rumeč, Ivanjkovci, Brebrovnik itd. G. poslanec prosi za prizadete izdatne podpore iz državnih sredstev.
Poročilo o sejmn goveje živine t Gradca 27. jnlija
1911.
Prignalo seje skupftj 380 komadov; 121 vo!ov, 89 bikov, 154 krav in 16 telit Cene za 100 kg. žive teže: Lepi pitani voli 102 do 110 K, srednje debeli 98 do 100 K, suhi 86 do 92 K, biki 90 do 106 K, pitane krave 80 do 98 K, srednje debele 66 78 K, suhe 60 do 96 K. Izvozilo se je na Gornje Štajersko 60, v Trst 37, na Solnt graško 9, na Nižje Avstrijsko 19, na Tirolsko 61 komadov. Tendenca: prignalo se je 122 kom. manj kot prejšni teden. Cene trdne.
Portčila o sejma sallanih g-rinj in telet dne 28. jnlija
1911.
Pripeljalo se 1528 svinj in 531 telet. Cene za 100 kg. v zaklanem stanju: svinje, gled« na kakovost 152 do 158 K, teleta 136 do 152 K, ovse 10o do 120 K. Tendenca: pripeljalo se ,ie 241 telet manj in 63 svinj več kot prejšnji teden. Promet miren. Cene teletom so se malo zvišale.
Listnica uredništva.
Pleterje: Tožljivo. — Sv. Anton v Slo/, gor: Ali želite kot in zej rat ? — Sv. Barbara v Halogah: Brez podpisa v koš — Od Savinje: Vse priobčimo v „Straži". — Celje, dr. Benkovič: prihodnjič. Hvala. — Mozirje: Preosebao in zelo nemarno. — Vransko, Središč, Bktno: Radi pomanjkanja prostora prihodnjič. — Ješenca, Dr*mlje, Cirt ovce, Slo-venjgradec, Rakol«", Mar. Nazaiet, Trbovlje, Sv. Barbara v Halozah: za to številko prepozno. — Sv. Marjta ob Pesnici: Dobili od drugod 1 Hvala — Sred šče, Sv. Lenart: Prizadeti sami ne želijo.
Rane - in leciSno mazilo
Izvrstno učinksjoče za vsakovrstne rane, opekline, otiske in tv6re na nogah. Natančno navodilo o vp! rabi je priloleno vsaki tnbi.
Originaltnba: 1 K 20 h. — poštnlsa 20 h. Le pristna z varstveno znamko
spi^* SE P. F. h^D
Naroča in dobi se pri deželni lekarni
v SSovercski Bistrici.
Obžalujeva in ptekličeva kar sva izgovorila o gospej Lahovi, učiteljevi soprogi, po ntpačnej informaciji.
Šmartno, dne 30. julija 1911. P. Jankosič, m. p.	817	Ana Kob, m. p.
Zoper Marijo Jovan iz Št. Petra v, Savinjski dolini, katere bivališče je neznapo, se je podala pri c. kr. okrajni sodniji v Šoštanju po Francetu Gradišnik, posestniku v Sv. Janžu, tožba zaradi pripozna-nja neveljavnosti oporoke in neobstoja tirjatve.
Na podstavi tožbe se je razpisala sporna ustna razprava na dan 9. sept, t. 1. ob 10. uri dopoldne.
V obrambo pravic Marije Jovan se postavi za skrbnika g. Josip VoŠnjak, posestnik v Pirešici. Ta skrbnik bo zastopal Marijo Jovan v označeni pravni zadevi na njeno nevarnost in na njene stroško, dokler se sama ne oglasi pri sodniji ali dokler ne imenuje pooblaščenca.
C. kr. okrajna sodnija v Šoštanju, oddelek I, dne 23. julija 1911.
Dražbeni oklic.
Po zahtevanju Aleksandra Grundner, lesnega trgovca in posestnika v Zrečah (Rotschbach), zastopanega po dr. Urbanu Lemež, odvetniku v Slov. Bistrici,
pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št, 3 dražba po-sestava a) vi. št. 44 kat. o. Gor, Poljcane, obstoječe iz
I	ar 37 kv, metrov stavbišča, 79 ar 22 kv, metrov pašnika, 30 ax 28 kv. metrov travnika, 43 ar 06 kv. metrov njiv, 1 ha, 7 ar, 18 kv. metrov vinograda;
b) vi. Št. 82 kat. o. Gor. PoljSane, obstoječe iz 8 ar 43 kv, metrov stavbišča (hiša štev. 26), 29 ar,
II	kv. metrov pašnika, 14 ar 3 kv. metre njive s pri-tiklinami vred, ki sestoji iz ene stiskalnice, enega Štra-!a za grozdje, 1 trtno brizgalnico, 3 motik, treh štra-lov za grozdje in drugih, za trgatev potrebnih predmetov.
Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost od a) vi. Št, 44 kat. o. Gor. Poljča-ne na 3150 K 66 vin., od b) vi. št. 82 lr. o. Gor. Polj-Čane na 1932 K 47 vin., pritiklina na 63 K 80 vin.
Najmanjši ponudek znaša od a) in b) 3431 K 28 vin. Pod tem zneskom se ne prodaja,
Dražbeni pogoji, kateri se obenem odobrijo, in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenit-vene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi Št, 4 med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je o-glasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena, ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije, niti ne imenujejo tej v sodnem okraju stanu-jocega pooblaščenca za vročbe.
C. kr. okrajna sodnija Slov. Bistrica, oddelek II,, dne 26, junija 1911,
5S3&reklamo Tolstovrško slatino,
ki ;,e edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisi a voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor nasočnik določi. Naslov:
ToSsto^rSka slatina, pošta Gušfanj, Koroško, kJ« je ^ gostilna, letovišče in prenočišče.
--Svoji k svojim!
a
Serramlio^o
¿M
Higieu. raz»tav& Dan»j 1906: Dršarae. gá-lika in čaatei diplom k akti kol&jöt. v
Kropilno sredstvo «a Blabota«, a»t!o-fcrvne in rekoevakisednte. Fovsroés foljo do jedi, atíjiye üvae in pspwri kri. Isboren okus- Nad 7000 rirzt-íiiikih «pričava!
t« Se«tai 1% »i li inm iliafltelj
"UUttWW
»« * masMž. J atskltolo»« go 1 A « SS'ftfs !» ¡p» m	lliS 4-80,

Delavnica za popravila
DoliroF Po ceni!
Točna postrežba!
V8i?ka x&iom ur, tiragaee-«Osti. srebrnin« in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tail tb obroka! Illustr. oanlis lastoojl
«rsmofrne «d 20 do 200 K. Niklftsta remont.-nrn &. S-60 Pristna srebrna ura „ T~ Original ornega nra n is- — Kuhinjska ura	< ~
Budiljka, nikksts	'.!■—
Poročni prstani	. a,—
Srebrno verižic	■ -
— Večletna jamstvi —
Nasl. Dietinger
Iheod. Fehrenbach
urar in očslar 447 Maribor, eosno«'*« «»o? s*.
•xwwjea rfcteiM vtsut "atf
Sanatorij „Mirni Dom
priporočan od zdravnikov, sprejema
bolnike na živcih, =
tudi nevarne slučaje, histerične, bolne na srcn, želodcu, pa takei ki so samo okrepčsnja potrebni. — Gene so zmerne, — Prospekti na zahtevo zastonj. —	_
s Dr. Franc Čeh, Gornjo Sv. Kungoto. ITI
Loterijske številke:
Dno 29. julija 1911.
Trst . . 69 13 58 64 24 Line . . 55 44 54 80 84
Proda se izjemno lepo pesestvo blizu mešta in državne ct-ste Ve-likovec—Celovec. Rodovitno polje lepi travniki, gozdi, pašniki, lapi sadonnsniVi, lepa poslopja, krasna lega Ugodni plačilni pogoji Naslov: Je«l. Klopiče, pošta Voliko-vec. Koroško, "	795
Abso!yent štajerske dež. vioorej-ske šole z odliko in triletno dobro prakso, versiran v pisarniškem poslu, išče primerne slu4be. Ponud be sprejema upravništvo. 689
Kmetijsko pesestvo se proda pod ugodnimi pogoji. Posestvo leži na Murskem plju, tik okrajne cesta Lju« mer-Radgona, tik železniške postaje Hrastje-Mota, posestjo je vse v ravnini, lepa solnčnata lega, v najboljši plodoiiti zemlji, ■ se blizu hramov in domačije, ker daljo» in slabeja zemlja je že od-prodana, ,in še se lahko več raz proda, s ko želi kdo še manjšo posestvo imeti; posestvo še tr.eri 32 oralov, 15 or&lov njiv, 10 oralov travnikov, 7 oralov lesa. Hr< mi so vsi od vogla do vogla zidani, z opeko kriti, vse brez popravil v najboljšem stanu in v najlepši legi, da si človek še boljšega želeti ne more. Ceaa pcsestsu je 28000 kron, ali pa vsak oral zemlje 900 kron, kolikor je kdo vzame, s hrami vied. Posestvo se tudi za drugo izmenja. Več se izve pri Ant. Vrablu, veleposestniku in trgovcu pošta Križovci pri Ljutomeru. 719
Priden viničar so sprejme s 3 ali 4 delavskimi močmi do zadnega novembra. Naslov v upr&vništvu.
734
Dobro računale!
in prav izvohle so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za karo v slojem gospodinjstvu „pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške to varne. — Kakovost „pravega ¡Francka:" seje mnoga desetletja ket najbolj ugajaj oča, njegova izdstnost kot najkrepkejša izkazala	5H2
Slovenci!
širite
Slov. Gosp.
Preda se hiša s 3. sobami, vrtom za zelenja-, o, srinjski hlevi, vrt, 80 minut ol kolodvora, ,'0 minut od cerkve, blizu mesta Maribor. Kje pove upravništvo.	760
Harmonij
lep čisto nov, z glasom kakor orgije, pripraven za malo cerkev alt koncertno dvorano, se iadi preselitve takoj proda. Ona, ki mu je bila 600 K, se sedaj zniža na 490 K. Kje, pove uprav, lit-ta.	772
Proda se vsled starosti, viničarija v dobrem stanu, polo ica vinogra da nasajenega z amerikanskim trojem, druga polovica s starim, potem sadonosnik, kjer se dobi vsako leto 12 pelotnjakov sliv. Franc Baumgartnik, Viliom, Sv. Marjeta na Pesnici.	764
Štefan Kanta
trgovina % železnim
v Radgoni,
priporoča najboljše ocetae »iotiks in lopste debre kose in srps pravo štaj. železo po najnižji ceni in so-23 lidni postrežbi.
Spretna kuharica, vajena vaega gospod njst?a išče službe, najraje v žopiiišču. Naslov se izve pri g. Antoniji Lesko "ar. Gledališka ul. 10, Maribor.	794
Majhno posestvo z lepo, zidano hišo, s treaai sobami, dve kuhinji, lepe kleti, en oral rodovitne njiva tik hiše, 1 oral sadonosniki, dva svinjska hleva, studenec itd. Vse v najlepšem stanu, zdr*v zrsk, 30 minut od mesta Maribor, se proda Cena 11.600 kron. Vpraša se Oberrothweinerstrasse Nr. 67. ___751
Posestvo za trgovino ia obrt, se proda v sredi trga Št. Lenart v Slov. gor., tik glavni» pošte ia okr. hranilnice n.\ najboljšem prostoru z» trgovino in obrt. Posestvo me> ri čez 3 orale, plodovite njive in travnik, z^rnlia leži tik okrajne ceste, pripravna za stavbo posli pij, blizu trga. Hišni hram je prostoren, v njem se nahaja trgovina, sedlarska in krojaška obrt, hlev za 4 goved, svinjski hlevi in drugi vsi potrebni podstrešni prostori, okrog hiše velik prostor, vodnjak pri hiši, velik vrt za zelenjavo. Cena po estvu je 25.000 kron, lahki plačilni pogoji, natančneje se izve pri An onu Vrablu, veleposestniku in trgovcu, p. Križevi pri Ljutomeru	765
Malo posestvo. Eno in pol wn od Maribora, (ik okrajne ceste, 15 minut od cerkve, hiša je z eno sobo, knhinjo in kletjo, v dobrem stanu, potem je ena mala njiva, in en travnik, za eno kravo krmi!, je za kakšuega rokodelca prav primerno, se jako po ceni prod s»; več se iz\e pri Antonu Perko v Mariboru. Franc - Jožefova cesta št. 8.	771
Takoj sprejmem kolarskega pomočnika ki je raznmen delati pri kočijah in enega vtsjenca. 769
Seno v vsakej množim kapi po najvišjih cenah Franc Temmerl, Maribor, Tržaška cesta 63. 766
Lepo posestva, eno uro vožnje od Maribora, približno 33 oralov zelo dobrega lepo obdelanega rodovitnega zemljišča, okoli 1O00 ž'ahtnega sadnega drevja, se lahko 14 do 36 glav živine redi, za 4000 K vse vrste mehkega in trdega lesa za posekat, stanovanje: novo zidana hiša in gospodarsko poslopje, vse z < peko krito. Zraven vinograd z viničirskim stanovanjem in stiskalnico, je z vsem velikim in bogatim, ležečim in stoiečim fondus instruktus, se po zelo vredni ceni proda za 20.000 K Vpraša se pri Fracc Politscb, v Mariboru, Triesterstrasse 75. Pre-kupci izključeni.	757
NagnamiicB«
Kupujem vsake vrste zrno in tudi les po najboljši ceni; tudi st menja zrnje z moko. Janez Špes. posestnik parne žage in mlinar v Mariboru, nasproti dragoeske ki,-ssrne, Magdalensio predmestje.
150
Dslsro idoča gosti-na z gospodarstvom vred, pol ure od mesta Ma ibor, se radi smrti po ceni proda za 15.000 K. Polovica te svote lahko ostane na posestvu. Vpr«šati je Msgdalenengasse 70, Ma ibor, Kari Leutschacher. 791
Mlad k iarski pomočnik dobi delo pri Franc Lenartu, kolarski mojster v Eibiswal iu, sprejme se tudi eu kot&ški pomočnik 778
Kuharica za orožnike v Oplotnici pri Konjicah, ni pod 40 let stara, se takoj sprejrae. Zaradi plače je vprašati pri c. k. orožniški postaji v Oplotnici.	777
Učiteljica, s prostim stanovanjem in kurjav*, blizu večjega mssta, menja službo 3 tovariši« ali tovarišem. Kje se zve pri uprav. Slov. Gosp.	780
Ena štajerska, velika in močna
stiskalnica (Weinpresse) se po ceni odda. Vpraša so n^j pri Francu Dervužek, Leiteršperg pri Mariboru.	781
Sprejmem tri pridne in poštene viničarje na dobro vžničarijo in sicer dva s štirimi in enega s petimi delavskimi rnormi Služba stalna. Poprejšni služili do 8 l(t. Naslov po e upravništvo Slov. G. ali v Framu pri Ledrarju. 792
Organist in cerkovnik, se sprejme do 15. av pri S/. Jurju ob Pesnici nad Mariborom. Nove otgle Osebne ali pismene ponudbe na Cerkveno predstojništvo. 782
Oikrbništvo grofica Brav.dis pri Sv. Petru niže Maribora, vzame dva viničarja s tri ali štirimi delavskimi močmi, vstop 11. novembra t. 1.	802
Mizarske pomočnike, tako tudi enega učenca rzame takoj Turij Kobale, mizarski mo'ster v Slov. Bistrici.	806
Prodaja dobro ohranjene mlstilni-ce, katere so bile že v rabi, z» ceno po 40—60 K, krmo-reznice od 28 do 50 K, na gepel 70 K.
Alfi)" brzoparilnike, nove ,,r\l 11! poljedeljske stroje, izvrstni fabrikati zarezne strešne opeke, kako.* tudi navadne strešnike iz meščanske « pekarne radgonske, strešni klej, aptio po najnižjih cenah Janez Holzer, Maribor, Tappeiner-jev trg »t 7, biizu južnega kolodvora. Na pismena vprašunja odgovarjam z obratno pošto.	807
Pridnega učenca sprejme takoj s celo hrano B Ulčar, narodni brivec v Mariboru, Koroška cesta št. 7.	601
Službo oskrbnika večjega posestva išče mlad mož, samski, trezen in zanesljiv, z dobrimi spričevali izvrsten živinorejec, sadjar in vinogradnik, izvežban v lesni obrti in trgovini, zmožen slovenskega, večinoma tudi nemškega in hrvats; kega jezika v govoru in pisavi ter vešč knjigovodstva. Gre tudi kot poslovodja h kakemu lesotržnemu in obrinemu podjetju. Naslov v upravništvu tfga lista.	800
Pozor. Kdor da dobro vpeljano trgovino, ali prostor za to in mogoče tudi z gostilno, za več let v najem, naj pošlje ponudbo pod puste restante „Resnost", Ljubno gor. 8av. dolina	799
Učenca sprejme Matija Hočevar, kiju carski mojster na Rogoznici pri Ptuju.	810
Dobrega mlinarskega pomočnika,
neožeivjenega sprejme takoj, Ant. Polanc, valjčni miin Radeče pri Zidanemmostu. Plača po dogovoru.
812
Učtnca za trgeino iz poštene hiše spreime takoj Fr. Puconja, Križovci (Štajersko)	821
Pod Oljsko goro, .je na prodaj vi-la, z lepo rarejetiira vrtom; pripravna je za upokojence ali za vinsfcega trgovca, kr.kor tudi za kskšno kuharico, katera bi hotela najemnike imeti in jim hrano dajati, preda se za 6000 K, ceneje kakor je pred tremi leti v resnici stala. Več ae izve pri Antonu Mraz, Rečica na Paki, Štaj. 816
Lepo posestvo se zaradi smrti proda, arondirano, se-itoječe iz 26 oralov njiv, travnikov in Lp'b. ta-donosnikov, kjer se n.-.prai i čre« 80 polovnjakov vi::a, 21 < ralov lepega gozda z mešanim drevjem, iz kuterega se lahko brez škode za 4000 K poseka. Poslopje je zidano, z opeko krito, v dobrem stanu, seitojeie iz hiše za gospodarja ter iz enonadstropne vile, eno gospodar ¿ko poslopje, viničarija, kozo-ec, en veliki goveji in konjski hlev, lepi svinjaki, 3 kleti, 2 stiskalnici, vinska poseda, vozovi, pljugi, brane. Posestco le rodovitno iu dobičkanosno, donaša-letno čistega dobička do 2000 K. Lega j8 blizu železniške postaje in okrajne ceste; proda se p . prav nizki ceni za 27000 kron, kaoita-la se potrebuje 8000 K; drugo labko ostane na pose tvu. Več se izve pri lastnici, vdovi Mariji Ograjenšes, Celje, Ljubljii bka cesta št. 4.	815-
Na prodaj je umetni valeni mlin
s hišo, gospodarskim poslopjem ia svinjskim hlevom. Ml n je že nov in moderno urejf-n, goni ga vod», ki ima v najhujši suši 16 konjskih sil, drug* poslopja so prenivljena in v dobrem stanu. Z mlinom vred ali pa posebej se proda tudi okoli 6 oralov prav lepih njiv in travnikov. Pogoji jako ugodni. Natančnejša pojasnil«, daje g. dr. J. Leskov ar, odvettiik v Mariboru, Grajski trg (Burgplitz), š'. 2. 820
Služba organista sc odda s 1. septembrom 1911 pri Sv. Križu nad Mariborom. Ptnudbe pismeno ali ustmetio na župni urad. 814
Lepo posestvo obstoječe iz približno 7 oralov zemljišča, gozd», travnika, njive, poslopja v prav dobrem stasu, v tržki občini Sv. Trojica, se proda prav po ceni. Vprašati je pri Francu Schütz, Zgor. Žerjavci, Sv. Lenart. 813
Tri učence iz poštene hiše sprejme takoj bref.plačno Jakob Kotnik pek v Miriboru, Teg«tthoffova cesta.	818
RAZGLAS.
V Bevčem pri Velenji je veliko posest 0, ki meri 23 ha, 79 ar, 27 m ali blhn 40 oralov, na prostovoljni prodaji. Ctnjeso je posestvo z v so pr tikSino vred na 4 ! tisoč kron.
Kdor želi kupiti to posestvo, nsj se zglasi v e. kr. notarski pisarni v Šoštanja, da si laško potem posestvo ogleda
Vinko Kolšek, c. kr. notar.
naše
«9
Bm-linske pratike
»»
Oženjen organ-st in cerkovnik, ce-
ciljac.ec katerega žena je tudi dobra pevka, brez otrok išče primerne službe. Naslov pri uprav-ništvu lista.	803
Dibro Idoča trgovina in gostilna se takoj pod ugodnimi pogoji da v najem. Alojz Hibler, Police pri Radgoni.	804
Hi.rmonij, dobro ohranjen brez spreMent v ima na prodaj organist v Brezuem ob kor. žel.	805
je ravnokar izSel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, ca debelo pa v L nbMsni: v „Katoliški bukvami", prodajalni „Katol. tisk. društva", dalje v trgovini Anton-a Krisper-ja,' Vaso Petrič č in Ivan Kcreačan; v Trsta: prodajalna „Kat. tisk. drnštva". Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si usiijevati drugih pratik.	123
Proda se
krasno posestjo
v lepem kraja Slov. gor c, ležeče tik farne cerkve. Na tem posesvvn se nvrsuja mesarska in krčmaraka obrt. PMBtcra je d volj tudi za khko trgovino. — Več pove dr. Milan Gorišek, odvetnik pri S?. Lenartu. 74&
P m južno-štajerska kammsešba
y
L
Postrežba poitena!	Cene primera« i
PoUSte in otottčite
narodnega in domač, trgovca
FHMiCfl LEflffRT p PTÜ3U,
ia strne s stpojwn timám. :: Ssssd u gorenji trt. r. \vmm h&k&k sj&ö&etia tu m	h síw-
« « ten ótto is tih tu isMsras&p »aírate. — —
FTBSČC M (UMSta B	" MÉ»
pawto. ::	rm :: Msalii
¡¡»goji. :: Mum si mw^ mm. = ä u siraiM ppofifM ^esptešM. Kamnosek dndte u Celje.
ki je debil a* tov za moäke i'riforeéa pa barv, kakor
«e po»® **
Pkpdroöa <fe
Franc Imaáv Pt«tu.
Častno priznanje T885.
S
MS M9RIE0I
Preselitev odvetniške pisarne
Odvetnik
dr. Josip Leskovar
uljadno »aznanja, da se nahaja njegova Odvetniška pisarna Od i. avgusta t. 1. dalje na
Grajskem trsu (Burgplatz) št. 2
nad trgovino g. Šepeca. Vhod Brunngasse. Vhod Branngasse.
121
Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogač
Maribor, Fabriksgasse it. 11
priporoča svojo mnogovrstno zalego cementa^ Ce«i, stop^IC, k&rit kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: kamnatih cevi, motla-kersKe ¿rtošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenah.
Po ceni aparati ia fotografe!!
Popolni aparati za fotografiranje, zajam-\ t eno dobre slike, s ploščami papirjem, 1 kem ikalijami in s podukom. Velikost slike 6x9 cm K 190, 9x12 cm S 8 30, 5 70. 9 70 itd (poštnina posebej) — Točne, krasne kamere in d*ojn® anasligm« nedosežno po ceni. — Že rabijeni aparati in oHjek tivo snanih tvrdk zelo po ceni. Glavne liste 130 st:ani bre «plačno, rsvno tako prilične listo. Alfr. BirBbaum.Ksmerafabrifc.H^icfefcere 549, Češko.
Tomaževa
Stem
Marta
Letna razpečatev
15 mi] ij on o v meterskih stoto v.
moka
je m jesenske satve travnike in pašnike po.
izkušnjah poljedelcev najbolj a in sigurno dobitka-nosna. Ima prednost, da je po coni in ne trpi čez zimo v zemlji nobene škode
Pozor
pred ponarejenimi in malovrednimi mokami!
Tovarne za Thomasfosfat, z. z o. z. Beroiin W 35
Od zalagateljev se naj razločno zahteva „Thoma*melil-Sternmarke". 787
Podučne brošurlce razpošilja brezplačne društvo tovarn sa Thomastosfat-iadelke, Berolin S. W.
Softjm trg
priporoča svejo veliko zalogo tramega, deteljnega, vrtnega in gosduega. seioeMa p« nizki oeni. posebno u& detiline seree, katero se letos po prseej nizii ceni kot „natarelfS pdcuja, ter ome&jana, ik prodajam hmoo prištelo deteljo garaatimno, brez pjedtaic« (grinte) in so ceaj. kapovalcem spričevala na naapolage.
«jnil najboljše nuMrtno gJiaji-(jl|lOJ lo za polje in travnike priporoča	149
* » K
fl B S B e
g » a a
m
Vzajemna zavarov, v Ljubljani
Giavni zastoj za
Spod. Štajersko
:: pri Franu Pogreje, :: Maribor, Fabriksgase 21
zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvo nove in premičnine ter — 2 pnftti prelomom zrosov. Edina domača slovenska zavarovalnica. S*oji k svojim ! Sprejema tsdi zavarovanja za življenje, o«ir. doživetje io proti nezgodam za Nižjeavstrijsko deželno zavarovalniaa 43	Pofasnila daje gorenji s&stop
S? Varaždioske toplice
(Hmtska), žel«., poštaa in breojav. postaja, telefon. Nov zdravilni salon z električno razsvetljavo, vele-slavna radijo aktivna žveplena terma + 58° C,
priporoča proti trganju, reuma •'	iseija, itd pitna zdravila pri
".' K ' hudih vratnih boleznih, vnetju ,'- 5 1$;f '	krhlja, boietnih v prsih, na led-
• ; it '	vieah, r želodcu ln črevesnih
•■'«•;" '•'	boleznih.
v r ,tA	Elektr. masala, kalužae ko-
peli, kopeli z vogijikovo kislina, solačne kopeli. Celo let> otvotfena	Udoboi komfort.
Novi hoteli Krasna okolica. Vojaška godba Prospekti brezplačno 476 Ravsateljstvo kopališča
Otvoritev klobučarnice
v Ptuju.
Slavnemu občinstvu naznanjam stena, da otvorim s 1. avgustom t. 1.
klobucarnico
na Minoritskem trga it. 4, nasproti slov«nsi.i eerki.
Potrudil se bodem, da postrežem p. n. občinstvu z dobrim blagom po najnižjih cenah.
Popravila se bodo izvrfila kar najhitreje po zelo nizkih cenah
Še bi leži z odličnim spoštovanjem
Franc PSacatta,
808	sorodnik klobučarja Bregarja
Mariboru.
i »i i
DOSOlMCa v

resetstrovana zadrsga z neomejeno zavezo
Stolna ulica šf. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Jlraniln« vloge
ae »prejemajo od vsakega in u« ob/eatajejo: na-v dne po 4%, proti S mesečni odpov«di po 4'/». Obresti se pripisujejo h kapttolo 1 jaBaarjs m 1 jdüja vsefeega late Brtmikia knjižie« ue gp«e-jemajo k«» »»tov den«, ae da hi sa njih obre' wäovauje kaj, prekinil» 3?h nalaganj» p» pofc» se poätno hranilne položnice n« raspolage (lak kome 97 078^. Rontni davek piafa poafyili»ea sam».
pm$lti* m dajejo
le člasoea in sicer: m vki^kfe« y«etf papilarni varn»»a po 4'/4'/», s** vknjtžke a^lil» pe 5°/», m vknjifbo is poreftve f>s 6%fe ■ na osebni kred« pe 67» kia^aVjc iap^mafe ne nstove vr» dnosieih papwjwr	jm ^«ff^ immrüt m-
vodA provaen« |<eer^fäMaa r	bst prv* pt
rraurn gotovih ¡¿im*»m?, ki pe ašuma ae pnit^ 7 kron. — Proi»je a	dela
brezplačne, s«*»!» ¡^iaša ie
Orašm ure
ae veake nrado is četrtek od 9. ¿t> IS. dopoldne ia w»he iehow ed 8 do 12 AofwUtoe, iawseiall psxsalte. — V avadmh urah m ofmaftma iu i*-plači^e Jtt&ar.
se
k peetap	oi —tS-
• M gi i,—6. iMtpottao. «. d
l»ofe«^M*stti*» Sva*	mm	«ewué« iMFMMkiOm*
I	^ ira^o^®»®^ Nahrbtnike za turiste, planinske do-
S6SOV19 Pisnice> konfeti, serpentine, lampijoni, tombola, karte za veselice po najnižjih cenah. Veletrgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, tiskovinami.
Graika ulica št. 7 in
(CSoričar & Leskovšekl Rofovika «iisa 2, €e§je
Priporočam se Vam v napravo in prodajo vseh vrst kmetijskih strojev, vsake vra#a orodja za kovače, ključavničarje, priprave z& mline, žage in transmiaije za vsako induatr^s posebno pa priporočam veleposestnikom in o-brtnikom kot gonilno moč motorje na surova olje.
Edini sastopnik največjih in najskmfc«f-tvrdk.
ših
Alojz Artoik,
strojni ključavničar — Savinjska d®lina,
E Si Posti pri PpbMè.
..Kaplice za svinje" "T*..™'"
Gospod A. H., St. Križ, piše: Hvala V«m za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice s a rdečico: Vspeh vrlo povoljai: Gospod Janaz K. pi&e:
Prav dGbr© pomagalo!
825
mestna iekarna pri c. kr. ortoi
Veletrgovina s špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki	9
Maribor, Glavni trg 15.
Glavna zalega (Iraška cesta 22, Podružnica: »NARODNI DOM.«
Prazen je izgovor, ds ee mora blago iskati pri tujcih, ker Vasi Huii domač» igorej imenovasa v»l«-trgevioa v vsakem oaira iw»gato in loio poveSiao zalogo z vedno sveiim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zafe&va« oesj. g. trgovoev in prosim za mnogobrojen ofcisk, o mur se lahko vsakdo sam prepriča, Če tudi s
najmanjšim poizkusom. Veležastitim geodeta dakotaikom ponudim vožče-ne sveč«, kakor tadi drnje vr*t« sveč, ter olje in
kadiio za oerkve, V zalogi imam VBaksvraUa vrtna te poljska 6emena zaaeslnve kaJjjivosti, ter ep*z*rjaiu slavuo občinstvo za nakap istiž, kakor tadi oetolo^a fcpaserijakega
blagm ter deželnih in dragih pridelkov. Ia. Zabakoviki premog ponudiš» po K 2 10 za 160 kg p^ri odjeiB« celega voza, proote v hiio postavljen v Cstju, drugam po dogovora. Kupim tnd» vsako mnažino dež^suh pridelkov, kakor: iita, fižola, orehov itd., ter rabljene solnate in drage vrofe, petrolejake m oljnate sodo. i Pismena naročil* aa izvr5aj<yo z obraino poŠto. 479
je fino, prijetno toaletno milo s vsebino Lyso!orma in vpliva aatiseptično! Lysoform-milo je vporabljivo za najobčutnejšo kožo, celo za deco; olepša teint, ga napravi duhteCega in finega. En poskus zadostuje in rabili bodete vedno to milo. Cena za en kos
1 krona.
PFEFFERM1NZ - LYS0F0RM
je ustna voda z izredno antiseptičnim vplivom. Hitro in gotovo odstrani neprijeten duh iz ust in konzervira zobe. Peleg tega služi »Pfefferminz - Lyso-form« po priporočilu zdravnika za izmivanje pri katarju v grlu, vnetju vrata nahoda. Par kapljic
zadostuje v pol kozarca vode. Originalna steklenica stane 1 krono 40 vinarjev. Vsi produkti Lysoiorma se dobijo v vseh lekarnah in drožerijah. — Zanimivo knjigo o „zdravju in desinfekciji" pošlje na zahtevo vsakomur kemik A. D. Submann, Dunaj, XX. Petraschgasse 4. iu
«mmmbsm
nr» i	n* 'i	priporoča molitvenike, rožne vence, podobice, kriše različnih
i Marea sv. urna v jnariDoru wt, svet»,j iz aluminijuma itd. itd	~
Graika	s
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate salog« steklene m pweelanaffto pesede, svetilk, egied&l, vsakevrstaih šip in okvirjev Ka pedobe,
atek' jre&iSt dal pri e«¡apkw®8i¡ isa ppinr. nimstmte*.
»♦»♦««»♦♦>♦> S£aJ^«iêdnajia i» toôna p«sftí»®fb®» ♦«♦♦♦♦♦♦♦«♦o
ki nima duha, je nenevarno in ceno se dobi v vsaki lekarni in drožeriji v originalnih steklenicah po 80 vinarjev. Vpliva hitro in gotovo in se vsled tega od vseh zdravnikov za desiniekcijo na bolniški postelji, antiseptične obveze [na ranah in žuljih] in za preprečanje nalezljivosti rado priporoča.
448 ess <á®!b©l© in m«g drobno
Vročni poletni meseci pospešujejo razvoj in razširjanje vseh nalezljivih bolezni, in je znano dejstvo, da nastopajo
šarlah, ošpice, tifus, koze poleti močneje	kakor v
drugih letnih časih. Vsled tega je nujno	potrebno,
da se nahaja v vsaki hiši desinfekcijsko	sredstvo.
Priznano najzanesljivejše desinfekcijsko	sredstvo sedanjosti je:
prépara sïïojo taa žgano cf JÉ
siiiûsM, frapom, Bissfco
ipip, Mftflcc laËSF Ml
mi
«all
TJOT8KA
t lastai hiši
»SOJILNICA V ÇEIJÛ.I
registrov&na zadruga f	% neom«¿eno zavezo
„Pri belem v©2u") v Celju, Graška, cesta si. 9, I. nadsfcp@p#e
obrestne
íwmMm vlage po 4'/»M j*m* hwrnHne kuijfeice » (riMotoMKQe irnnOoe nabit« UYeti raían in jifa
®z otlUlka rentnega d&vka. Spre-* zavodov kot vloge, ne
vlcžnikom na dom bresplačno po sqjoem sklopu vloge na od dna vložitve do dne vzdiga.
uraduje
vtak tarek in petek depoWne. Profaçje te sprejelo in pojasnil« s« tipejo vstk dan, izvzemSi praanike, dwpvtjue «d 8. do 12. ter od 8. do 6. are popoldne. 7d	po peAti
se dajejo rusionj piwtno-krsoilméne poloänke, MM. SgMfe. Telefon ima it. 8. Za brec¿aM raAjetaja naatnv: Ičnibka poaejüniea Ce\je.
posege
■a zMrt^ia^J^J« m/%. ' , .
" ib «a oftM
TI iii '.	Agi .	3 —
___jtwettByt. to namsd tm g •
e, afeteä» pUSa it CMške.
Lídajaíó^j in aJoünik: Katoiiiko tiskovno druätvo,
Odgovorni urednik: L Keeperl«.
TU« tu ¡carita »v. Ciriía v Maribor«