ISSN 7704-01993 9 __________ RADIOPTUJ 89,8 ■■ 98,2 »I04,3mhz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 21. novembra 2002 / letnik LV / št. 47 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 230 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Dobro jutro Ormož, dobro jutro Prlekija! 7''^ko si lahko voščimo vsi, ki s-mo se doslej prijetno zibali v sanjah, pa nas je grobo prebudil podatek, da so letos v Ormožu zasegli že skoraj 8 kilogramov, natančneje 7.647,26 gramov marihuane. Če za eno cigareto potrebujemo od 0,1 do 0,5 grama marihuane, lahko pri povprečni porabi iz zasežene droge naredimo 30.589 cigaret, približno ena cigareta in pol za vsakega občana občine Ormož. In če bi ta droga dosegla le najnižjo ceno 500 tolarjev za cigareto, je zaslužek 15,294.520 tolarjev. Pa najbrž ni nikogar, ki bi menil, da je policija zasegla vse, kar kroži po naših ulicah. To so podatki za marihuano, sicer pa je po zagotovilu strokovnjakov danes v Ormožu mogoče kupiti vso drogo, ki jo slovensko tržišče ponuja. Pri tem ne gre pozabiti, da poznamo legalne (cigarete in alkohol) ter ilegalne droge. Oboje pa so postale dostopne odraslim in predvsem otrokom. Najmlajši uporabniki droge - alkohola, cigaret, marihuane sedijo v višjih razredih naših osnovnih šol. Zanimalo me je, kako se s problemom alkohola, cigaret in marihuane spopadajo na osmih osnovnih šolah občine in v gimnaziji. Bila sem presenečena, ker na štirih šolah nimajo nobenih težav in ne opažajo, da bi učenci posegali po opojnih substancah. Med njimi je tudi tista šola, kjer težave imajo, vendar vodstvo tega ne priznava. Neuradno so mi problem potrdile vse institucije, ki se s tovrstno problematiko ukvarjajo. Prvi, ki nosijo odgovornost za otroke, so starši! Takoj za njimi je šola, v kateri preživijo največ časa. Brezhibne in brezmadežne šole v praksi ne obstajajo in v tem primeru pregovorni molk ni zlato. Zatiskanje oči pred problemi le-te posredno podpira in v nevarnost spravlja vedno mlajše generacije otrok. Mesta okoli nas so davek drogam že plačala z mladimi življenji. Ga bomo morali tudi mi, da bodo nekateri končno slišali naš Dobro jutro! Mar nam je res tako neskončno vseeno, ker pač ne gre za našega, ampak . / samo za sosedo- ^ ^ 11 vega otroka? 1 ZA VILIJA ZA RAZVOJ Z RAZUMOM! Hop! Financiranje urejeno le z osebno izkaznico ... ...nakup pa lažji za 300.000 SIT... {^ih Lupo hop Dominko d.o.o., Zadružni lig 8, 2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50 TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVEd.o.o. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO pst Kopalnice z navdihom. 20 LET TRADICIJE I PE PTUJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 I ^ KEOR d.o.o., ZrkoTska cesta 87, 2000 Maribor ^ KIDRIČEVO / TALUM PRAZNUJE ti^i^^sst zlatih metuljev V soboto, 23. novembra, pripravljajo tradicionalni dan odprtih vrat Taluma. Foto. M. Ozmec V kidričevskem Talumu, ki skupaj z osmimi hčerinskimi podjetji zaposluje blizu 1.200 delavcev, bodo 21. novembra proslavili že 48 let proizvodnje aluminija. Ob letošnjem tovarniškem prazniku pripravljajo na sam prazničen dan, v četrtek, 21. novembra, ob 10. uri v restavraciji Vital tradicionalno srečanje upokojencev, ki jim bodo pripravili tudi kulturni program in jih pogostili. V petek, 22. novembra, bo ob 13. uri slavnostna seja sveta delavcev in konference sindikata Taluma, osrednja svečanost s podelitvijo najvišjih Talumovih delovnih priznanj - zlatih metuljev pa se bo pričela ob 15. uri v veliki dvorani restavracije. Predsednik Uprave in glavni direktor Taluma mag. Danilo Toplek bo najvišja priznanja za delovne dosežke zlate metulje letos podelil Srečku Mlakarju iz Vzdrževanja za življenjsko delo v Talumu, za strokovno in odgovorno delo pri zagonu nove elektrolize C2 Jožetu Nahbergerju in Miranu Ulesu, za strokovno in vestno vzdrževanje hidravlike v proizvodnji anod Branku Petku ter skupini strokovnih sodelavcev, ki so opravljali najodgovornejša dela pri zagonu nove elektro- lize C2, Branetu Kožuhu, vodji razvoja za vodenje 2.faze projekta Modernizacije proizvodnje primarnega aluminija, dr. Zlatku Čušu, Avgustu Šibili, Zvonetu Banku, Marjanu Kro-slu, Miranu Purgu in Milanu Tementu. V soboto, 23. novembra, pa pripravljajo tradicionalni dan odprtih vrat Taluma. Vse tiste, ki jih zanima, kaj vse počnejo v kidričevski tovarni, bodo sprejeli v tovarniški jedilnici od 8.30 do 9. ure in jim razkazali tudi nove pridobitve TALUMA. Več na strani 7. M. Ozmec G ê C a n a a a a tt ff a /t a naročnik: iMestni odbor LDS Ptuj, Cankaijeva 6, Ptuj PO MESTNI OBČINI PTUJ: Da bo študij lažji STRAN 8 KMETIJSTVO PTUJ: Z mlekom naj ne bi bilo problemov STRAN 11 DOBRODELNOST PTUJ: Zadihajmo skupaj STRAN 17 PO NAŠIH OBČINAH HAJDINA:Simonič bo profesionalni župan STRAN 6 SPORT KOMENTIRAMO: Izhodišče je idealno STRAN 25 9770040197053 DOMA IN PO SVETU PO SLOVENIJI Ostrejše sankcije za prevoznike ilegalcev Ljubljana - Na področju boja zoper nedovoljene migracije bodo državni organi za~eli z uporabo {e enega ukrepa. Po novem bodo namreč pristojni organi od prevoznika, ki je v Slovenijo pripeljal tujega državljana brez ustreznih listin oziroma dovoljenj za prebivanje, lahko zahtevali povrnitev škode in stroškov. Takšno možnost namreč prinaša novela zakona o tujcih, s čimer naj bi še bolj "pritisnili" na t.i. sprovajalce ilegalcev in zajezili ilegalne migracije. Sicer novela prinaša obsežne spremembe tujske zakonodaje, s katerimi bo po mnenju resornega notranjega ministrstva vzpostavljena podlaga za enotno vodenje migracijske politike. Prav tako gre za uskladitev z zakonodajo EU na področju migracijske in tujske politike, s poudarkom na vizni politiki in vizni praksi. Tudi novembra ne bo uskladitve pokojnin Ljubljana - Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je na podlagi statističnih podatkov ugotovil, da zakonski pogoji za uskladitev pokojnin v novembru niso izpolnjeni. V gibanjih povprečnih plač in pokojnin, izplačanih za obdobje januar - september, v primerjavi z izplačili za obdobje januar -december 2001, namreč ni nastala pozitivna razlika, so sporočili iz ZPIZ. Slovenija ena od vidnejših ~lanic Interpola Ljubljana - Slovenski Interpol oziroma Sektor za mednarodno policijsko sodelovanje, ki deluje v okviru Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave, je s slovesnostjo na Visoki policijsko-varnostni šoli praznoval desetletnico svojega delovanja. Kot je v svojem nagovoru povedal generalni direktor policije Marko Pogorevc, je Slovenija v desetih letih v organizaciji, v katero je vključenih 181 držav, postala ena od vidnejših članic. Podobnega mnenja je tudi vodja Sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje Boris Rehar, ki je med drugim dejal, da je slovenski Interpol danes v domači javnosti prepoznaven kot eden najbolj eminentnih delov slovenske policije. RVK se pripravlja na drugi krog volitev Ljubljana - Republiška volilna komisija (RVK) je na torkovi seji spregovorila o pripravah na drugi krog glasovanja na volitvah predsednika republike. Ker ob prvem glasovanju nobeden od kandidatov ni dobil večine glasov, bodo novo predsednico oz. predsednika države volivke in volivci namreč izvolili v drugem krogu volitev, ki bo v nedeljo, 1. decembra, ko bo v 61 občinah potekal tudi drugi krog županskih volitev. Tako kot pred prvim bodo tudi pred drugim krogom volitev volivci lahko izkoristili možnost predčasnega glasovanja. Sicer pa je RVK na ministrstvo za finance za izvedbo drugega kroga volitev naslovila zahtevek za zagotovitev 490 milijonov tolarjev. RVK je razpravljala tudi o dilemah v zvezi z glasovanjem v tujini, vendar je ocenila, da so bile volitve na 34 diplomatsko-konzularnih predstavništvih izpeljane korektno in zakonito. KANDIDAT ZA ZUPANA MO PTUJ MIROSLAV LUCI Želim, da se obiani dobro poiutijo S kandidatom za župana Mestne občine Ptuj Miroslavom Lucijem smo se pogovarjali o tem, kaj ponuja svojim volivkam in volivcem. Zakaj ste se odločili za ponovno kandidaturo in kako ocenjujete rezultat prvega kroga županskih volitev? Za ponovno kandidaturo sem se odločil zaradi podpore in zaupanja, izraženega s strani ob-~anov našega mesta, pa tudi zaradi izražene podpore članov mestnega odbora SDS. Svojo odločitev sem seveda temeljito pretehtal. Pred nami je veliko pomembnih nalog in projektov, ki smo si jih zastavili v razvojnih načrtih. Dokončati je treba začeto in ker imam željo pri tem aktivno sodelovati, odločitev ni bila težka. Zagotovo so lokalne volitve priložnost, da ugotovimo, ali nam volivke in volivci še zaupajo. Ko je na kandidatni listi večje število kandidatov, je že v prvem krogu težko doseči potrebno večino. Potrditev tega, da mi ljudje zaupajo, je zgovoren rezultat prvega kroga volitev. Prepričan sem, da mi je s povezovanjem prav vseh političnih strank in svetnikov uspelo doseči uspešno in razvojno naravnano delovanje mestnega sveta. Želim, da se volivci do drugega kroga volitev podrobneje seznanijo z mojim programom in mi ravno zaradi mojih izkušenj izkažejo zaupanje. Lokalne volitve so tudi priložnost, da naredimo obračun s preteklostjo. Katere projekte ste dokončali v prejšnjem mandatnem obdobju? Dokončali smo pomembne projekte. Gimnazijci so se preselili v novo stavbo. Obnovili smo Mali grad, v katerem so našli prostor vsi oddelki knjižnice. Center interesnih dejavnosti deluje v novih prostorih. V prihodnosti bo prerasel v prostor za aktivno preživljanje prostega časa in zabave mladih. V njegovo delo moramo vključiti podmladke političnih strank, Klub ptujskih študentov in Zvezo prijateljev mladine. Pri izgradnji osnovnošolskega prostora in zagotavljanju pogojev za devetletno šolanje smo zagotovili več kot 70 odstotkov potrebnih denarnih sredstev. Iz proračuna smo zagotovili sredstva za delovanje več kot 100 klubom in društvom s področja kulture, športa in ljubiteljskih dejavnosti. V teku je obnova mestnega stadiona z izgradnjo atletske steze. Prav tako smo obnovili več enot za potrebe socialnih stanovanj za tiste prebivalce, ki niso sposobni sami rešiti stanovanjskih težav. To so predvsem mlade družine, družine z več otroki, invalidi in upokojenci. Prav tako so uspehi vidni na področju komunalne infrastrukture. Poskrbeli smo za dvig kakovosti življenja v bivalnem okolju. Neoporečna pitna voda je danes speljana v prav vsa gospodinjstva, v skrbi za ohranitev čistega zraka smo intenzivno gradili plinovodno omrežje. V okviru denarnih zmožnosti smo pospešeno gradili kanalizacijsko omrežje, zagotavljali potrebno obnovo in izgradnjo lokalnih cest, v želji za večjo varnost pa smo skrbeli za gradnjo pločnikov in cestne razsvetljave in še bi lahko našteval. V vaših nastopih večkrat poudarjate mačehovski odnos države do mestnih občin. Kako je s tem? Tukaj gre zlasti za neprimerno financiranje. Zakon o lokalni samoupravi in zakon o financiranju občin nalagata mestnim občinam veliko nalog, pri čemer gre največji del proračuna za delovanje javnih zavodov oziroma za področje družbenih dejavnosti. Država ne spoštuje zakonskih določb, po katerih bi morale druge občine za svoje občane, ki storitve teh zavodov tudi uporabljajo, prispevati sorazmeren delež sredstev. Prav tako se moramo zavedati, da je naš Ptuj mesto bogate arhitekture in arheološke dediščine. Vse to pa je za mestni proračun tudi dokaj veliko breme. Zlasti arheologija pomeni oviro za nadaljnje planiranje in razvoj gospodarstva, izgradnjo prometne infrastrukture in za investicije posameznih občanov. Žal slovenskemu Združenju zgodovinskih mest (poleg Ptuja še Piran, Skofja Loka) odgovornih v državi ni uspelo prepričati o specifičnih potrebah starih mest, ki ravno zaradi svoje starosti potrebujejo tudi dodatno financiranje države. Kakšen program ponujate občanom? Nikoli nisem dajal praznih obljub, ampak kot župan z izkušnjami točno vem, kakšne so realne možnosti proračuna. Mestna občina Ptuj oblikuje letni proračun v višini štirih milijard tolarjev. V občini se morajo ljudje dobro počutiti in to je vsekakor eden izmed mojih prvih ciljev. Pomembna je kakovost življenja občanov, ki pa največkrat ostane neoce-njena. Pričakujem, da me bo mestni svet podprl in da bomo v naslednjem mandatnem obdobju dali prednost izgradnji komunalne infrastrukture. Tukaj mislim predvsem na zagotavljanje varnosti v cestnem prometu z izgradnjo kolesarskih poti in pločnikov, s hkratnim posodabljanjem lokalnih cest. Napočil je čas, da tudi naša občina kot mestna občina uvede javni mestni in primestni promet. Novozgrajena infrastruktura mora biti takšna, da bo prijazna do invalidov in do ljudi s posebnimi potrebami. Občanom je treba zagotoviti tudi aktivno preživljanje prostega časa. V ta namen bomo v vseh četrtnih skupnostih uredili športno-rekreacijske objekte. V zimskem času bomo zagotovili še rekreacijo na umetnem drsališču. Na teh površinah pričakujemo veliko mladih po letih in seveda mladih po srcu. Zdrav duh v zdravem telesu ne pooseblja samo človeka, ampak duh celotne občine. Kaj pa gospodarstvo? Ko bi bilo v pristojnosti župana, bi vam na to vprašanje odgovoril s tem, koliko novih delovnih mest bom zagotovil. Resnica pa je taka, da občina ne more neposredno vplivati na gospodarstvo. Lahko to stori s prostorskim planiranjem, gradnjo komunalne in cestne infrastrukture in s posameznimi turističnimi projekti, kjer najdemo skupne interese. To nam je do zdaj dobro uspevalo. S pospe{eno pripravo in opremljanjem stavbnih zemlji{~, krediti in svetovanjem občina pomaga malim obrtnikom in podjetnikom pri odpiranju novih delovnih mest. Spodbujanje okolju prijaznega kmetijstva, večje poseljenosti podeželja in ohranitev kulturne krajine bo zagotovo povečalo zaposlenost tudi na podeželju. Z dejavnostmi, ki se vežejo na kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se tako laj{ajo socialne razmere tistih prebivalcev, ki niso zaposleni in imajo nizke osebne dohodke. Naj {e povem, da sem kot povezovalna vez med gospodarstvom in občino oblikoval svetovalni kolegij, katerega mnenja sem globoko spo{to-val. Kje pa vi vidite največjo možnost zaposlovanja v mestni občini Ptuj? Gospodarska dejavnost prihodnosti je nedvomno turizem. Ptuj bo uspe{nost svoje turistične ponudbe, tako kot že dosedaj, gradil na bogati kulturno-zgodovinski, naravni in tradicionalni dedi{čini, ki jo bo oblikoval tako, da bo privlačna in dostopna {irokemu krogu ljudi s sodobnimi potrebami po odkrivanju, spoznavanju, oku{anju in uživanju danosti, katerih Ptuju ne manjka. Ptuj bo na enem mestu zaokrožil in med seboj povezal turistične privlačnosti: antične dedi{čine in srednjeve{ke-ga mesta, term, igri{ča za golf, ptujskega akumulacijskega jezera kot velike rekreacijske po- vr{ine in tradicije vinarstva z najstarej{o kletjo na Slovenskem. Z več proračunskimi sredstvi bomo Ptuj spremenili v vodilno mesto na slovenskem po dinamiki razvoja novih oblik turistične ponudbe. Kako komentirate ta teden podpisano koalicijo osmih strank v podporo vašemu protikandidatu za župana? Pred kratkim sem izvedel za podpis koalicije sedmih političnih strank in liste krajevnih skupnosti. K podpisu programske koalicije so bile povabljene le nekatere stranke iz nove sestave mestnega sveta. Torej lahko sklepamo, da se v novem mestnem svetu pojavlja težnja delovati po izločitvenem načelu in ne po načelu povezovanja delovanja različnih političnih strank in svetnikov posameznikov, kar je bila na{a dosedanja praksa. Očitno si predsedniki nekaterih strank jemljejo pravico diktirati volivcem in članom svojih strank, kako naj se odločajo na svobodnih in demokratičnih volitvah. To pomeni, da tak{ne stranke svojim volivcem ne zaupajo. Ptujčani pa so razumni in dovolj razgledani, da vedo, kako se je treba, po svoji lastni presoji, premi{lje-no odločiti. Preden končava ta najin klepet, bi želel odgovor še na eno vprašanje. Kako boste opravljali funkcijo župana? Okrog tega je bilo že veliko razprav. Delo nepoklicnega župana je bilo ustvarjalno, vendar zelo naporno, zlasti ko sem kot poslanec opravljal funkcijo podpredsednika državnega zbora. Ravno takrat so nastajali vitalni ptujski projekti (ptujska obvoznica, ki bi že bila zgrajena, če ne bi bilo nasprotovanja samih občanov ob trasi, gimnazija, ki je zgrajena, Zakon o pokrajini Spodnje Podravje, ki je vložen in čaka obravnavo v državnem zboru, policijska postaja in pridobitev uprave za notranje zadeve na Ptuju). V novem mandatu bom funkcijo opravljal poklicno, kar je skladno z željami, ki so jih večkrat izrazili na{i občani. Se enkrat pa bi poudaril, da trdno stojim za svojim programom. Kot poznavalec proračuna mestne občine Ptuj gradim na{o skupno prihodnost na realnih temeljih za dobrobit vseh občanov. Ne ponujam praznih in neuresničljivih obljub. To sem, po odmevih sodeč, do zdaj dokazal. Želel bi tako nadaljevati. L^VRECIJ GALUF - PR PO SVETU Avstralija pod grožnjami terorizma Sydney - V prihodnjih dveh mesecih bi v Avstraliji lahko prišlo do terorističnega napada, povezanega s teroristično mrežo Al Kaida, je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes sporočila avstralska vlada, ki prejete grožnje jemlje zelo resno. Indonezijska policija je medtem poostrila varnostne ukrepe na številnih mednarodnih šolah v prestolnici Džakarti. Po navedbah policije so na treh največjih mednarodnih šolah, ki so jih zaradi groženj z novimi terorističnimi napadi zaprli že minuli teden, povečali število policistov, ki varujejo območje. Podrobnosti o terorističnih grožnjah še niso znane, ameriški časnik New York Times pa je v ponedeljek poročal, da je omenjenim šolam zagrozila Al Kaida, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Sodniku Verrinu grozijo s smrtjo Rim - Predsednik porotnega sodišča v Perugii Lino Gabriele Ver-rina je novinarjem povedal, da je prejel grožnje s smrtjo, potem ko je v nedeljo na 24 let zapora obsodil nekdanjega predsednika italijanske vlade Giulia Andreottija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na porotnem sodišču v Perugii so posneli anonimen telefonski klic, v katerem klicatelj pravi, da bo Verrina "doživel enako usodo kot Giovanni Falcone", pro-timafijski sodnik, ki ga je leta 1992 v bližini Palerma ubila mafija. Bagdad zavrača ameriške očitke Bagdad - Vodja inšpektorjev ZN za nadzor orožja Hans Blix danes nadaljuje pogovore v Bagdadu, katerih cilj je pripraviti vse potrebno za začetek inšpekcij, podrobnosti pogovorov pa bo po lastnih navedbah sporočil drevi, poroča francoska tiskovna agencija AFP Blix je sicer v ponedeljek, po prvih pogovorih z visokimi iraškimi predstavniki o začetku ponovnih inšpekcij v Bagdadu, dejal, da je na njih prišlo do napredka. Ugrabitelj ciljal na nebotičnika v Tel Avivu Jeruzalem - Arabski Izraelec Ta-ufik Fukra, ki je v nedeljo zvečer poskušal ugrabiti letalo izraelske letalske družbe El Al, ki je bilo na poti iz Tel Aviva v turški Carigrad, je po poročanju današnjih izdaj izraelskega tiska nameraval preusmeriti letalo v nebotičnika v Tel Avivu in tako ponoviti prizor, ki je nastal ob terorističnih napadih na ZDA 11. septembra lani, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V Pragi "vrh preoblikovanja" zveze NATO Praga - Vrhunsko srečanje zveze NATO v četrtek in petek v Pragi bo v marsičem zgodovinsko, po mnenju generalnega sekretarja zavezništva Georgea Robertsona pa morda sploh najpomembnejše v celotni zgodovini zavezništva. Na "vrhu preoblikovanja", kot so ga poimenovali, bodo voditelji 19 držav članic po napovedih sprejeli odločitev o doslej najobsežnejši širitvi zveze, pa tudi ključne odločitve o reformi zavezništva za soočanje z novimi grožnjami v svetu in o poglobitvi odnosov z Rusijo. Voditelji se ne bodo mogli izogniti tudi vprašanju Iraka, čeprav Robertson zatrjuje, da to ne bo zasenčilo srečanja. Ob vrhu so napovedani protesti na-alusprotnikov zveze NATO, zato ga cij Gbodo spremljali strogi varnostni ukrepi. Varnost voditeljev 46 držav Lovčlanic in partnerskih držav bo zagotavljalo okoli 15.000 policistov in ročvojakov, nebo nad Prago pa bodo Narvarovala ameriška letala. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Lektor: Boštjan Metličar. Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 12.190 tolarjev, za tujino 24.860 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si AKTUALNO Z resnico in razumom o ZRS Bistra Ptuj žal se v naši občini ne bo moč izogniti spoznanju, da bomo jutri vsi skupaj lep{e živeli le tedaj, ko bomo razumeli besedo razvoj. Vsaka preprosta (rutinska) investicija namreč ne predstavlja razvoja. Če je na primer kmet obdeloval zemljo z golimi rokami in je k takemu načinu dela pritegnil še svojce, ne smemo govoriti o razvoju. V tem primeru lahko govorimo o razvoju šele takrat, ko je kmet spoznal, da je to delo bolje in laže opraviti s plugom in volovsko vprego. Na tem mestu pa se zastavi bistveno vprašanje: Kaj je potrebno storiti, da pride do novih idej in kako te nove ideje spremeniti v dejanja? Kaj je torej kmeta, ki je mnogo let delal z golimi rokami, privedlo do spoznanja, da je odkril idejo o plugu. Iz zgodovine je znano, da ga je do tega PROJEKTI za obdobje 1994 - 2002 Pridobljena sredstva iz države (SIT) Gospodarski projekti (Kmetijski kombinat, Komunalno podjetje Ptuj, Agis Plus, LP Mycron, Tenzor, Janko Kolarič s.p., Albin Promotion, Vitomar, itd 80.822.650,00 Občinski projekti (ceste, vodovodi, mednarodno sodelovanje, itd) 270.648.550,00 Projekti za delovanje ZRS Bistra Ptuj financirani izven proračuna Mestne občine Ptuj 378.114.946,00 SKUPAJ 729.586.146,00 PRIHODKI ZRS BISTRA PTUJ 200000- 150000- 100000 2 50000 u- 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 □ Prihodi-tednlk.sl -----Ož/m-g^^-tjajda- PO NAŠIH OBČINAH HAJDINA / RADOSLAV SIMONIC ZAČENJA SVOJ DRUGI ŽUPANSKI MANDAT Stmonti bo profesionalni župan V bitki za drugi županski mandat je Radoslav Simonie v konkurenci se s tremi kandidati dobil več kot 70 odstotkov glasov volivcev. Z izidom je zelo zadovoljen. "Ob začetku drugega županskega mandata bi se rad zahvalil vsem volivcem. Tistim, ki so volili zame in tudi ostalim, ki so pri{li na voli{ča. Zame kot župana je po volitvah konec strankarske politike. Pred občinskim svetom in menoj so sedaj le še občinska problematika in projekti, skupni vsem občanom v občini Hajdina, ki od nas tudi pričakujejo, da jo bomo rešili v njihovo oziroma skupno korist. Zato bom tako kot doslej deloval povezovalno, takšno delovanje pričakujem tudi od svetnikov ne glede na strankarsko pripadnost. Dela bo za vse dovolj in celo preveč," je uvodoma povedal stari in novoizvoljeni hajdinski župan Radoslav Simonič. V teh dneh bo na neformalni pogovor povabil stare in nove svetnike, da bi se medsebojno spoznali, in morebiti tudi že začrtali smernice za prvo konstitutivno sejo občinskega sve- ta, ki bo predvidoma v začetku decembra. Na njej bodo tudi imenovali posamezne odbore pri občinskem svetu. Županova želja je tudi, da bi imenovali nov za celo občino pomemben odbor. Gre za odbor za gradnjo stanovanjsko-poslovnega centra na Hajdini, ki bo sestavljen iz samih strokovnjakov, saj se občinsko središče ne gradi vsak dan. Idejno zasnovo za novo občinsko središče so predstavili ob četrtem občinskem prazniku. Ob tej priložnosti so tudi pridobili več pripomb in mnenj. Sicer pa se dela na drugih projektih, ki so jih načrtovali za leto 2002, nemoteno nadaljujejo. Radoslav Simonič ANKETA Prva štiri leta samostojne obiine Občane občine Hajdina smo vprašali, kako so zadovoljni z razvojem in dosežki v prvih stirih letih samostojne občine Hajdina. Alojz Črešnik Alojz Črešnik: "Nimam kaj reči. Dela se veliko, veliko je bilo tudi že narejenega, na primer začelo se je pospešeno asfaltiranje cest. Začelo se je delati tudi na kanalizaciji. Stvari se razvijajo v dobro občanov. Nimam pripomb, župan in svetniki so dobro delali." Rajko Cartl: "Delo v prvih štirih letih samostojne občine ocenjujem pozitivno. Veliko se je naredilo, vsako leto je več investicij. Lahko rečem, da smo zelo zadovoljni. Zadovoljni smo Rajko Cartl Alojz Cestnik tudi z županom, kako bo v bodoče, pa bomo videli." Alojz Cestnik: "Občina se razvija, v štirih letih se je veliko naredilo. Imamo dobrega župana." Jurij Arnuš: "Zadovoljen sem, veliko se dela. Ne pogrešam nič posebnega. Upam pa, da se bo še kaj naredilo v skupno korist občanov tudi v prihodnjih letih." Štefka Gojkošek: "Mislim, da se je v občini, odkar je samostojna, veliko naredilo. Začrtali Jurij Arnu{ "Želim si, da bi v začetku leta 2003 skupaj z občinskim svetom začrtali strategijo dela za naslednja štiri leta. Po določitvi trase avtoceste in hitre ceste pa pristopili tudi k izdelavi dolgoročnega gospodarskega razvoja občine," je še v začetku drugega mandata županovanja povedal Radoslav Simonič, ki se je odločil za profesionalno županovan-je. V pomoč mu bo ob občinski upravi, kjer so zaposleni štirje delavci, en podžupan. To naj bi bil Martin Turk, ki je bil eden od dveh podžupanov tudi v prvem mandatu. MG Ob ob~inski stavbi so letos zgradili nov objekt za potrebe občinske arhive, v njem so tudi garaže. Foto: Črtomir Goznik Štefka Gojkošek so se plani, tudi v Gerečji vasi se izvajajo določena dela. Med drugim bomo dobili kolesarsko stezo." Jožica Lešnik: "Občina se razvija zadovoljivo. Veliko sredstev gre za gasilstvo in šport, več bi lahko dali tudi za druge namene. Način porabe sredstev bi lahko bil bolj smotrn. Na primer pri gradnji kanalizacije. Začeli so jo graditi na Hajdini, kjer je majhen padec vode. Glede na padec vode bi jo morali pričeti graditi v Slovenji vasi in Gerečji vasi." Tekst: MG Foto: Črtomir Goznik Jožica Lešnik MARKOVCI / POČASTILI SV. MARTINA lesen - ko nam narava daje največ V občini Markovci so praznovanje v čast sv. Martinu pripravili v Bukovcih. Prireditev, ki so jo poimenovali Vesela jesen, je potekala v središču vasi, poleg vaškega odbora pa so pri organizaciji sodelovali tudi člani kulturnega in gasilskega društva Bukovci, Društvo podeželskih žena občine Markovci - sekcija Bukovci ter člani Turističnega društva občine Markovci - sekcija Bukovci. Prireditev ob prazniku sv. Martina se je pričela z delavnicami za najmlajše, ki jih je vodila Silva Pilinger, predsednica KD Bukovci, sama slovesnost s krstom vina pa se je odvijala po 16. uri. Uvodoma je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik vaškega odbora Bukovci in svetnik občine Markovci Jože Bezjak. V nagovoru moštu, sv. Martinu in zahvali jeseni je dejal, da je jesen čas, ko narava daje največ. Ob tem, ko je razložil pomen vina, je poudaril, da ga je treba piti v dobri družbi, in so-krajane pozval, naj se zbirajo v duhu prijateljstva, ljubezni do bližnjega in dobrih sosedskih odnosov. V nadaljevanju prireditve je Silva Pilinger razložila pomen sv. Martina, osnovnošol-ki Špela in Lucija pa sta zaigrali na harmoniko. Med kulturnim delom prireditve so večkrat zapeli tudi ljudski pevci KD Bukovci, sam obred krsta vina pa je opravil markovski farni župnik Janez Maučec. Zbranim v Bukovcih je nato dobrodošlico zaželel še župan občine Markovci Franc Kekec. Povedal je, da upa, da bo delo občine še naprej tako složno in da še naprej računa na podporo svojih občanov. Potem ko se je župan zahvalil še organizatorjem, pa sta s predsednikom vaškega odbora Bukovci zaželela še dobrodošlico sosedom iz Nove vasi, s katerimi že nekaj časa vzdržujejo dobre medsosedske odnose. V imenu Nove vasi je nato spregovoril Franc Panikvar, ki je dejal, da so s konjsko vprego pripeljali blagoslovit mošt in da bodo le-tega kot darilo podarili sosedom Bukovčanom. Ob dobri hrani, pristni halo-ški kapljici ter zvokih članov ansambla Ptujskih 5 se je mar-tinovanje v Bukovcih zavleklo pozno v noč. MARTINOVALI TUDI V NOVI VASI Družina Strelec iz Nove vasi organizira martinovanje že od leta 1994. Prireditev v počastitev sv. Martina pripravijo v majhni dvorani pod poslovnimi prostori trgovine, krst novega vina pa pri njih poteka v domači, družinski vinoteki. Kot sta povedala Strelčeva, se pri njih martinovanje začne 11. 11. ob 11. uri in 11 minut. Gostov na Župan občine Markovci, zadovoljen s ponovno izvolitvijo, je na martinovo nazdravil z občani Janko in Danica Strelec pripravljata martinovanje že osem let prireditev ne vabijo posebej, saj je pri njih dobrodošel prav vsak "Na martinovo je pri nas dan odprtih vrat. Vsak, ki pride, je dobrodošel in smo veseli njegovega obiska. Seveda se nam na martinovo ponavadi pridružijo tudi naši sorodniki, družinski prijatelji in nekateri poslovni partnerji," je dejal Janko Strelec. Nekaj minut po krstu novega vina, blagoslovil ga je markov-ski farni župnik Janez Maučec, so na dvorišču pri Strelčevih zaplesali še kopjaši, ob zvokih ansambla pa se je veselo vzdušje nadaljevalo ves večer. Mojca Zemljarič GOSPODARSTVO KIDRIČEVO / 48 LET PROIZVODNJE ALUMINIJA Kako in po iem je naprodaj Talum? Leto 2002 je za Talum izredno pomembno, saj so tik pred dokončno realizacijo projekta modernizacije proizvodnje primarnega aluminija. Poleg tega, da so zgradili novo elektrolizo C2, ki je veljala prek 106 milijonov dolarjev in s katero so povečali letno proizvodnjo aluminija iz dosedanjih 75.000 ton na 117.000 ton, so tik pred končanjem del v novi livarni. Za slovensko javnost pa je se posebej zanimiv proces privatizacije Taluma, ki najbolj intenzivno poteka prav te dni, ob praznovanju 48-letnice Taluma. Kar nekaj tehtnih razlogov torej, da smo za pogovor in nekaj dodatnih pojasnil zaprosili mag. Danila Topleka, predsednika uprave in glavnega direktorja TALUMA. Gospod Toplek, država je že v začetku maja sklenila prodati 85,5-odstotni kapitalski delež Taluma. Kot vemo, je 80% lastnik Eles, 5,6-odstotni lastnik pa kapitalski sklad. Zanima nas, kako daleč ste ta trenutek z lastninjenjem Taluma? "Komisija za izvedbo prodaje državnega deleža v družbi TA-LUM izvaja vse potrebne pri- pravljalne postopke za izvedbo zaupane naloge. Opravljen je bil skrbni finančni in pravni pregled družbe, pa tudi ocena vrednosti podjetja. Komisija sledi začrtanemu terminskemu planu, tako da pričakujemo prvi razpis v začetku meseca decembra. Gre za prvo stopnjo sicer dvostopenjskega postopka prodaje - za zbiranje interesa z ne-zavezujočimi ponudbami." Koliko ste pravzaprav vredni, kolikšna je prodajna vrednost Taluma in ali so, vsaj sedaj, že znani bodoči lastniki? Direktor Taluma, mag. Danilo Toplek "Določiti "pravo" vrednost podjetja je izredno zapleten in zahteven postopek, saj je potrebno upoštevati vrsto dejavnikov, ki na takšno oceno vplivajo: od samega stanja podjetja (tehnične opremljenosti, tehnološkega nivoja, števila in kvalitete zaposlenih, usposobljenosti ma-nagementa), do sedanjih in Te dni poteka montaža nove livarske peci. Foto: M. Ozmec Lahkota prihodnosti TALUM d.d., KIDRIČEVO DAN ODPRTIH VRAT Vsako leto ob tovarniškem prazniku v Talumu odpremo vrata vsem, ki želite videti, kako nastaja aluminij in izdelki iz aluminija. To leto je za TALUM posebno, saj zaključujemo eno največjih investicij v Sloveniji v zadnjili letili. Na ogled tovarne vas vabimo v soboto, 23. novembra 2002. Vrata bomo odprli ob 8.30. Ob 9.uri vas bodo v jedilnici pričakali naši sodelavci. Prosimo vas, da pridete najkasneje do 9.ure, ker bomo takrat vrata zaprli, saj vas po naših obratih lahko popeljemo le v manjših skupinah in pod strokovnim vodstvom. pričakovanih razmer v panogi, kjer podjetje posluje. Najpomembnejše vprašanje, ki si ga postavi potencialni kupec, ni, koliko so vredne lepe stavbe in naprave, temveč to, ali je podjetje sposobno tudi v bodoče poslovati in preživeti na trgu, ter na ta način prodajalcu zagotoviti ne le povračilo, temveč oplemenitenje njegove kupnine. Potrebno se je zavedati, da v bistvu na koncu kupnine ne plača kupec, temveč vedno kupljeno podjetje! Zakaj bi ga naj na koncu koncev nekdo sploh kupoval, če ne bi imel dovolj trdnih ocen, da se bo kupnina v doglednem času (cca 5 let), ustrezno "oplemenitena" vrnila? Prava vrednost pa je le ena: tista, ki sta jo na koncu določila prodajalec in kupec! Vse ostalo so ugibanja in špekulacije.! TALUM seveda izpolnjuje vse pogoje, da je na prodaj. Bodoči lastniki pa bodo znani takrat, ko bo proces prodaje končan, ko bodo prodajalcu plačali v kupnini dogovorjeno kupnino in predložili vsa zagotovila o izpolnjevanju drugih ciljev prodaje. Tega, kdo to bo, ne morem napovedati, niti ne želim ugibati." Skoraj štiri in pol mesece pred rokom ste zagnali peči v novi elektrolizi C2, ki ste jo v celoti projektirali in zgradili s svojim strokovnim timom. Investicija je veljala prek 106 mi- lijonov ameriških dolarjev, od katerih je 76 milijonov zagotovil konzorcij bank, ki ga vodi Nova Ljubljanska banka. Kje ste zagotovili preostala sredstva? "Ni uspešne investicije, ki bi jo bilo mogoče v celoti realizirati z izposojenim denarjem, razliko do celotne predračunske vrednosti je zagotovil TALUM iz lastne akumulacije. Pri tem se je potrebno zavedati, da je omenjena investicija le eden od projektov, ki jih uresničujemo. Res največji in najpomembnejši, toda ob njem potekajo druge manjše investicije, hkrati pa se pripravljamo na nove projekte." Tudi nova livarna je tik pred zagonom, koliko je veljala investicija in kakšne so novosti novega proizvodnega programa? "Livarna livarskih legur je sestavni del celotnega projekta modernizacije proizvodnje primarnega aluminija. Z njeno izgradnjo bomo na enem mestu koncentrirali celotno proizvodnjo primarnih legur, povečali kapacitete in seveda razširili proizvodni asortiman. Na ta način smo si zagotovili tudi osnove za razvoje drugih, na to proizvodnjo vezanih programov, ki jih planiramo realizirati v prihodnje." nam poraja pri presoji tega projekta, je ta, da ne bo kaj sežigati: Slovenci smo, kot kaže, edini v svetu trdno prepričani, da znamo živeti brez odpadkov in da tovrstne infrastrukture, kot jo imajo trapasti Švicarji, Avstrijci, Nemci in ostali evropski neved-neži in nesposobneži, ne potrebujemo! Vse bolj vsakovrstnih odpadkov polni gozdovi, urejenost dvorišč in okolice domovanj na primer gorečih nasprotnikov izgradnje sežigalnice mi sicer porajajo dvom v tovrstne rešitve, toda dane očitno štejejo le besede, ne pa dejanja." Kakšno je vaše sodelovanje s slovenjebistriškim Impolom in kakšna je usoda nekdanjega SOZD-a UNIAL? "IMPOL je vsekakor eno izmed najuspešnejših slovenskih podjetij, ki uresničuje smele razvojne načrte. Tako kot TALUM, je tudi IMPOL preživljal bolj ali manj uspešne čase, vendar se nikoli ni prenehal razvijati in modernizirati. SOZD Unial, ki je bil ena od oblik povezovanja teh dveh podjetij seveda že dolgo ne obstaja več, saj slovenska zakonodaja ne pozna več teh oblik povezovanja podjetij. Obe podjetji sodelujeta poslovno in razvojno, zaenkrat brez kapitalskih povezav." Kaj pa pogled v prihodnost, kdaj predvidevate ukinitev proizvodnje v elektrolizi B in morebitno izgradnjo nove elektrolize? "Ko bo čas za to! O razvojnih planih pa več takrat, ko bodo dozoreli in bodo pripravljeni za realizacijo." Pred koncem pogovora pa morda malce provokativno vprašanje. Ob odprtju nove elektrolize C ste govor sklenili z besedami: "Ne pljuvaj v star vodnjak, dokler iz novega ne priteče voda." Bi si sedaj že upali pljuniti v starega? Novo elektrolizo so zagnali štiri in pol mesece pred rokom Kaj je z nameravano izgradnjo sežigalnice, oziroma objekta za termično obdelavo komunalnih odpadkov znotraj Taluma, kakšni so vaši načrti v zvezi s tem in ali boste pri tem upoštevali voljo občanov občine Kidričevo? "Projekt termične obdelave odpadkov je eden od projektov, s katerimi se ukvarjajo naše razvojne službe. Projekt je dodelan do te faze, da bi bilo relativno hitro mogoče pričeti z njegovo fizično realizacijo. Projekt vse-kor ni in ne bo TALUM-ov, temveč bo projekt tistih, ki tovrstno infrastrukturo potrebujejo. Vsaj v razviti Evropi je tako! Eden od pomislekov, ki se "Upal že, le neumno bi bilo! Poleg tega pa nismo bili mi tisti, ki smo kadarkoli "pljuvali" v vodnjak, temveč predvsem tisti, ki še v življenju niso bili soočeni s tem, da morajo za svojo eksistenco trdo delati." In kakšne so vaše želje ob 48. tovarniškem prazniku Ta-luma? "Nič posebnega. Praznik kot praznik - naslednji dan je vedno čisto običajen dan!" Pa vendar vam, gospod To-plek, ter vsem delavkam in delavcem Taluma iskrene čestitke in prijetno praznovanje. Razlogov za to imate več, zelo očitni so, pa še dobri povrhu! M. Ozmec PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Majhen promet Po zanikanju govoric o prevzemu Gorenja se je vzdušje na Ljubljanski borzi ohladilo, te~aji ve~ine delnic pa so se ob sorazmerno majhnem prometu ve~inom-a znižali. Slovenski borzni indeks se je po nekaj dneh padca v petek ustalil pri 3.516 indeksnih to~kah, padli pa so tudi drugi pomembnejši indeksi Dodatno je na padec delnic, tako Gorenja kot tudi drugih ve~jih podjetij, vplivala novica v medijih o prodaji delnic Gorenja s strani predsednika uprave, kar obi~-ajno kaže na nezaupanje vodstva podjetja v nadaljnje poslovanje podjetja. Te~aj Gorenja je tako le v sredo izgubil ve~ kot 3 odstotke vrednosti ter pristal pri okoli 4.700 tolarjev na delnico. Da napovedi uprave Leka o nevarnosti tožb s strani ve~jih podjetij niso bile iz trte izvite, potrjuje novica, da jih eden najve~jih svetovnih farmacevtov GlaxoSmithKli-ne toži zaradi domnevne uporabe v osemdesetih letih ukradenega bakterijskega seva. V ponedeljek se tudi izte~e prevzemna ponudba Novartisa, ki bo verjetno pridobil med 85 in 90 odstotki vseh Lekovih delnic. Če bo pridobil ve~ kot 90 odstotkov delnic, je za pri~akovati, da se bo delnica Leka že v za~etku prihodnjega leta umaknila z borze. Član uprave Slovenice je uradno potrdil, da se potegujejo za nakup 45-ods-totnega deleža bosanske zavarovalnice Sarajevo Osiguranje. Zanjo je Slovenica ponudila okoli 18 milijonov konvertibilnih mark. Vzajemna je konec septembra beležila 1,4 milijarde tolarjev dobi~ka, ki pa se bo do konca leta zaradi pove~anega števila izpla~il za škode znižal na približno 700 milijonov tolarjev. V ponedeljek bodo na borzi za~ele kotirati državne obveznice RS21 in RS39. Obveznice RS21 so dobili državljani, ki jim je bila razveljavljena zaplemba premoženja, medtem ko so obveznice RS29 dobile kot odškodnino vse žrtve vojnega in povojnega nasilja. Miha Pogačar, Ilirika, borzno posredniška hiša, d.d. Miha.pogacar@ilirika.si RADIOPTUJ 89,8-98,e-l04;3MHz PO MESTNI OBČINI PTUJ / MO PODELILA NOVE OBČINSKE STIPENDIJE Da bo študij lažji Pravilnik o podeljevanju občinskih štipendij so v mestni občini Ptuj sprejeli lansko leto, ko so podelili prve tri {ti-pendije. Sprejem takšnega pravilnika je predlagala stranka SDS, podprle pa so ga tudi preostale stranke mestnega sveta. V mestni občini se zavedajo, da je štipendij glede na socialno strukturo prebivalstva premalo. Ob socialnih in Zoisovih štipendijah, kadrovskih je zadnje čase manj, so potrebne tudi občinske, da bi se raven znanja, ki ga to območje nujno potrebuje, še izboljšala. 15. novembra je župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci nove pogodbe o {tipendiranju iz občinskih sredstev podpisal z Aljažem Curinom, absolventom fizike in tehni~nega pouka na Pedago{ki fakulteti v Mariboru, Katjo Filipic, {tudent-ko 2. letnika restavratorstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, in Andrejem La- zarjem, študentom 2. letnika Medicinske fakultete v Ljubljani. Štipendijo v višini od 42 do 52 tisoč tolarjev bodo prejemali eno leto. Tudi letošnje štipendije so bile podeljene na osnovi razpisa, ki so ga narekovale potrebe s tega območja. Novi štipendisti se ponašajo s samimi dobrimi ocenami. Po končanem študiju naj bi jim bila zagotov- ljena služba na Ptuju, kar si vsi tudi močno želijo. Katja Fili-pič vidi v tem okolju številne možnosti in priložnosti za mlade. V mestni občini naj bi po prepričanju župana v prihodnje našli še več denarja za tovrstno pomoč delovnim in nadarjenim mladim z območja mestne občine Ptuj. Dobro bi bilo, če bi občina vsako leto lahko podelila med 10 in 20 občinskih štipendij. Na letošnjem razpisu je sodelovalo šest študentov, pogoje so izpolnjevali trije. Ob županu Luciju sta novim štipendistom zaželela veliko uspeha pri nadaljnjem študiju še direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik in vodja oddelka za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj Ivan Vidovič. MG Novi občinski štipendisti Aljaž Curin, Katja Filipic in Andrej Lazar so pogodbe o štipendiranju podpisali s ptujskim županom Miroslavom Lucijem. V ozadju direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik in vodja oddelka za družbene dejavnosti MO Ivan Vidovič. Foto: MG PTUJ / PODELILI MURKOVO PRIZNANJE Bo katedra za etnologijo in folkloristiko na Ptuju? Prejšnji torek je Slovensko etnološko društvo v viteški dvorani na ptujskem gradu pripravilo prireditev ob podelitvi Murkovih priznanj. Za vidnejše raziskovalne dosežke na področju etnologije je društvo pred šestnajstimi leti ustanovilo Murkove nagrade in Murkova priznanja. Dr. Matija Murko, naš rojak iz Drstelje, sodi med ustanovitelje slovenske etnologije. Mag. Andrej Dular in Dr. Breda Čebulj Sajko. Foto: Fl Uvodoma je spregovorila predsednica društva dr. Breda Čebulj Sajko, ki je med drugim dejala, da si društvo prizadeva za ustanovitev nove katedre za etnologijo v okviru mariborske univerze., obenem pa nakazala možnost, da se ta znanstveno pedagoška funkcija, povezana z narodopisjem, prenese na Ptuj. Tej ideji so se v svojih nagovorih pridružili tudi župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci, ki je dejal, da si ptujska občina že vrsto let prizadeva za univerzitetni etnološki študij, Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, pa je nakazal možnosti za učne delavnice, če bi bila katedra za etnologijo na mariborski univerzi. Potrebo po humanističnih študijih na Ptuju je podal tudi dr. Štefan Čelan, direktor zavoda Bistra, pa tudi v. d. rektorja mariborske uni- verze dr. Zeljko Knez je omenil, da ta zamisel obstaja že nekaj let. Predsednik komisije za podeljevanje Murkovih nagrad in priznanj pri društvu dr. Janez Bogataj je dejal, da letos komisija ni prejela veliko predlogov za nagrade in priznanja (za nagrado ni bilo predloga). Odločili so se, da letošnje Murkovo priznanje podelijo mag. Andreju Dularju, muzejskemu svetovalcu v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Mag. Andrej Dular je bil predlagan za priznanje za postavitev razstave V podobe ujeti indigo (o mod-rotisku na Slovenskem). Nagrajencu je čestitala tudi lanskoletna dobitnica Murkove nagrade dr. Ingrid Slavec Gradišnik. V kulturnem programu so nastopili: pevska skupina Spominčice pod vodstvom Marije Steger, folklorna skupina Bolnišnice Ptuj pod vodstvom Cvetke Glatz in pevka Ula [egula. Prireditev je vodila Nevenka Gerl. Franc Lačen PTUJ / UPOKOJENCI SLAVILI 55-letnica dru{tva Minulo soboto je ptujsko društvo upokojencev slavilo 55-letnico. Društvo se ponaša z več aktivnimi sekcijami, med katerimi je najstarejši in najbolj delaven pevski zbor. Zato ni slučaj, da so jubilej obeležili z zborovskim koncertom. V goste so povabili pevska zbora iz Pliberka in Gornjega Senika v Porabju. Tako smo bili priča pevskemu večeru treh držav. Kot je uvodoma povedal predsednik društva upokojencev Ptuj g. Andrej Fekonja, so stiki z omenjenima gostujočima pevskima zboroma dolgoletni in uspešni ter segajo v sedemdeseta leta. V pozdravnih govorih so se še predstavili: pokrovitelj svečanega koncerta župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci, predsednik kulturnega društva SPD Edinost iz Pliberka g. Jože Hudl in predsednik slovenskega kulturnega društva iz Gornjega Senika g. Joško Hirnok. Osrednji del slovesnosti je bil zborovski koncert. Kot prvi je nastopil Mešani pevski zbor iz Ptuja z zborovodjo Jožetom Dernikovičem. V spored so uvrstili dve koroški in dve porab-ski pesmi in se tako poklonili gostujočima zboroma. Ptujski pevci pojejo ubrano in muzikalno. Posebej je izstopala pesem Pojdem u Rute. Jože Derniko-vič je ponovno dokazal, da je muzikalen interpret. Za njimi se je predstavil Mešani pevski zbor Pavla Avgusta iz Gornjega Senika v Porabju pod vodstvom Marije Trifus. Zbor je precej pomlajen in je v pogledu zborovskega zvoka vidno napredoval. Marija Trifus, ki je Madžarka, je največ iskrivosti pokazala v priredbi porabske ljudske Mravla je v mlin pelala. Kot zadnji so zapeli pevci moškega zbora "Foltej Hartman - SPD Edinost" iz Pliberka pod vodstvom mladega Dominika Hudla. S klenim zvokom moškega zbora in mehko barvo v višjih legah so lepo zaključili koncert. Zapeli so šest pesmi, med katerimi je najbolje zazvenela skladba Pevci smo koroški mi. Sklepni del večera je bila skupna pesem vseh nastopajočih Pojdem na Štajersko. Voditeljica večera je bila Nataša Petrovič. Ob priznanjih in priložnostnih darilih, ki so si jih zbori izmenjali ob koncu, so si obljubili nadaljnje sodelovanje, še posebno takrat, ko bodo meje med državami izginile in bodo Slovenci postali lahko etnično še bolj povezani. MiG PTUJ / POEZIJA IN VINO Veier s Tonetom Pavikom Prejšnjo sredo je bila v Narodnem domu na Ptuju literarna arena pod naslovom Poezija in vino. Sodeloval je slovenski pesnik Tone Pavček, dobitnik Levstikove nagrade, Trdinove nagrade, nagrade Mlado po-kolenje, nagrade Prešernovega sklada in Prešernove nagrade, Kajuhove nagrade ter nagrade Večernica. S pesnikom se je pogovarjala Nataša Petrovič, tema večera pa je povezovala poezijo in vino. Tone Pavček je o vinu govoril kot o božjem daru, ki krepi telo, blagodejno vpliva na počutje in združuje dobre ljudi. Njegova pripoved je bila kot ena sama pesem, da poslušalci pravzaprav niso vedeli, ali prihajajo besede iz že napisane poezije ali pa pesnik sproti ustvarja novo poezijo. Ob koncu večera sta vina Ptujske kleti predstavila Andrej Sajko in Jani Gonc. Večer so pripravili: Območna izpostava Sklada za kulturne dejavnosti Ptuj, Evropski red vitezov vina — Konzulat za Slovenijo, Viteško omizje Ptuj— Ormož ter Zveza kulturnih društev Ptuj. Fl Tone Pavček z Andrejem Sajkom in Janijem Goncem. Foto: Franc lačen ROGOZNICA / KULTURNO DRUSTVO VABI K SODELOVANJU Aktivne {tevilne sekcije Kulturno društvo Rogoznica združuje veliko ljudi, ki se vsak po svojih mo~eh trudimo za popestritev kulturnega utripa v naši primestni ~etrtni skupnosti. Aktivnih je kar nekaj sekcij: mo{ki pevski zbor, ljudski pevci in godci, likovniki, koranti in ora~i, vendar z doseženim v upravnem odboru nismo zadovoljni. Prepričani smo, da vas je med vami veliko, ki bi se želeli vključiti v katero od naših sekcij oziroma ustanoviti novo in tako uresničiti svoj interes, sokrajanom pa s tem obogatiti kulturno življenje. Več kot nas bo, več bomo lahko naredili zase in za druge. Vabljeni torej: likovni ustvarjalci, pevci, igralci, muzikantje, plesalci, pesniki, pisatelji in vsi, ki lahko polepšate vsakodnevne delovne in življenjske dni ljudi v naši skupnosti. Imamo lepo urejeno in ogrevano kulturno dvorano, tako da so zagotovljeni pogoji za naše ljubiteljsko kulturno delovanje. Zainteresirani se oglasite v domu Slovenskogoriške čete na Ro-goznici: ob sredah ob 19. uri v kulturni dvorani, ob petkih ob 9. uri v pisarni Društva upokojencev Rogoznica. Iskreno vabljeni! Maks Menoni pjndiujji]iin pjiunjwjjij mjmjiji^iuj četrtek, 21. novembra: 18.00 Rajžamo iz kraja v Kraj: Središče ob Dravi (Majda FridI in Davorin Jukič) Petek, 22. novembra: 20.00 Peta noč z Vernerjem (Marjan Nahberger) Ponedeljek, 25. novembra: 12.15 Soočenje kandidatov za župana občine Majšperk Torek, 26. novembra: 12.15 Soočenje kandidatov za župana občine Kidričevo 18.00 Sredi življenja (Marija Slodnjak) Sreda, 27. novembra: 12.15 Soočenje kandidatov za župana občine Videm 18.00 Vrtičkarije (MIša Pušenjak In Tatjana Mohorko) Vaša sporočila sprejemamo na GSM 031 789 999, SMS sporočila pa na 041 818 688! PO NAŠIH OBČINAH PTUJ / PRVA PETLETKA ZRELEGA VEDEŽA 1/- Prva iastna Hanica Štefka Kuian člani Zrelega vedeža, ki se je preoblikovalo v Društvo za zdravo življenje in ohranjanje kulturne dediščine, so se pričeli družiti pred petimi leti. V druženje, ki se je z leti le še bogatilo, je ptujske upokojence gnala želja po novih spoznanjih, odkrivanju naravne in kulturne dediščine ter drugega, kar je zanimivega na območju, kjer živijo. Podrobneje so se pričeli ukvarjati z zdravim načinom življenja, z osebnostno rastjo, z odnosi med generacijami, ker so po besedah prve članice Zrelega vedeža Viktorije Dabič želeli narediti nekaj zase in tudi druge. Srede so postale njihove, to vedo danes že vsi njihovi prijatelji. To je dan za druženje in spoznavanje ter krepitev prijateljstva. Njihovi planinski pohodi so postali že legendarni, prav tako pohodi ob polni luni. Po vzoru pohoda od Litije do Čateža so odkrili svojo pot, Pohod ob Potrčevi poti, eno od ptujskih kulturnih poti, ki je nastala po njihovi zaslugi in vse bolj prerašča okvire Zrelega vedeža. Postaja pot vseh, ki spoštujejo svoje korenine in kulturno dediščino tega okolja. Petkilometrska pot je postala sestavni del kulturne ponudbe tega okolja, ki ji nesebično stojijo ob strani tudi sorodniki pisatelja Ivana Potrča. Potrčevi so se na pohodnike že tako navadili, kot bi bili njihovi. Radi jih sprejemajo. Vsaka dejavnost, ki jo negujejo in razvijajo, jim daje veliko moč in pogum, ki ju potrebujejo tudi v manj lepih trenutkih. V prelepih prostorih ptujske Najboljšo slovensko provljičorko Liljono Klemencic je Štefki Kučon izročilo svojo knjigo z naslovom Kurent. Foto: MG knjižnice se je na praznični dan Zrelega vedeža, 13. novembra, zbrala velika množica ljudi, med njimi so bili mnogi, ki so tokrat prvi~ pri{li, da bi spoznali poslanstvo tega druženja. Po~astila ga je tudi velika prijateljica Viktorije Dabi~ Štefka Kučan, ki je postala tudi prva ~astna ~la-nica njihovega dru{tva. V sredo si je podobno kot ~lani Zrelega vdeža vzela ~as, in se z njimi odpravila po Potr~evi poti do Potr~eve doma~ije, kjer se je sre~ala tudi s sorodniki pisatelja Ivana Potr~a, po katerem se imenuje ptujska knjižnica. To eminentno ptujsko kulturno ustanovo pa je spoznala v spremstvu ravnateljice Tjaše Mrgole Jukič in Viktorije Dabič. Ob tej priložnosti je dala vedeti, da ji je kulturna zgodovina zelo blizu. Ob jubileju je ~lane Zrelega vedeža nagovoril tudi ptujski župan Miroslav Luci. Pohvalil je njihovo delovanje, ki bogati to okolje in kar je najbolj razveseljivo, gre za dru{tvo, ki se ne ukvarja s samim seboj. Svojo dejavnost želi približati vsem, ki to želijo, s spoznanji pa pomagati pri premagovanju nekaterih problemov, ki jih {e kako ob~-uti to okolje. Prvotno je ptujski župan Štefko Ku~an želel sprejeti v Mestni hi{i, vendar se je obrnilo druga~e, zato ji je kelih izro~il na priložnostni slovesnosti v knjižnici. Ena najbolj{ih pravlji~ark v Sloveniji Liljana Klemenčič je navdu{ila s fran- LJUBLJANA / VONJ PO VINU V JAKOPIČEVI GALERIJI Multimedijski projekt Stanislave Vauda in Du{ana Fi{erja v Jakopičevi galeriji v Ljubljani so 13. novembra odprli izredno zanimivo razstavo Vonj po vinu ptujskih umetnikov, in sicer kostumografke Stanislave Vauda Benčevič in slikarja Dušana Fišerja. Gre za multimedijski projekt, v katerem sta na svojevrsten način povedala vsak svojo zgodbo o vinu. Kostumografka jo prepoznava v vinu, grozdju, in trti, slikar z mistiko haloške pokrajine. Sredino dogajanje v Jakopičevi galeriji je pritegnilo številne znane slovenske kulturnike, umetnika pa je v javno predstavitev projekta pospremilo tudi veliko število Ptujčanov. Projekt, ki ga je podprlo ptujsko gospodarstvo, bodo decembra predstavili tudi ptujskemu občinstvu. Do takrat bo na ogled v Ljubljani. Pred štirimi leti je Stanislava Vauda Benčevič ustvarila nepozabne kreacije iz koruznega ličja, ki smo jih lahko občudovali v okviru projekta Lične gospodične. Tokratne njene svi- lene kreacije je obarvalo belo in rdeče vino, okrasilo pa rožje vinske trte. Njena izvirnost in tesna povezanost z naravnimi elementi je še enkrat prišla do izraza. Škoda, da jih še niso pre- Ptujsko umetniko v Ljubljoni, in sicer Stonislovo Voudo Benčevič (levo s hčerko) in Dušon Fišer (desno). Rozstovo v Jokopičevi goleriji je pritegnilo številne slovenske kulturnike, med drugim tudi legendo slovenskego igrolstvo Demetro Bitenco s spremljevolko, ki je nošel hvoležno sogovornico v Tjoši Mrgole Jukič, rovnoteljici ptujske knjižnice. Foto: Črtomir Goznik poznali tisti, ki vsako leto oblačijo našo mis, uspeh zagotovo ne bi izostal. V drzne kreacije kostumografke in oblikovalke tekstilij pa so vtkane iskrive zamisli o vinu akademskega slikarja specialista Dušana Fišerja. V okviru projekta Vonj po vinu je ustvaril pretresljivo umetnino, ki jo sestavljajo slike, instalacije in performans. "Slikarja Dušana Fišerja, enega najvidnejših predstavnikov postmodernizma na Slovenskem, je vznemirila podoba vinogradov v času, ko še ni rasti in iz zemlje štrli le zašiljeno okolje. V mrzlo, neizprosno in zaprto vinogradniško pokrajino je naselil privid krhke deklice, ki se mu je prikazala med fotografijami Stojana Kerblerja. V performansu, ki je nastal med pripravami na razstavo, je dokumentirano Fišerjevo žrtvovanje vina, obred, kakršnega si predstavljamo, da je potekal v davnih časih, in kakršnega nam je z urotitvenim obrazcem pričaral pesnik Aleš Šteger," je med drugim zapisano v tekstu, ki spremlja projekt. MG Kelih z likom sv. Jurijo zo Štefko Kučon iz rok župono Miroslovo Lucijo cosko pravljico o treh željah, zatem pa je slovesni zbor nagovorila tudi Štefka Ku~an. V zelo doživetem in ~ustveno obarvanem govoru je spomnila na nekatere vrednote v življenju, ki naj bodo na{e vodilo, pri ~emer sta prijateljstvo in iskrenost med najpomembnej{imi. Pozornost pa je namenila tudi obema županskima kandidatoma, in sicer Miroslavu Luciju, dr. med., in dr. Štefanu Čelanu. MG PTUJ / DELAVNICA O TURIZMU "Malo je nevarno!" Lokalna turistična organizacija Ptuj je v torek organizirala delavnico z naslovom "Nov pristop in globalni turizem", na kateri so bili predstavljeni trendi razvoja turizma in podjetništva v Podravju. Sodelovali so glavni nosilci razvoja turizma na Ptuju in zunanji strokovnjaki s tega področja. Kot je povedal direktor LTO Ptuj Tadej Bojnec, je v procesu globalizacije povezovanje podjetij nujno in pogoj za obstoj na trgu. Turizem pri tem ni nobena izjema. "Skupni nastop na tujih in domačih turističnih trgih, skupni razvoj novih turističnih produktov, skupna organizacija prireditev ter izboljšan pretok informacij so glavne postavke konkurenčnosti tovrstne podjetniške zveze. Aktivnosti, ki potekajo, so namenjene animaciji subjektov, analiziranju sistema delovanja in organiziranosti vsakega možnega partnerja, določanju možnih področij povezav in realen začetek tržnega testa, kar je v tem primeru tudi najpomembnejše. Še letos bomo povabili širši krog poslovnih subjektov na delavnico, na kateri bo govora o razvoju turizma v Podravju in o povezovanju," je o delavnici še povedal Tadej Bojnec. Direktor Term Ptuj Andrej Klasinc je glede podjetniških povezav v Evropi povedal, da so le-te uspešne. Izboljša se učinkovitost podjetij, prav tako ponudba, sistematično se pristopa k širjenju dobrega imena ter k pridobivanju novih ciljnih gostov. Delavnica o novem pristopu in globalnem turizmu je izluščila, da podjetniške povezave predstavljajo moč in hkrati pomenijo konkurenčno prednost na svetovnem trgu. Še ne tako dolgo se je v Sloveniji pogosto uporabljal rek, da je malo lepo. Danes vsi, ki spremljajo dogajanja okrog nas, raje uporabljajo rek, da je malo nevarno. Pri vsem pa je zadovoljstvo turista tisto najpomembnejše, k čemur morajo stremeti vsa turistična okolja v celoti, tudi ptujsko, je še poudaril Tadej Bojnec po končani delavnici. MG PTUJ / ZBIRANJE PODPISOV ZA RAZPIS ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA Za vračanje preplaiila telefonskih priključkov 23. oktobra se je na sedežih upravnih enot in njihovih izpostavah ter v krajevnih uradih, ki so informatizirani, pri~elo zbiranje podpisov podpore zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma v zvezi s spremembo zakona o vra~anju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Zbiranje bo trajalo 45 dni, do 6. decembra. Vložitev pobude za referendum v Vseslovenskem združenju upravi~encev do vra~ila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje utemeljujejo z nesprejemljivostjo rešitev, ki jih prinaša trenutno veljavni zakon o vra~anju vlaganj. Združenje je že ob sprejemanju zakona opozarjalo, da je nesprejemljivo in v nasprotju s cilji zakona, da se vlagateljem vrača le majhen del njihovih vlaganj v različnih odstotkih. Do povračila tudi niso upravičeni vlagatelji, ki so v razvoj telekomunikacijskega omrežja vlagali v letih 1995, 96 in 97. Prav tako v sedaj veljavnem zakonu ni dovolj natančno določena obveznost države, kdaj mora sredstva vrniti vlagateljem. Z zakonodajnim referendumom naj bi spremenili tri določbe veljavnega zakona. Prva referendumska zahteva je vračilo preplačila telefonskih priključkov v celoti, to je v višini 100 odstotkov. Iz zakona naj se izbriše datum 1. 1. 1995 kot skrajni rok, do katerega se bo vračanje izvajalo, ker so občani tudi po tem obdobju preplačevali telefonske priključke. Tretja zahteva pa je, da se mora vračanje preplačil pričeti v roku enega meseca po prispetju prvih sredstev od prodaje državnega dela Telekoma v proračun. V združenju so prepričani, da bo referendum uspel, da bodo do roka zbrali potrebno število podpisov podpore in da bo državni zbor moral sprejeti že omenjene spremembe in dopolnitve zakona, da bodo vlagateljem povrnjena dejanska vlaganja. Potrjeni obrazci podpore morajo biti vloženi v državni zbor najkasneje do 6. decembra. MG DOPISNIKI PIŠEJO FRANC FIDERŠEK / OD DOGAJANJIH PRED ŠTIRIDESETIMI LETI (XVIII) Spoznajmo tudi napol zamoHano Pojdi nazaj, vojne bo kmalu konec Nadaljevanje Stanislav Rogina, pred upokojitvijo cestni nadzornik na Ptuju, od leta 1991 do smrti dec. 1995 tajnik obmo~nega odbora dru{tva mobiliziranih Slovencev Ptuj-Ormož, je bil rojen leta 1925 in februarja 1943 mobiliziran v nemško državno delovno službo, ~ez 3 mesece pa v redno nemško vojsko. Služil je v enoti planinskih lovcev in po kon~ani vojaški u~ni dobi poslan na fronto na severni del Finske. Okušal je polarni mraz in fronte v bližini sovjetskega Murmanska. Poleti 1944 je Finska kapitulirala in skupaj z nemškimi enotami je prehodil na stotine kilometrov ob Severnem ledenem morju ~ez Finsko in Norveško. Od tam je bil jeseni 1944 z enoto prepeljan v Nem~-ijo in dobil par tednov dopusta. Čeprav mobiliziranim Slovencem niso dovoljevali dopusta v kraje južno od reke Drave, sta bila Maribor in Ptuj izjema, zato je lahko dopust preživel pri starših v Budini. O~e, znani mojster na podro~ju gradbeništva in zaveden Slovenec, je bil tudi zaupnik OF, seveda je mo- ral delovati v najstrožji ilegali. Stanko je prišel v stik s terenskimi aktivisti in kurirji, zato je za~el tudi sam razmišljati, da bi se jim pridružil, toda kako, da se Nemci ne bi maš~evali nad starši? Skupaj z o~etom in nekaterimi ilegalci so prišli do enotnega stališ~a, da je za vse najvarneje, ~e se po preteku dopusta vrne nazaj v svojo vojaško enoto, kjer bo s tem zavaroval dom in tudi varno postojanko OF. Vse je tudi kazalo, da bo vojne kmalu konec in se bo lahko vrnil domov. Še pred iztekom dopusta je pomagal kurirjem, da so ~ez reko Dravo prepeljali nekaj ilegalcev in ubežnikov iz taboriš~a. Nemškim policistom, ki so strogo kontrolirali vsak prehod ~ez Dravo, je povedal, da ima pred iztekom dopusta predvideno sre~anje s prijatelji v Šturmovcu, kar so mu kot "fontsoldatu" tudi dovolili in njegove druš~ine v ~olnu sploh niso legitimirali. Po vrnitvi v vojaško enoto je bil poslan na fronto ob zgornjem toku reke Ren. Tam prakti~no ni bilo nobenih ve~jih spopadov, ~eprav se je vojna vlekla kar naprej, srditi spopadi pa so bili ob spodnjem delu Rena od Luksemburga proti Nizozemski. Fronta ob sred- njem in gornjem toku Rena pa je oživela, ko so marca 1945 enote ameriške armade zavzele most, ki ga Nemci niso uspeli razrušiti. Na odseku fronte, kjer je bil tudi Stanko Rogina, so napadale francoske enote, ki so šele v za~etku maja prekora~ile Ren. Tam so Stanka 5. maja 1945 ujeli Francozi in pozneje je bil prepeljan v ujetniško ta-boriš~e v Belfortu. Tu je Stanko za~el boj za preživetje, ne samo on, enako tudi mnogi drugi Slovenci v podobnih taboriš~ih, ki so preživeli le zato, ker so jih iz taboriš~ rešili ~astniki Titove vojske. Zahodni zavezniki so ves ~as trajanja vojne z vojnimi ujetniki ravnali po dolo~-ilih mednarodnih konvencij, po nemški brezpogojni kapitulaciji pa so se razmere spremenile, zlasti pri Ameri~anih in Francozih. Teh primerov se zgodovinarji radi izogibajo. O tem so veliko pripovedovali tudi slovenski fantje in možje. Po nalogu vrhovnega poveljnika zavezniških enot D. Eisenhowerja so ob Renu uredili na prostem z bode~o žico ograjena vojna ta-boriš~a, kamor so strpali vse, ki so jih ob koncu vojne ujeli v nemških uniformah, predvsem pa vse pripadnike enot SS. Angle- ži baje pri tem niso sodelovali, pa~ pa Francozi, ki so bili še bolj maš~evalni od Ameri~-anov. Strpane v ta taboriš~a niso imenovali - vojni ujetniki, tem-ve~ "razorožena sovražna vojska" (angleška kratica DEF). Kanadski pisatelj James Buck je o tem napisal in izdal knjigo Ostale izgube. V njej obtožuje Ameri~ane in Francoze, da so v taboriš~ih ob Renu pustili ujetnike brez hrane in vode in s tem umorili okoli milijon ljudi, konkretno navaja, da je umrlo v ameriških taboriš~ih po kon~-ani vojni 793.000 ljudi, v francoskih pa 167.000 ujetnikov. Ob tem pa pisec ugotavlja, da je bilo v bližini v ameriških skla-diš~ih Rde~ega križa na razpolago ~ez 13 milijonov obrokov hrane. V zapisih nekaterih zgodovinarjev pa sem zasledil podatek, da je v taboriš~ih ob Renu po kon~ani vojni umrlo okoli 480.000 vojnih ujetnikov. Med njimi je bilo morda tudi nekaj Slovencev, o tem ni podatkov. Obstajajo pa pri~evanja mnogih, ki so se vrnili v domovino v letu 1946, da so bili v taboriš~ih že povsem onemogli, ko so jih rešili predstavniki Titove Jugoslavije. Nadaljevanje prihodnjič! SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Napad na zdravje Ob najnovejši mlečni aferi se zdi še najpomembnejši odgovor na vprašanje, kako je Slovenija pripravljena na tak{ne "nepredvidene" dogodke in predvsem, kako se ve~insko odziva nanje. Ob tem je seveda pomembno, ali smo kot večina in kot neposredno prizadeti posamezniki oziroma skupine sposobni trezne presoje in ali se zavedamo, kaj je najbolj prioritetna naloga. KAKŠNA ŠKODA Najbrž ni potrebno posebej opozarjati, da je iskanje takšnega odgovora še toliko bolj pomembno, ker gre za zadevo, ki najbolj neposredno vpliva na varnost, zdravje in zaupanje pretežnega dela prebivalstva. Pri tem nimamo opravka s kakšno običajno poslovno nemoralo ali brezbrižnostjo, ampak za napad na večinsko zdravje, ki ga je mogoče kvalificirati zgolj kot kaznivo dejanje. S tega vidika se zdi ukrepanje služb, ki so v pristojnosti šefa slovenske veterinarske uprave Zorana Kovača, edino pravilno in nujno. Morda bi kvečjemu lahko govorili o tem, ali je bilo dovolj hitro, ali je bila vsebnost nedovoljenega antibiotika v mleku zaznana dovolj zgodaj in ali nasploh celoten sistem kontrole mleka (in seveda tudi drugih kmetijskih proizvodov) zagotavlja možnosti za najbolj učinkovito ukrepanje in najhitrejše preprečevanje še večjih škod. Škoda, ki nastaja ob takšnih in podobnih aferah, vendarle ni vedno enako velika, prav glede tega pa na Slovenskem še zdaleč ni enotnih ali vsaj usklajenih mnenj. Zagotovo prihaja do največje škode tedaj, če se izkaže, da pristojne državne in stanovske institucije niso sposobne pravočasno in radikalno zaznavati vseh negativnih pojavov in energično ukrepati. Vsako prikrivanje ali podcenjevanje nenormalnih in ekscesnih stanj avtomatično pomeni izgubljanje zaupanja in zagotovo {kodi za dalj{i ~as. Najslab{e se pi{e tistim, ki pridejo na glas, da so njihove kontrole, in{pekcije in nasploh nadzorne službe nekompetentne in popustljive v {kodo potro{nikov. V čedalje bolj zahtevnem (in problematičnem svetu) postaja vse bolj pomemben prodajni dejavnik (in element konkurenčnosti) tudi sposobnost dokazovanja vrhunskosti (in neo-poročenosti) higienske in zdravstvene plati pri proizvajanju in pripravljanju posameznih prehrambenih artiklov. Ali povedano konkretneje: pri čedalje večji gneči na domačem in evropskem trgu je in bi bilo za Slovenijo {e kako pomembno, če bi se lahko (vedno) pohvalila z vsestransko neoporečnostjo svojega mleka, svoje prehrane, svojih pijač... Tisto, kar je pridelano doma, v Sloveniji je že dobilo svoje posebne oznake, svojo posebno ceno, svoj ugled. Seveda pa se moramo zavedati, da to ni in ne more biti nekaj večnega, {e zlasti, če je na delu odločno preveč tistih, ki RADIOPTUJ 19,8 • 98,2 »lO^iaMHz mm Družba za časopisno in radijsko dqavnost líADiaTEDNiK, d.o.o., líADiO-TEDNiK p.p. 95, Raičeva 6,2250 l>tijj, tei.: 02/74M4-10, OS/749^4^, faics: 09/749'34;35, eieltednlk.ii Oí / 749-64-15. Soivi® OÍ/749-M-\iB<9\(m{TEV%9^ Itoku«! ^acUTickfe'Ptuj jim do tak{nega ugleda očitno ni mar. Pri tem ne mislim samo na neposredne krivce za posamezne "kmečke" afere, ampak predvsem tudi na vse tiste, ki kriminalce po-sku{ajo razumeti in jim tako ali drugače pomagati. Vsekakor bi se morali zavedati, da si majhna Slovenija preprosto ne more kar vsakih nekaj mesecev privo{čiti tak{nih pretresov na svojem trgu, kot so se zgodili v zadnjem času - najprej z odkritjem norih krav, zdaj pa s {kodljivim antibiotikom v mleku. KOGA ŠČITIJO Nihče ne napada kmetov kar povprek in z vsemi sredstvi je treba preprečiti, da bi kdorkoli neprijetna dogajanja v kmetijstvu nasploh izkoristil za kakr{nokoli nenačelno in kampanjsko gonjo proti kmetom in njihovim legitimnim interesom in zahtevam. To pa po drugi strani pomeni, da morajo biti predvsem tudi kmetje tako organizirani in motivirani, da bodo predvsem sami sposobni ločevati, katere poteze in kak{ne podpore so v njihovem kratkoročnem in dolgoročnem interesu, kak{na "pomoč" pa jim v resnici samo {kodi. Te dni se je žal kar prevečkrat zdelo, da posamezne kmečke asociacije (kmečki sindikat, kmetijsko-gozdarska zbornica... ) delujejo v korist problematičnih proizvajalcev in v {kodo ogromne večine po{tenih. Seveda je ta ocena zelo huda, za nekatere morda preostra in problematična, toda v bistvu je točna. S pav{alno in nekritično podporo "prizadetim" kmetom in s pav{alnimi napadi na domnevno "preostro" ukrepanje veterinarske uprave oziroma Zorana Kovača so v {ir{i javnosti ustvarili vtis, kot da so jim parcialni interesi (gre{nih) kmetov po-membnej{i od zdravja ljudi. Žal je bilo tako, s tem pa so napravili tudi nekak{en enačaj med kr{ite-lji predpisov in po{tenimi kmeti in tako objektivno {kodili prav njim. Od kmečkih predstavni{tev sem pričakoval, da nas bodo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, tudi prek celostranskih plačanih oglasov, obve{čali o tem, kako mislijo obračunati z napakami v lastnih vrstah in prepričevali, da gre pri vsem skupaj zgolj za izrazito manj{ino med kmeti, ki se je pre-kr{ila zoper dobre poslovne navade in zoper zdravje ljudi. Tudi to bi namreč vsem nam vlivalo trdno prepričanje, da gre vendarle zgolj za tragično in neprijetno izjemo in da v kmete kot celoto nikakor ne kaže dvomiti. Zadeve pa postajajo drugačne, ko iz ust najbolj vplivnih kmečkih predstavnikov sli{imo očitno nepremi{ljene in zaletave zahteve po odstopu "osovraženega" Zorana Kovača, ki naj bi se - tudi to se govori -"prodajal" Evropski uniji z nekak{-nim strožjim predpisovanjem veterinarskih predpisov, kot pa jih poznajo v drugih državah. Tudi če bi bilo temu res tako, bi bili lahko kvečjemu samo {e bolj samozavestni in prodorni v prepričevanju kupcev, da pač zagotavljamo naj-vi{je varnostne (zdravstvene) norme. Vsekakor bi težko {e kje na{li primer, da nekoga preganjajo zaradi tega, ker se zavzema za striktno spo{tovanje predpisov in za vsestransko kakovost izdelkov, ki prihajajo na trg. V to zgodbo bi se morala zaznavneje vme{ati tudi vlada in nedvoumno povedati, kaj misli o očitkih na račun vodje državne veterinarske službe in o njegovem delu. Pri Kovaču namreč zdaj že ne gre več samo zanj, ampak nasploh za {ir{e vpra{anje za{čite pravnega reda in posameznih strokovnih odločitev pred različnimi parcialnimi in političnimi pritiski. Prav tako je vpra{a-nje, če je prav, da se vlada tako nezavzeto odziva na zapiranje posameznih cest (na Dolenjskem) v protest zaradi ukrepov proti tistim, ki so zastrupljali mleko. Kak{na demokracija je to, da se dopu-{ča demonstriranje proti redu in varnosti, {e več proti ukrepom za ohranjanje zdravja ljudi?! Jak Koprive ... PA BREZ ZAMERE Pozor, zdaj! Konec prve, začetek druge etape (^rva etapa). Tako. Dan mrtvih, vsi sveti, praznik preminulih, kakor pa~ ho~ete, je za nami. Za nami je tudi dan reformacije, ki pri nas še vedno ni deležen tiste pozornosti, ki bi je moral biti, a kaj ho~emo, Slovenci itak vsako leto manj preberemo in manj govorimo (v mislih imamo predvsem zmožnost plodnega in civiliziranega dialoga med osebami, pa naj bo to za šankom ali pa na raznoraznih soo~enjih in tako dalje). Za nami je tudi famozno martinovo, praznik, za katerega ni mo-go~e re~i, ali je le fatamorgana ali pa dejansko obstaja. Preživeli pa smo tudi napad z druge strani Atlantika, ki je prihajal od samozvanih nosilcev prapora svobode, demokracije in ~lovekovih pravic (sicer vseh v službi nafte, a pustimo to malenkost, ne?), rahlo invazijo, ki se nam zaenkrat dogaja zgolj enkrat letno in prihaja k nam v obliki nekega napol praznika, napol pijanskega žura (s te plati je precej podoben martinovemu, le da temu, za razliko od martinovega, nih~e pri zdravi pameti ne skuša dodati kakega etnološkega pomena), žurer-ski praznik torej, ki se mu po doma~e re~e no~ ~arovnic. Verjetno tegale še najmanj poznate, glede na to, da je svojo osvajalsko pot za~el tam nekje z osamosvojitvijo naše države. Če vprašate mene, je ta jenkijevski obi~aj sicer popolnoma nepotreben, razen v primeru, ~e ste krepko v puberteti in res ne morete najti nobenega pametnega razloga, da se ga na-butate kot nori, mu~i pa vas strašna želja, da bi se ga nalili in na ta na~in po vašem mnenju zadostili hormonom, ki divjajo znotraj vašega krepko prebujenega najstniškega telesa. In ega. In to nujno. To se v bistvu zdi edina prava korist (prosim, za božjo voljo, ne jemljite tega dobesedno) tega žura, ki se spogleduje z oznako praznik. Zakaj edina? Gotovo jih mora biti še ve~, ~e ga jenkiji tako bu~no praznujejo (ker namre~ ga)? No, to je verjetno res. A štos je v naslednjem: mi (zaenkrat še) nismo jenkiji. In mi tega ne potrebujemo. Pa ne zato, ker bi se homofobi~no bali vsega, kar ne prihaja ali izhaja s svete slovenske zemlje, kje pa, poanta zadeve je ~isto drugje. Mi namre~ vse to, kar prinaša no~ ~arovnic, že imamo. Razen seveda jenkijevskih vrednot (ki pa nam, roko na srce, vsaj take, kot jih prakticirajo v zadnjih ~asih, verjetno v celoti niti potrebne niso). In mi vse to, kar je v zvezi z no~jo ~arovnic, že imamo, celo v institucionalizirani obliki. Vsaj v naših krajih. Poglejmo. Kaj po~nejo jenkiji na ta dan oziroma na to no~? Zelo na kratko povedano: že kak teden pred tem dnevom/no~jo, nekateri pa še prej, jenkiji okoli norijo in mrzli~no razmišljajo, kaj bodo na ta dan oblekli. Pa ne v službo, ampak na žur. In ko razmišljajo o tem, kaj bodo oblekli, nimajo v mislih dileme med dvema razli~-nima mini kriloma ali smokingo-ma, ampak dilemo med razli~nimi kostumi, alias maskami. In potem takole našemljeni norijo okoli po mestu, po žurih in tako dalje. Vmes pa otroci hodijo po hišah in, po doma~e re~eno, feh-tajo. Keš, bonbon~ke, slaš~ice in podobne stvari. Se pravi, kaj vidi- mo, ~e na hitro in v grobih obrisih preletimo to, kar jenkiji po~nejo v no~i ~arovnic? Torej, imamo kostume oziroma maske, imamo žur, imamo fehtanje po bajtah. Sedaj pa se vprašajmo: ali nimamo takega dneva tudi mi, vsaj v naših krajih? Seveda ga imamo. In to ne samo enega. Tak imamo kar cel teden. In to bolj originalnega in bolj pristnega. Imamo maske, imamo žure (v zadnjem ~asu resda z bolj plehkim, hm, prekoatlant-skim pridihom zaradi za mase namenjenega šotora, ki se ponaša celo z nazivom dvorana), imamo pa tudi mularijo, ki po bajtah feh-ta za debelo repo. Skratka, imamo pust in pustno vzdušje, ki vsebuje vse atribute jenkijevske no~i ~arovnic, razen morda tistih, ki jih niti ne pogrešamo, zraven tega pa vsebuje kar precej etnološkega pridiha, ~eprav morda v zadnjem ~asu (tudi zaradi zgoraj omenjenega dejstva) kar malo zatiranega. Torej, imamo vse, kar imajo veliki. In še ve~. Vsaj v tem primeru. (Druga etapa). Okej. Vse to je torej zdaj za nami. Kaj nam torej še prihaja nasproti v tem letu? Nepotrebno vprašanje, seveda. No, pravzaprav nam nasproti ne prihaja v tem smislu prav ni~, kajti norišnica se je že za~ela. Če smo v praznikih in praznikom podobnih žurih, ki so za nami, še lahko zaznali kaj nematerialisti~no usmerjenih potez, jih ob drugi etapi praznikov, ki se je že za~ela, lahko komaj kaj ali pa res bore malo. Na~eloma naj bi v njih, vsaj v prvih dveh, bilo prav toliko sakralnosti kot pri prazniku preminulih, a zdi se, da skoraj vsa zbledi ob strahoviti materialisti~-ni konotaciji, ki v ~asu miklavževega, boži~a in novega leta doseže neslutene višave, naravnost eksplodira. Sicer v tem še vedno zaostajamo za famoznim zahodom, obljubljeno deželo, saj so pri naših severnih sosedih v dolo~enih trgovinah že pred kakimi tridesetimi dnevi za~eli kititi prostore in ba-sati police z vso tisto (ve~inoma odve~no) kramo, ki tej drugi etapi prazni~nega dela leta pripada, in s tem za~eli mrzli~no pospeševati in pove~evati zapravljanje financ. V naši deželi pa se ves ta cirkus pri~enja sedaj. Glede na naše sosede prepozno? Ne, še vedno vse prehitro. Pa ne samo zato, ker pospešuje odtekanje financ, ki jih povpre~en prebivalec naše dežele ima vse manj (glede na cene), ampak predvsem zato, ker vse skupaj navkljub vsemu tistemu pretvarjanju o povezovanju, sre~i, solidarnosti v teh dneh, pozitivnih ~ustvih, ki naj bi prevevala vse, pretvarjanju o tem, kako je pa zdaj naenkrat vse v najlepšem redu — ali pa morda ravno zato - zveni hudo plehko, ki~asto in hinavsko. Primarna funkcija take propagande je namre~zgolj v tem, da bi zapravili še ve~ in za še bolj nemogo~e in nepotrebne stvari, kot smo do sedaj. Hudi~ je pa v tem, da te stvari vsi dobro vemo, a se jim (nekateri bolj, drugi manj) vseeno ne moremo izmuzniti in se obraniti njihovega denar izvablja-jo~ega objema. Torej, dame in gospodje, vsi na štartna mesta, druga etapa je tu. Bog se usmili vaših denarnic. Pozor, pripravljeni, zdaj! Gregor Alič KMETIJSTVO - PODEŽELJE KOG / ODPRTJE CESTE Mali in Veliki Kog povezana z asfaltom V nedeljo so svečano predali namenu novo cesto, ki povezuje Mali in Veliki Kog. Za Kogov~ane je pridobitev velikega pomena, saj segajo prizadevanja za 1.500 metrov asfaltne ceste že v leto 1996, ko so cesto pričeli pripravljati na asfalt s pomočjo brigadirjev. Vodja gradbenega odbora Milan Hlebec je povedal, da če bi bili takrat bolj zagnani in bi naleteli na več posluha pri pristojnih, bi bila cesta lahko asfaltirana že takrat. Sicer pa je šlo kar hitro, saj so projekte naročili šele lani. Na slovesnost, ki so si jo domačini pripravili ob pomembnem dogodku so se pripeljali tudi ~lani ljutomerskega dru-{tva Puch, ki so na ogled postavili svoje čudovite motorje in avtomobile s častitljivo letnico proizvodnje. V kulturnem pro- gramu so nastopili otroci iz ko-govskega vrtca, ki so minuli teden kot prvi preizku{ali kvaliteto novega asfalta, ko so s kredami risali po njem. S pesmijo, tudi {aljivo prilagojenimi teksti v ~ast veselemu dogodku, so se predstavili člani pevskega zbora dru{tva upokojencev Kog. Cesto pa sta odprla - najstarej{a ob cesti živeča krajanka Emica Rubin in župan občine Ormož Vili Trofenik. Ta je v govoru povedal, da je modernizacija potekala ob pomoči države, ki bo primaknila polovico od skupne vrednosti projekta, ki zna{a 32 milijonov tolarjev. Domačinom je zaželel, da bi jim cesta izbo-lj{ala povezavo s svetom, da bi jih po njej obiskalo veliko turistov, vsem uporabnikom pa varno vožnjo. Cesto je blagoslovil župnik Ivan Mohorič. vki Otroci iz kogovskega vrtca so ob odprtju ceste zapeli in zaplesali. DRAŽENCI / POGOVOR Z NOVIM PRINCEM KARNEVALA "Prinievstvo je resna funkcija PTUJ / ŽUPANSKA PLAKETA JANIJU GONZU Vitez žlahtne kapljice Na martinovo je ptujski župan Miroslav Luci izročil najvišje župansko priznanje - plaketo - znamemu Ptujčanu, ki je že od rosnih let povezan z vinsko trto in pridelovanjem vina, Janiju Gonzu. Vrsto let je uspešno vodil ptujsko Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze. Najvišje župansko priznanje - plaketa - za Janija Gonza, viteza evropskega reda vitezov in dolgoletnega direktorja Vinarstva Slovenske gorice - Haloze. @upan Miroslav Luci mu jo je izro~il na martinovo. Foto: MG Vidno ganjen je po prejemu plakete povedal, da mu pomeni veliko. To je v bistvu priznanje za eno življenjsko delo, pravi. Za vinogradnika in vinarja ga je v bistvu vzgojil oče že v rosnih letih. Šele 12 let je imel, ko mu je prepustil samostojno rez v njegovem vinogradu. Tako ga je prevzelo, da se je odločil tudi za {olanje v tej smeri. Najprej je obiskoval srednjo kmetijsko {olo v Mariboru, zatem {e vi{jo agronomsko {olo. V vinski kleti na Ptuju se je zaposlil leta 1952, polnih 40 let je opravljal vsa dela v kleti. Bil je kletarski delavec, glavni kletar, enolog in 27 let direktor Vinarstva Slovenske gorice - Haloze. Upoko- II Iva Rajha, gostinca iz Dražencev, je letos doletela čast, da je bil izbran za princa karnevala na Ptuju v letu 2003. V času pustnih prireditev bo nastopal pod imenom Plemeniti Moškon - Rajh iz Lančjega dvora. O njegovem "poreklu" in izvirnosti oblačila ter imena pišemo posebej. Ivo Rajh je član FD Lancova vas. Na prinčevsko vlogo je zelo ponosen, hvaležen je članom dru{tva in tudi vsem ostalim, ki so ga v konkurenci z drugimi kandidati, izbrali za to častno nalogo. Prepričan je, da bo izpolnil pričakovanja, to vedo tudi vsi, ki ga poznajo. Kar si naloži, to tudi uresniči. Kako resno je pristopil k novi vlogi, pove tudi podatek, da je vse skupaj pripravljal v tesni pove- zavi s stroko, z Marijo Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva na Ptuju, ki je na njegovo pobudo raziskala zgodovino Lan-cove vasi, da bi imel princ tudi zgodovinske korenine in vse, kar sodi k temu. Prinčevsko obleko in čevlje so mu izdelali v mariborskem gle-dali{ču. Oboje je plačal sam. Da bi svojo vlogo lahko čim bolje opravljal, se je o vsem zanimal pri prej{njih princih karnevala, Ga{perju I., Zokiju II. in Don Zlatku III. Predvsem si želi, da v tej svoji "zgodovinski" vlogi ne bi izpadel kot klovn, čeprav je princ karnevala na nek način tudi simbol veselja in norčij. Vloga princa je neprecenljiva pri poudarjanju pomena karnevala za ohranjanje in raz{irjanje kulturne dedi{čine. "Od dosedanjih princev in vključno mene je v veliki meri odvisno, kako se bo uveljavila vloga princa," poudarja novi princ karnevala Ivo Rajh. V okolju, iz katerega izhaja, so ga dobro sprejeli. Pri ustoličenju na Ptuju so ga spremljali člani FD Lancova vas, kletarji letnikov vina na Hajdini, sprejel ga je tudi župan Radoslav Simonič. Posebej bi se rad zahvalil predsedniku FD Lanco- va vas Janku Jerenku, ki mu je pri pripravi nove vloge tudi veliko pomagal, pa tudi sicer je neprecenljivo njegovo delo pri ohranjanju kulturne dedi{čine na Ptujskem. Ivo Rajh bo v času prinčevanja, ko bo za deset dni tudi simbolično prevzel oblast na Ptuju, nekoliko zanemaril kurentovo oblačilo. Prinčevska opravila, moral bo veliko potovati po Sloveniji in {iriti duh karnevala, mu ne bodo dopu{č-ala dveh vlog. Ivo Rajh ni dejaven samo v foklornem dru{tvu, dejaven je tudi v lokalni samoupravi in obrtni{ki organizaciji. Na področju razvoja občine se predvsem zavzema za enakomeren razvoj, v dejavnosti, ki jo opravlja, v gostinstvu, pa za čim večjo kvaliteto ponudbe. Tudi v svojem lokalu v Dražencih nenehno izbolj{uje ponudbo. Najno-vej{a pridobitev so prenoči{ča. Pri njem lahko prenoči hkrati dvajset gostov. MG Ivo Rajh iz Dražencev je novi princ karnevala na Ptuju. Foto: MG %amnoseštvo 'Dcmie.CVrScmcic s.p, moškanjci ii4b, 2272 corišnica, tel: 02 743 02 40, fax: 02 743 02 41 Delavnica: Bukovci 83, 2281 Markovci pri Pivju, tel.: 02 766 39 71, GSM: 041712 043 • IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC • IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD. jil se je leta 1992. Le redkim je dano, da jim je delo hkrati tudi hobi. Eden takih je Jani Gonz, ki je teden dni pred prejemom ptujske plakete prejel tudi plaketo v rojstnem kraju v Do-brovniku, kjer ima {e 30 arov vinograda, ki ga na nek način trajno povezuje z rojstnim krajem. Tudi tam so ga nagradili za izjemen prispevek v razvoju vinogradni{tva in vinarstva. Je eden od ustanoviteljev evrop- skega vinskega vite{kega reda, izrednega pomena pa se mu zdi, da ima za območje Slovenije sedež na Ptuju. "V na{ krog vi-te{kega reda vključujemo slehernega, ki se je v življenju trudil in se zavzemal za žlahtnost in plemenitost slovenskega vina ter {iri ta sloves po domovini in v tujino." Slovenska Štajerska ima po njegovem mnenju s svojim žlahtnim vinom posebne možnosti plasmaja v {ir{i evropski prostor. Primorci so to že dosegli s pomočjo Italijanov, zato naj nas spodbuja misel, da bo tudi {tajersko vino imelo v Evropi posebno mesto, med drugim poudarja vinski zanesenjak Jani Gonz. Slovenski vinogradniki in vinarji morajo le vztrajati, do živega jim ne smejo niti občasne krize, ki se pojavljajo skoraj vsakih sedem let. Prejemnik plakete je hvaležen vsem, ki so ga predlagali za plaketo. Človek je zadovoljen, če drugi opazijo, da si delal dobro, pravi, in tudi v tretjem življenjskem obdobju se trudi, da bi {tajerska vina dobila mesto, ki jim pritiče. Ponosen je tudi, da je bil med tistimi, ki so organizirali prvo javno martinovanje na prostem v Sloveniji pred dobrimi dvajsetimi leti. Ptuj doslej ni znal prav vnovčiti te svoje prednosti. MG KAKSNO MLEKO PIJEMO? Na ptujskem naj ne bi bilo problemov Na ptujskem območju kmetje namolzejo 95.000 litrov mleka dnevno. Kot nam je povedal direktor Mlekarske zadruge Ptuj Drago Zupanič na področju te zadruge naj ne bi bilo problema glede neoporečnosti mleka v zvezi z navzočnostjo prepovedanega antibiotika kloramfenikola. Foto: M. Ozmec Kljub vsemu pa se bojijo posledic, ki jih lahko občutijo v bodočnosti vsi mlekarji v Sloveniji zaradi načina predstavljanja te problematike s strani veterinarske in{pekcije. Strinjajo se, da je potrebno potro{niku zagotoviti ustrezno, neoporečno mleko in kaznovati nevestne proizvajalce, problematike pa ni potrebno napihovati, saj se posledice že čutijo pri izvozu mleka. Tudi živinorejci, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka na Ptujskem so zadovoljni z izsledki dosedanjih analiz, pa so kljub vsemu nekoliko zaskrbljeni za naprej. Na veterinarski in{pekciji na Ptuju nam ne Jelka Pelcl, in{-pektorica, ne vodja in{pekcije mag. Mitja Lov{in zaenkrat nista mogla postreči z ustreznimi podatki, saj {e rezultati analiz niso dokončno znani. Upamo lahko, da bodo rezultati ugodni za proizvajalce in s tem za potro{nike. V Sloveniji proizvedemo 30 odstotkov več mleka, kot ga sami potrebujemo, torej ga moramo izvažati, izvozu pa tak{ne afere, kot se je pojavila, nedvomno ne koristijo. Franc Lačen KULTURA, IZOBRAŽEVANJE MURSKA SOBOTA / DRUGAČNOST V KNJIGAH ZA MLADE BRALCE Matjaž Pikalo - dobitnik veternite Minuli konec tedna je bila že šestič svečano podeljena večernica, nagrada za najboljše izvirno leposlovno delo za mlade bralce, ki jo podeljuje časopisna hiša Večer. Matjaž Pikalo je prejel večernico v okviru srečanja mladinskih pisateljev Oko besede 2002, ki ga prireja podjetje za promocijo kulture Franc-Franc v sodelovanju z revijo Otrok in knjiga. Letošnji simpozij je bil namenjen drugačnosti v literaturi za otroke. Prvo druženje avtorjev, ki svoja dela namenjajo mladim, sega v leto 1995, ko je revija Otrok in knjiga pripravila simpozij o nekaterih aktualnih problemih mladinske književnosti. Že naslednje leto je srečanje mladinskih pisateljev, poimenovano Oko besede, zadobilo večje razsežnosti, in je bila podeljena prva večernica Tonetu Pavčku za pesniško zbirko Majnice. Na simpoziju pa so se avtorji, mladinski knjižničarji in pedagogi spraševali, če knjige lahko zbolijo. Doslej so večernico poleg Toneta Pavčka prejeli: Desa Muck in njena Lažniva Suzi, Janja Vidmar za Princesko z napako, Polonca Kovač za Kajo in njeno družino, Feri Lainšček za Mislice, in najboljšo knjigo leta 2001 je napisal po mnenju komisije Matjaž Pikalo. Kakor je poudaril predsednik komisije dr.Igor Saksida je Luža upovedan dosledno in inovativno v literarnem smislu, avtor pa si je drznil vplesti v dogajanje nekatere sicer banalne situacije: brisanje ritke na stranišču in lulanje v letih, ko naj bi bil otrok suh. Simpozijski del O~esa in besede je bil tokrat posve~en druga~-nosti. Med referenti so izstopali Lidija Ga~nik Gomba~, knjižničarka, prevajalka in pisateljica iz Maribora, ki je natančno predstavila rusko pravljično pripoved o debelosti. "Drugačen" je bil prispevek odlične celjske avtorice Lilijane Praprotnik Zupančič, ki se je spraševala, ali je sploh mogoče pisati majhnim otrokom o npr. gejevstvu, istospolnih porokah ali o podobnih, danes aktualnih temah. Dotaknila se je tudi nasilja v knjigah za otroke. Dragica Haramija, strokovnjakinja za mladinsko književnost s Pedagoške fakultete Maribor, in Til-ka Jamnik, vodilna slovenska mladinska knjižničarka in po-speševalka branja iz Pionirske knjižnice Ljubljana, sta predstavili nekaj novejše slikaniške produkcije z izpostavljenimi "drugačnostmi". Tina Košir, mlada perspektivna poznavalka literature in voditeljica oddaje Knjiga mene briga, je podala kup tehtnih pomislekov in osvežila bistvo branja. Večina prisotnih se je strinjala z nje- PTUJ / VIKTORINOV VEČER, 22. NOVEMBRA Biti iiovek po Dostojevskem Biti človek - po Dostojevskem - je tvegana in prav nič lahka stvar. Še najbolj nevtralna pri vsem tem je trditev, da je človek skrivnost, uganka. Nikoli ne veš, s kom imaš opravka, ne pri sebi ne pri drugih. Te misli patra Franca Kejž-arja nas bodo uvedle v večer, posvečen Fjodoru Mihailoviču Dostojevskemu, posebej njegovemu zadnjemu in največjemu romanu Bratje Karamazovi. To vprašanje si zastavlja naš gost neposredno, tako rekoč osebno, z vidika prizadetega bralca, tako kakor je tudi nastala njegova knjiga Ura resnice — čas ljubezni, Roman po romanu Bratje Karamazovi ali Izpovedi po F. M. Dostojevskem. GLEDALIŠČE PTUJ staro gledalliko pravilo, da slaba kritika zmeraj ikodl In dobra redko koristi, popolnoma drži. v GLEDALIŠČU PTUJ PROGRAM 21.11. -S.12. 2002 NA GOSTOVANJIH Robert Thayenthal ANA IN KRAU, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE režiser Miha Aluimie 9.30 in 11.00 za šote in izven 21. ietrtek Robert Thayenthal ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE režiser Miha AiujeviC 9.30 za šole in izven 22. petek Ingmar Bergman-Mestno gledališče ljubljansko PRIZORI IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA režiser 19.30 za izven 25. ponedeljek LutzHObner MARJETKA, STR. 89 režiser Samo M. Strelec 10.00 za šote in izven 27. sreda LutzHObner MARJETKA, STR. 89 režiser Samo M. Stretec 20.00 gostovanje v Hrpetjah Robert Thayenthal ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVUlCE režiser Miha Atujevič 10.00 in 12.00 gostovanje v Drami SNG Maribor Conor McPherson RUM VODKA režiser Peter Srpčič 20.00 gostovanje v KGB Mantxiru DAN ODPRTIH VRAT Inen Celje ČAROBNA HIŠKA 9.30 in 11.00 3. torek Robert Thayenthal ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVI .IIGF režiser Miha Atujevič 10.00 in 12.00 gostovanje v Drami SNG Maribor Po več kot desetletnem ukvarjanju z Dostojevskim, predvsem z Brati Karamazovi, po vsem, kar je rekel in napisal, se v določenem trenutku, ko naj bi povedal nekaj jasnega in neizpodbitnega, pater Kejžar sprašuje, kaj res pomeni biti človek po pisanju, čutenju in mišljenju Dostojevskega. Na to vprašanje napeljuje tudi sam Dostojevski, ki je že pri osemnajstih letih napisal svojemu bratu Mihai-lu: "Moja duša ni več dostopna prejšnjim izbruhom. Vse v njej je umirjeno, kot je v srcu človeka, ki skriva globoko skrivnost; učim se, kaj pomeni človek in življenje — in v tem kar dobro napredujem. Prepričan sem vase. Človek je skrivnost. Treba jo je razrešiti, in če jo boš razreševal vse svoje življenje, potem nikar ne reci, da si zapravljal čas: jaz se ukvarjam s to skrivnostjo, ker hočem biti človek". Kot vrhunec zasijejo nauki in zgledi starca Zosima v romanu Bratje Karamazovi, kar p. Ke-jžar potrjuje z vodilno mislijo v svoji knjigi: "Bratje, ne bojte se greha ljudi, ljubite človeka tudi v njegovem grehu, kajti to je že podoba ljubezni božje in vrhunec ljubezni na zemlji." Človek po Dostojevskem oziroma njegovem najsvetlejšem liku starcu Zosimu ni dober, ampak svoboden. Biti svoboden človek, ki se je lahko po Kristusovem vzoru (Kristus je po Dostojevskem najvišji) svoboden odločati do ljubezni in dobrote, do vseh in vsega. Postavlja se vprašanje, ali se človek enakovredno odločitvi za dobro odloči tudi za zlo. Pater Kejžar se je posebej ukvarjal s problemom zla v romanu Bratje Ka- ramazovi, kar je tudi tema njegove magistrske naloge na jezuitskem višjem teološko-filozofskem inštitutu v Parizu "Centre Sevres". Karamazovski človek hkrati upira oči v dve brezni: brezno najvišjih idealov in brezno najnižjega in najbolj gnusnega padca. Izjemno zanimiv večer o problemu biti človek, o problemu dobrega in zla bosta oblikovala mag. pater Franc Kejžar in Peter Srpčič. Mag. p. Franc Kejžar je jezuit, župnik pri sv. Magdaleni v Mariboru. Teologijo je študiral v Ljubljani (diplomiral je tudi na filozofski fakulteti iz slovenščine in primerjalne književnosti), Rimu in Parizu, kjer je magistriral iz osnovne teologije. V letu 1991 je izdal Pravljico o Tišini, leta 2001 pa knjigo Ura resnice — čas ljubezni, katero predstavljamo na Vik-torinovem večeru. Sooblikovalec večera je tudi Ptujčan Peter Srpčič. Pred kratkim je diplomiral na AGRFT-ju, smer gledališka režija, za kar mu iskreno čestitamo. Režira v ptujskem in mariborskem gledališču, sodeluje pri projektih v slovenskih gledališčih, piše pa tudi poezijo. Glasbeni utrinek bo pripravila Valentina Žitek na klavirju. Je učenka šestega razreda GŠ Karola Pahorja Ptuj pri prof. Lidiji Žgeč. Veliko razlogov je torej za snidenje na Viktorinovem večeru v petek, 22. novembra 2002, ob 19. uri v refektoriju mino-ritskega samostana na Ptuju. Prisrčno vabljeni! B.C. nim oporekanjem zlorabi besede drugačnost. V tej smeri je prisotne nagovoril pisatelj Vlado Žabot, ki mu je drugačnost domača in nujna za umetniško ustvarjanje. A ne drugačnost na zunaj, marveč drugačnost notranjih pokrajin in večnih vprašanj: kdo smo, zakaj in kam gremo. Srečanje Oko besede, ki so ga udeleženci zaključili s popotovanjem od Pušče do Kamencev in tako spoznavali drugačnost Romov, je edino tovrstno v Sloveniji, po številu mnogih zvestih udeležencev od vsega začetka pa je soditi, da se dobro piše razvoju in položaju mladinske literature na Slovenskem. Liljana Klemenčič TEDNIKOVA KNJIGARNICA Čudežni miiniek Leto 2002 se vse bolj približuje koncu. Prav kmalu bodo trgovci vabili k prazni~nim nakupom in uspelo jim bo prodati tudi marsikatero neumnost, ki bo romala v ko{ decembrskih mož. Vem, da vas, spoštovani bralci Tednikove knjigarnice, vsak konec leta prepri~ujem, da so knjige najlepše in trajno darilo. Morda sem s tem nagovarjanjem te~na - naj mi bo oproš~-eno, a knjižni darovi so premalo prisotni med Slovenci. Je že res, da knjige niso poceni ter jih je težko kupovati tudi zato, ker so trgovine s knjigami takšne, kot si jih ni želeti. Vsa dežela premore le toliko poštenih knjigarn, kot je prstov ene roke. Kupiti knjigo, ki bo razveseljevala obdarovanega, pa sploh ni enostavno. Ob sprejemljivi ceni je pomembnih cel kup faktorjev: nagnjenja in starost obdarovanega ter njegov bralni okus, estetska in umetniška vrednost knjige, njena uporabnost in vseživljenjskost. Zapleteno, ~e pomislim, koliko zagat moram premagati sama, ~eprav se na knjige pošteno razumem. Spominjam se, kako sem neko~ z velikim veseljem kupila knjigo prijateljici, knjigo, ki me je izjemno navdušila, pa še draga ni bila. Izro~ila sem knjigo s cvetom in navdušeno pripovedovala njeno magi~no vsebino, a kaj kmalu sem obmolknila, saj sem za~utila, da sem povsem brcnila v meglo. Od takrat kupujem tudi knjige, za katere vem, da bodo prejemnika razveselile, ~etudi mi sami niso tako po volji. V Tedni-kovi knjigarnici vam zato z veseljem predstavljam eno tako, ki je za decembrska darila izjemno primerna. Čudežni mlin~ek je novost založbe Mladinska knjiga iz zbirke Deteljica. Knjiga prinaša petindvajset kratkih pravljic z vseh koncev sveta. Ni~ posebnega, pore~ete, a pravljice je izbrala in na novo povedala, nekatere tudi prevedla, odli~-na slovenska pravlji~arka Anja Štefan, ki je s svojim imenitnim pravlji~arskim ob~utkom in znanjem porok za odli~no knjigo. V uvodu z naslovom Pravljicam na pot je Štefanova ob~- uteno zapisala: Valižanska, sirska, bolgarska pravljica, pravljica iz mehike, pa ruska, nanajska, slovenska - pred nami so pravljice z bližnjih in daljnih koncev sveta. Ko bi ~lovek lahko poletel skozi prostor in ~as in se znašel tam, kjer so se zares govorile. Ko bi lahko poslušal vse tiste modre ljudi, ki so jih ve~er za ve~erom tkali, vedno iz starih niti, a vedno na novo. Ko bi lahko poslušal njihove glasove, gledal njihove roke in o~i in dihal zrak njihovih domov. Kaj bi dala, da bi lahko. A daljni kraji so dale~ in skrita doma~a ognjiš~a so doma~a le doma~im. Kaj je lepšega od potovanja s pomo~jo pravlji~nih besed? Pravlji~na ~udežnost je prava za obdarovanja, še posebej, ~e jo spremljajo ilustracije najboljših slovenskih ~opi~ev: Zvonka Čoha, Jelke Godec Schmidt, An~ke Gošnik Godec, Marjana Man~ka. Čudežni mlin~ek prinaša nekaj zelo znanih pravljic v novi preobleki (Trije medvedi, Zajec in lisica, Uboga žabica, Zaj~-kova svatba, Kralj Matjaž in vile) in ve~ presenetljivo novih (Petelin~ek in ~udežni mlin~-ek, Kako je tep~ek rešil luno, O osli~ku, ki je šel pogledat svet, Juha iz žeblja, Peregrin in morska deklica, Djuha in njegov rokav). Pravljice so zapisane tako, da kar kli~ejo k pripovedovanju, iz njih pa veje izjemen ob~utek za mlade poslušalce in bralce. Pravlji~ni svet Anje Štefan je poln domislic, ki zapisanemu dajejo prvine ljudske pripovedi, ki zadovolji mlade in odrasle bralce. Čudežni mlin~ek je ~arobna knjiga, ki ji želim odprta vrata vseh slovenskih domov. Liljana Klemenčič POVABILO NA PRAVLJICE Z JOGO Danes, 21.11.2002, je tretji ~etrtek v mesecu in ste vabljeni ob 17. uri v pravlji~no sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potr~a, Mali grad, Prešernova 33. Pravlji~no uro z vadbo joge pripravljata Liljana Klemen~i~ in Sonja Trplan in vabita otroke v lahnih športnih obla~ilcih in s copatki. Pridite. Vstopnine ni! Družba za Časopisno In radijsko dejavnost RADIO-TEDNIK, d.o.o, RADIO-TEDNIK p.p. 95, Ralčeva 6, S250 PtMj, tel.: 02/749^10, ""08/74W4-37, fakS: 02/749-34^, dektronsjaTpoSta: noblrelnlloSradlo-tednllMl, spletne strani: http://www:Sdlotednlk.$l KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / ZANIMIVOSTI OB IMENOVANJU LETOŠNJEGA KARNEVALSKEGA PRINCA Plemeniti Moškon prihaja iz lanijega dvora člani folklornega društva Lancova vas in njihov predsednik Janko Jerenko so potrkali na vrata Zgodovinskega arhiva in prosili za strokovno pomo~, da bi na{li zgodovinsko ozadje za karnevalskega princa, ki je bil letos izbran iz njihovega dru{tva. Na to funkcijo je bil imenovan Ivo Raj h ob martinovanju na Mestnem trgu v Ptuju 11. novembra. Lancova vas ima nadvse zanimivo in bogato zgodovino in iz arhivskih virov smo izbrskali naslednje podatke. Lancova vas se v pisnem viru prvič omenja 1265. Vas Lanzen-dorf, v kateri je imel deželni knez deset podložniških kmetij, je omenjena v urbarju, ki ga je zase dal sestaviti deželni knez. 1320. leta je znan nek Fricel iz Slovenskih goric in njegova žena Margareta, ki sta imela v Lancovi vasi 2 kmetiji. Taisti Fric in njegov brat Pilgrim sta leta 1341 gospodu Herdegenu Ptujskemu prodala še svojo posest nekje v Halozah, v vasi z imenom "Wolkosendorf^'. Štajerski zgodovinar Hans Pirchegger, ki je bil pred drugo svetovno vojno profesor na ptujski gimnaziji, je zapisal, da je vas dobila ime najbrž po nekem Lanzu (Landfried). Meni, da je Lancova vas ena izmed tistih vasi na Dravskem polju, ki je doživela najprej kolonizacijo nemških kmetov in šele nato slovensko poselitev. Lan-covo vas in številne druge vasi so imeli v fevdu gospodje Ptujski do smrti Friderika IX. leta 1438, zadnjega ptujskega gradnika tega rodu. Najbrž je že v tem času v vasi nastal tudi dvorec Lančji dvor. Tako je bila vas z Lančjim dvorom leta 1473 deželnoknežji fevd, ki jo je imel v lasti Rein-precht Holleneški, lastnik go-spoščine Maj šperk. Kakšno je bilo življenje v vaseh, dvorcih in župnijah, ki so na desni strani Drave spadale k oglejskemu patriarhu, je zapisal patriarhov tajnik Paolo Santonino, ko je z vizitatorjem obiskal te kraje leta 1487. Leta 1590 je baron Hans Khi-essl iz mariborskega gradu prodal Lan~ji dvor, ki je bil ocenjen s 45 funti dajatev, Wolfu Parade-iserju, kasneje ga je imel v lasti Jurij Duornitschitsch in njegova h~i Magdalena Denischkin, leta 1636 je posest kupil Ptuj~-an Hans Schauer. Nato je Lan~ji dvor dobila rodbina Moscon. Leta 1665 je Simon Moscon dvor z 21 pod-ložniki, 100 dnevi poljske tlake, ribolovom, lovom in nižjim sodiš~em in lastnim pomirjem prodal Hansu Krištofu Wasser-mannu, lastniku gradu Varaždin, za vsoto 5480 fl. Ta ga je takoj preprodal in že 1689 je Lan~ji dvor in posest kupila go-spoš~ina Turniš~e. Ivan Stopar v svoji publikaciji Gradovi na Slovenskem na- vaja, da je dvor stal nekje ob Polskavi, vendar naj bi ga podrli kot razvalino že pred prvo svetovno vojno. Lan~ji dvor s posestjo je tesno povezan z Majšperkom, Zavr~-em, imenjem (manjša posest), Trnovcem, Drankom in Turni-š~em, kamor je na koncu posest bila tudi vklju~ena. Plemič iz druge polovice 17. stoletja SARAJEVO / RAZSTAVA POKRAJINSKEGA MUZEJA PTUJ Zaietek strokovnega sodelovanja Septembra je v Miheli~evi galeriji na Ptuju gostovala razstava Najlepši jedilni listi sveta iz zbirk Muzeja grada Sarajevo. Razstavljenih je bilo 100 jedilnih listov s preloma 19. in 20. stoletja s celega sveta, najrazličnejših oblik za najrazličnejše priložnosti (poročni, športni, samostanski, zaporniški, meščanski, dvorski itd.). Dragocena zbirka listov je pričarala romantičen duh preteklih dob in opozorila na pomembnost oblikovanja jedilnih listov in kulturo omizja. Oktobra pa je Pokrajinski muzej gostoval v Sarajevu v Galeriji sarajevskog atentata z razstavo SODOBNA LIKOVNA POETIKA NA SLOVENSKEM / PTUJSKI SLIKARJI DRUGE POLOVICE 20. STOLETJA, ki jo je 28. oktobra slavnostno odprl župan Sarajeva gospod Muhidin Hamadžic. Ob tej priložnosti mu je direktor ptujskega muzeja izro~il darilo našega župana gospoda Lucija, in sicer kristalni kozarec z grbom Mestne ob~ine Ptuj. Odlo~ili smo se, da se v Sarajevu predstavimo z najsodobnejšo zbirko likovne umetnosti, ki jo hrani naš muzej. Iz bogate tradicije Ptuja so se napajali številni umetniki s preloma 19. in 20. stoletja, ki so svoje likov- ne umetnine posvetili Ptuju in njegovim spomenikom. Razstava ptujskih slikarjev, ki gostuje v Muzeju Sarajeva, pa je pregled najsodobnejše likovne produkcije umetnikov, ki živijo na Ptuju in iz njega izhajajo. Ptujski slikarji in kiparji, ki so ustvarjali in še ustvarjajo ter sooblikujejo umetnost druge polovice 20. stoletja, so vrhunski slovenski umetniki, ki jim umetniško delo pomeni polje, kjer se odpirajo neznani svetovi, v katere popolnoma investirajo sebe in svoj ustvarjalni duh. Če je bila ptujska likovna umetnost 19. stoletja zazrta v preteklost in so slikarji svoje likovno poslanstvo videli zgolj v upodabljanju kulturnih spomenikov, da bi tiso~-letno mesto ~imbolj zaživelo v zavesti kar najve~ ljudi, je sedanja umetnost ptujskih ustvarjalcev zazrta v prihodnost, v univerzalno govorico umetnosti, ki ne pozna ~asovnih in prostorskih meja. Doživljamo umetnost na pragu tretjega ti-so~letja, ki se napaja iz bogate tradicije mesta Ptuja, ki živi današnji ~as in ki odzvanja s svojo likovno izraznostjo v prihodnost. JANEZ MEŽAN je najve~jo tehni~no dognanost in izpovedno mo~ dosegel v akvarelih. Uvrš~amo ga med slikarje, ki so slikali realisti~no, pa vendar je nekoliko idealiziral naravo in njene upodabljajo~e izseke. ALBIN LUGARIČ je umetnik, katerega slikarski opus, ki se veže na Ptuj in njegovo okolico, dale~ presega meje možnega. Razvil se je v prefinjenega in dovršenega krajinarja, kjer pride do izraza njegov osebni temperament. FRANCE ANŽ-EL, slikar, ki je, žal, prekmalu umrl. Zato je njegov likovni opus skromen. Iz ohranjenega lahko razberemo, da je bil izredno nadarjen risar, ki se je za~el Plesna predstava Ž I.«-/-* Prejšnjo sredo se je s plesno predstavo Ž v ptujskem gledališču predstavila Plesna izba iz Maribora. Predstavo je pripravila plesna pedagoginja in kore-ografinja Mojca Ussar. Zaplesali Ji so: Maja Arzenšek, Aleša Dre-venšek, Maša Gra~ani~, Maja Logar, Suzana Majer, Špela Pa- razvijati v preciznega grafika. Njegova dela so kompozicijsko ~ista, risarsko dovršena in nabita z mo~nimi emocijami. DUŠAN KIRBIŠ, DUŠAN FIŠER, VIKTOR REBERNAK in TOMAŽ PLAVEC so umetniki najsodobnejše ptujske, slovenske in evropske likovne ustvarjalnosti, ki na svojih platnih velikih dimenzij, pogosto sestavljenih iz dveh ali ve~ delov, slikajo dramati~ne osebne in svetovne dogodke, ki zaznamujejo naš ~as in prostor. Slike za~nejo preraš~ati meje osebnega in prehajajo na ob~e~loveško raven. Edini kipar, ki smo ga izbrali v družbi slikarjev, je VIKTOR GOJKOVIČ. Je sicer izrazit in dovršen portretist, ki pa svojo ustvarjalno energijo preliva v številne skulpture, oblikovane v lesu ali peš~encu. Iskanje novih vrednot, osmišljanje življenja, ustvarjalna zagnanost in potreba po izražanju sta v dolo~enem ~asu in prostoru zaznamovala tudi Ptuj. Neko~, danes in upamo, da tudi v prihodnosti. Stanka Gacnik skolo, Ajda Pfifer, Kaja Valenti in Sebastijan Ge~. Fl Po imenjski cenitvi iz leta 1542 je imela gospoš~ina Ma-jšperk 247 podložniških kmetij in 5 dvorcev v 21 krajih. Med njimi tudi posest v Lancovi vasi in Lan~ji dvor. Velika posest gospoš~ine Majšperk se je ve~-krat delila in nastala so manjša imenja, med njimi Spodnji Ma-jšperk. Leta 1662 so ga imeli v lasti plemeniti Quallandri iz Ptuja. Kasneje je prešel v last rodbine Schneeweifi, 1732 ga ima grof Albreht Heister, 1735 Rudolf plemeniti Cramm, njegova h~i Friderika ga je dobila za doto in je postal last grofa Antona Gaisrucka, ki je posest prav tako združil z gospoš~ino Turniš~e. Quallandri so bili znana ptujska rodbina in so imeli v ptujski okolici mnogo posesti. Iz njihove rodbine je izšlo ve~ ptujskih minoritov. Po letu 1621 je Matija Quallandro dobil v last Zavr~, njegovi nasledniki so stari dvor 1718 prezidali v grad. Družina je poleg drugih posesti imela v lasti imenje Po-brežje. Minoritski bibliotekar in kronist pater Ludvik Pe~ko je opisal obe rodbini, Moscone in Quallandre. Njihove življenjske poti, bogastvo, povezanost in medsebojne odnose in njihov tragi~ni zaklju~ek je zapisal v minoritsko kroniko, po kateri jo na kratko povzemamo. Rodbina Moscon je stara italijanska rodbina, ki je na Ptuju obogatela s trgovino z živino na daljavo v Italijo. 1513 je imel Aleks na Ptuju v tretji mestni ~etrti, ki se je raztezala od mi-noritskega samostana do mestnega obzidja oziroma Drave, lastno hišo in lopo, ki jo je najbrž uporabljal za skladiš~e. Dominik Moscon je bil 1680, v letu hude kuge, ki je divjala na Ptuju, prior dominikanskega samostana. Rodbina Moscon, ki je bila 1624 lastnica Lan~jega dvora, je bila s Quallandri v svaštvu in obe rodbini sta imeli zelo dobre odnose. Jožef Mos-con je bil poro~en z Aldo Qual-landro, o ~emer sta neko~ pri~ali dve povsem enaki srebrni skledi, ki so ju imeli v minorit-skem samostanu na Ptuju, in sta imeli napis "Joseph Mosc-hon 1624 Alda Moschon roj. Quallandro." Pod napisom pa sta bila grba obeh rodbin. Neka druga skleda je imela enak grb in je nosila ime Matija Quallan-dro di Poglett-Prunberg. Matija Quallandro je bil prvi, ki je pri~el uporabljati tudi plemiški naziv Poglett — Prunberg. Rodbina Quallandro je imela v minoritski cerkvi tudi lastno grobnico. Nadaljevanje v naslednji številki. Marija Hernja Masten Zgodovinski arhiv Ptuj TRIJE KRALJI NA POHORJU / PRVA LIKOVNA KOLONIJA Jesenski motivi Pohorja navdu{ili Pohorje je jeseni lepo z vso svojo barvitostjo narave.To so izkoristili tudi ljubiteljski likovni ustvarjalci, ki so se to jesen v organizaciji ZKD Slovenska Bistrica prvi~ zbrali pri Treh kraljih na Pohorju in seveda iskali okoli tega zimsko {portnega centra motive za svoja likovna dela. Našli so jih veliko in ~as, ki so ga tu preživeli, ob delu in prijetnem medsebojnem druženju, jim je ob gostoljubju penziona Jakec, v lasti Božidarja Juharta — Jakca in njegove žene Jožice, vse prehitro minil. Sklenili so, da se bodo prihodnje leto našli v isti družbi na isti lokaciji in se lotili lepih krajinskih motivov okoli črnega jezera, z obljubo, da pa bodo tokrat njihove slike krasile stene galerije Grad v Slovenski Bistrici. Ker so njihova likovna dela nastajala na Pohorju, okoli Treh kraljev, so se odlo~ili, da jih bodo tu tudi postavili na ogled. Seveda gostinski prostori niso kdo ve kako lepa "galerija", vendar so nekako uspeli pripraviti razstavo dvajsetih del in jih tako postaviti na ogled in tudi v oceno obiskovalcem tega zimsko športnega centra. Njeno odprtje je bilo nadvse prisr~no, v družbi likovnikov in njihovih najbližjih, mentor skupine akademski slikar Dušan Fišer iz Ptuja je pri tem še poudaril, da je jesen, polna lepih toplih barv za slikarje ob njihovi ve~ji ali manjši izkušenosti, pravi izziv, citrarke Marjetke Klan~nik in lastnikov tega gostoljubnega pohorskega penziona. Slikarji so veselo komentirali svoja dela, posebnost kolonije in tudi njihove razstave je bila skupinska slika, imenovana "Tik pred komo", ki bo tudi po zaklju~ku razstave ob še nekaterih drugih Prve likovne kolonije pri Treh kraljih na Pohorju, potekala je v organizaciji ZKD Slovenska Bistrica, so se udeležili: Rok Dragi~, Jožica Šlamberger, Daniel Gajšt, Branko Gajšt, Alenka Fidler, Igor Somrak, Karel Štandeker, Miran Nekrep, Drago Kopše in Igor Da-cinger. Mentor skupine je bil akademski slikar Dušan Fišer iz Ptuja. podarjenih likovnih delih ostala v penzionu Jakec. Sre~anje je bilo prijetno ob petju in medsebojnem druženju, kar pomeni, da je kolonija resni~no tisto ta pravo, prijateljsko in še kakšno sre~anje ljudi istih pogledov. Vida Topolovec RADIOPTUJ 89,8'98,e-l04;3MHz VRTEC PTUJ SREDI ŽIVLJENJA Otroci posvoiili floriianov spomenik Vrtec Ptuj smo junija letos včlanili v mrežo UNESCO AS-Pnet {ol in zavodov (Associated Schools Project Network). Ob mednarodnem letu kulturne dedi{čine smo se vključili v nacionalni projekt Dedi{čina v rokah mladih - Mladi posvojijo spomenik. Odlo~ili smo se za posvojitev Flori-janovega spomenika. Z otroki si bomo spomenik večkrat ogledali, spoznali njegov namen in ga na osnovi spoznanj upodobili v različnih likovnih tehnikah. S projektom želimo otrokom privzgojiti čut za varovanje okolja in ohranjanje kulturne dediščine. Če bodo otroci že v zgodnjem otroštvu vzpostavili spoštljiv odnos do preteklosti in zgodovinskih znamenitosti, bodo ponosni na svoje okolje in ga bodo znali tudi ohranjati. Prepričani smo, da so to prvi koraki za pozitiven odnos do svojega okolja in kakovosten prispevek k odpravi vandalizma. To pa ni edini projekt, ki ga izvajamo v Vrtcu Ptuj. Letos smo se lotili projekta o vodi z naslovom Varujmo zaklad, ki nam omogoča življenje. Rezultate dela bomo predstavili naslednje leto ob prazniku vrtca. V okviru Unescovih aktivnosti bomo dejavni tudi ob pomembnih mednarodnih dnevih. Prvi takšen dan bo 10. december — Dan človekovih pravic, ko se bodo otroci s svojim nastopom udeležili srečanja ASPnet UNESCOVIH šol in zavodov Slovenije, ki bo potekalo v kinu Kolosej v Ljubljani. Koordinatorica Vrtca Ptuj za UNESCO ASPnet Vesna Sodec, dipl. vzg- Foto: Kosi PRSETINCI / PETDESET SREČNIH LET Zlatoporoien-ca Fekonja Minulo soboto je bil za zakonca Fekonja iz Pr{etincev 1 spet eden tistih redkih zelo posebnih dni v življenju. Praznovala sta zlato poroko in z njima {e 50 povabljenih svatov. Slovesnost se je pričela v novi dvorani ormo{kega gradu in donenje orgel je naznanjalo veseli trenutek, ki je bil hkrati prva uradna slovesnost v tej dvorani. Poroko je vodil župan Vili TTofenik, ki je zlatemu paru poleg lepih želja podaril {e kristalni vrč z grbom občine Ormož in keliha, nevesta pa je iz dvorane od{la kar z dvema {opkoma. Cerkveni obred je v cerkvi pri Sv. Tomažu opravil Stanko Matja{ec. Marta Fekonja, rojena Prša, je v Pršetince prišla iz Bogo-jine. Mlada je ovdovela in srečo poskusila s sedanjim možem Martinom, s katerim jima je bila usojeno srečno, zadovoljno in dolgo skupno življenje. Martin je bil pismonoša in je okoliške griče prehodil po dolgem in počez, Marta pa je skrbela za dom in družino. V zakonu sta se jima rodili dve hčeri, žal pa sta Albino v otroških letih izgubila. Tudi zato so bili najrazličnejši otroci iz Prlekije in Prekmurja na njunem domu vedno dobrodošli. Veliko nas je, ki so nam počitnice pri ma- Marta in Martin Fekonja. Foto Žalar. miki in hatošu ostale topel otroški spomin. Hči Vida z družino živi v neposredni bližini in jima pomaga pri težjih opravilih. Skuhata in pospravita pa si Marta in Martin še sama. Martin se pri svojih 82-ih letih še vedno rad vozi s kolesom, je aktiven član upokojencev in častni član gasilskega društva. Marta pa si čas prega- nja z gospodinjstvom in ne želi nikakor zamuditi svojih nadaljevank. Še posebej sta ponosna na vnuka Mileno in Boštjana, ki sta babico in dedka tokrat popeljala pred oltar. Čestitkam in lepim željam ob jubileju zakoncev Fekonja se pridružuje tudi uredništvo Tednika. viki klemencic ivanuša ZLATKO DOBRIČ 15. album ob 15. obletnici kariere Priznani avtor in izvajalec zabavne glasbe Zlatko Dobrič je podpisal pogodbo z založbo Dallas Records, kjer je 28. oktobra izdal novi album Za du{o in veselje. Zlatkovi zvesti oboževalci so tako končno dočakali izdelek, na katerem je deset novih pesmi, med njimi so tudi trije zanimivi dueti. Za vse skladbe pa je Zlatko prepričan, da bodo ljudi spravljale v dobro voljo in so namenjene širokemu krogu poslušalstva. Obenem je album seveda spet optimističen in vesel. Po Zlatkovih besedah je prav na tem, že petnajstem albumu v karieri, pokazal veliko več čustev kot na prejšnjih albumih, obenem pa zaznamuje jubilejno 15. leto Zlatkove uspešne glasbene kariere. Nosilna pesem z albuma in prvi single je Drugi ji kuštra lase, ki se že vrti po radijskih postajah. Prav za to pesem pa je Zlatko pravkar posnel tudi vi- deospot, ki ga bomo kmalu lahko videli na malih zaslonih. Kot zanimivost so na albumu tudi 3 različni dueti. Po treh letih je Zlatko zopet sodeloval s priznano hrvaško pevko Marino Tomaševič, s katero sta imela pred leti veliko uspešnico Dalmatinka. Tu je tudi duet z Oliverjem Antauerjem (ex. Pepel in kri), moči pa sta združila v nežni baladi Ni hotela, ki bo nedvomno všeč tudi poslušalstvu, ki sicer posluša drugačno glasbo. Tretji duet je s skupino Petovio — pesem Drugo soboto, ki bo nedvomno našla svoje mesto med glasbenimi čestitkami za vse okuse. Šaljiva pesem v prepoznavnem Zlatkovem slogu Sladka kava se nahaja na albumu kot treja nosilna skladba, v njej pa se Zlatko šali, da mu grenko življenje lepša sladka kava. Album za širok krog poslušalstva, namenjen predvsem veselju in zabavi, med 10 skladbami prinaša tudi LOTO MIX, v katerem lahko slišimo vse Zlatko-ve lanskoletne uspešnice. Eva Breznikar - DALLAS Records MOČNA / 99 LET MARTINE ZELENKO Ob veijih praznikih smo jedli govedino V soboto, 16. novembra, je Martina Zelenko v krogu družine med {tevilnimi vnuki, pravnuki in prapravnuki praznovala 99. rojstni dan. Martina Zelenko. Foto: ZS Martina Zelenko se je rodila 11. novembra 1903 v Ložanah, v družini je bilo 13 otrok. Leta 1927 sta z možem, ko sta se poročila, kupila posestvo v Vu-kovju in se leta 1928 na njega preselila. "Posestvo je bilo veliko 5 ha, stalo je 65.000 dinarjev, imela sva 25.000 dinarjev, ostalo sva plačala na obroke." se spominja Martina. "Z možem sva trdo delala, tudi konje smo imeli. Vse, kar je zraslo na kmetiji, sem nosila na tržnico. Imela sem redne stranke, tako da sem pozvonila kar pri njih doma. Na tržnico sem hodila trikrat na teden. Od doma sem se odpravila ob 5. uri zjutraj, do mariborske tržnice sem s košaro na glavi pešačila 2 uri, saj je bilo v eno smer 10 kilome- trov. Ko smo imeli konje, sem se peljala s konji. Konje sem potem, ko je leta 1973 umrl mož, prodala.". V zakonu so se jima rodili trije otroci Adolf, Martina in Anton. Po moževi smrti je živela sama, leta 1979 pa je morala na operacijo in od takrat naprej je živela v Močni pri hčerki. Odkar je leta 1983 umrla hčerka, živi pri zetu in njegovih. Martina pravi, da lepo skrbijo zanjo. Edina težava je, da je noge več ne držijo prav in slabo sliši. Recepta, kako je treba živeti, da dočakaš takšno starost, ne pozna, tudi k zdravniku ne hodi. Pravi, da je trdo delala in nič posebnega ni storila za svoje zdravje, še danes rada poje juho, svinjsko pečenko in popije kozarec vina. Še vedno pa tudi sama kaj skuha. Zmago [alamun NOVO v prodalalni m NAF v Murkovi nI. 1, na Ptnjn: CHEVIGNON KOTIČEK 21.- 27. novembra 2002 • 104,3 FM Četrtek, 21. november SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Male sive celice, kviz. 9.55 Zgodbe iz {koljke. 10.25 Risanka. 10.35 Slovenski magazin. 11.05 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.40 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi. 14.00 Cik cak. 14.20 Povabilo na ples. 15.25 Karlo Kroneger, mor-nari{ki miner pod »Triglavom«, dokum. feljton. 15.55 Hidak -Mostovi. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.50 Na liniji, oddaja za mlade. 17.25 Potovanje v Empuries, kratki igrani film za otroke. 17.50 Dosežki. 18.10 Zenit: Krajinska arhitektura. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Zgodbe o knjigah. 23.00 City folk, ljudje evropskih mest: Turku. 23.25 Režiserji: Ron Howard, ameri{ka dok. oddaja, pon. 0.30 Zenit: Krajinska arhitektura, pon. 1.00 Osmi dan, pon. 1.30 Tednik, pon. 2.25 Prvi in drugi, pon. 2.45 Mary Tyler Moore, pon. 3.10 Propad ameri{kega cesarstva, pon. 5.10 Šport. SLOVENIJA 2 8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 16.10 Onkraj meja vzdržljivosti, francoska dok. serija, pon. 17.10 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 77.epizoda. 17.50 Park City: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 1. vožnje. 20.00 Glasbena oddaja. 20.50 Park City: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 2. vožnje. 21.45 Poseben pogled: Pekinško kolo, kitajski film. 23.35 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko bo{ moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovra-{tvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Lepo je biti milijonar, pon. 14.00 Varuhi luke, 31. del avstralske nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 59. del mehi{ke nad. 16.20 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 79. del mehi{ke nad. 17.15 Salome, 82. del mehi{ke nad. 18.10 Ko bo{ moja, 17. del mehi{ke nad. 19.15 24 ur 20.00 Trenja. 21.15 Popolni četrtek: Prijatelji, 12. del ameri{ke hum. nan. 21.45 Seks v mestu, 12. del ameri{ke nan. 22.15 Zahodno krilo, 12. del ameri{ke nan. 23.10 Družinsko pravo, 17. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Izganjalka vampirjev, pon. 12.10 Čarovnice, pon. 13.00 Mladi in nemirni, 19. del ameri{ke nad. 13.50 Obala ljubezni, 153. del ameri{ke nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Super punce, sinhronizirana risana serija. 16.55 Izganjalka vampirjev, 5. del ameri{ke nan. 17.45 Korak za korakom, 6. del ameri{ke hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 8. del ameri{ke hum. nan. 18.45 Družina za umret, 8. del ameri{ke hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Krimi~: Zaprto obmo~je, ameri{ki film. 21.40 Dharma in Greg, 18. del ameri{ke hum. nan. 22.10 Ned in Stacey, 5. del ameri{ke hum. nan. 22.40 Noro zaljubljena, 1. del ameri{ke hum. nan. 23.10 Šov Jerryja Sprin-gerja, pon. 0.00 Rdeče petke, erotična serija. TV3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Auto-mobille. 9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Alen, pon. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Alen, 9. del. 15.50 Videostrani. 16.20 Pod židano marelo, pon. 17.50 SQ Jam Show, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti. 20.00 Popotovanja z Janinom. 21.00 Emillie, 2. del. 22.00 Iz domače skrinje. 23.15 Tvoj problem. 23.45 Videalisti, pon. 00.45 Videostrani. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanke. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Risanke. 16.30 Hugo. 17.00 Split: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Dokum. oddaja. 18.20 Kultura. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jeziko-mer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?. 21.10 Izbrisani prostor 22.00 Trenutek spoznanstva. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Direkt. 23.30 Ekipa za privid. 0.15 Na zdravje!. 0.40 Film. 2.40 Ameriška družina. 3.25 Tišina kot steklo, TV film. 5.05 Glasbena TV. 5.55 Remek. 6.05 Črna Guja. 6.30 Kraljestvo divjine. HTV 2 7.10 Risanke. 8.00 Fant spoznava svet, serija. 8.25 Amerika - življenje narave. 9.05 Dokum. oddaja. 9.35 Portreti umetnikov. 10.30 Jazz. 11.30 Duhovni izzivi. 12.00 Parlaonica. 13.00 Enkraten svet. 13.30 Barve turizma. 14.00 Poslovni klub. 14.30 Planetarni zvok. 15.00 Planet glasba. 15.30 Gospodarica raja, film. 17.10 Novice. 17.15 TV koledar. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.40 Zvezdne steze, serija. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Ameriška družina, serija. 20.50 Novice. 21.00 Na zdravje, serija. 21.30 Ekipa za privid, serija. 22.15 Črna Guja, serija. 22.45 Tišina kot steklo, TV film. 0.25 Zvezdne steze, serija. HTV 3 14.55 Kontakt-oddaja. 15.50 Kv. za košarkaško EP 17.40 Nogomet. 19.30 Morje in otroci. 20.05 Film. 21.45 Šport. 21.55 Hit-depo. ORF 1 6.05 Otro{ki program. 7.50 Varu{ka. 8.15 Sam svoj mojster. 8.40 Superman. 9.25 Malcolm. 9.45 Debeluhar. 11.20 25-magacin. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otro{ki program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X faktor. 17.50 Smučanje, vs. ženske, prenos 1. teka. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex. 21.00 Newsflash. 21.10 Smučanje, prenos 2.teka. 22.05 Kaisermuehlen Blues. 22.55 Četrtek ponoči. 23.25 Četrtek ponoči. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.55 Policijska in{pekcija 1. 10.20 Rožnati Panter 12.00 Čas v sliki. 12.05 Modern Times. 12.30 Alpe Donava Jadran. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Na{ Čarli. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Soočenje pred volitvami. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Evro co. 23.00 Primer za dva, serija. 0.00 Čas v sliki. Petek, 22. november SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Potovanje v Empuries, kratki igrani film za otroke. 9.20 Na liniji, oddaja za mlade. 9.55 Dosežki. 10.15 Zenit: Krajinska arhitektura. 10.45 Sveto in svet: (Ne)strpnost. 11.40 Prvi in drugi. 12.00 Klic divjine, kanadska nan., 10/13. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.30 Slovenci v Avstraliji - Tasmanija, avstralski otok, kjer živijo tudi Slovenci. 14.25 Osmi dan. 14.55 Vsakdanjik in praznik. 15.55 Hidak -Mostovi. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.50 Marko, mavrična ribica. 17.00 Iz popotne torbe: Psička Pika tipka pismo. 17.25 Mladi virtuozi. 18.05 Zofijin svet, {vedska nan., 3/8. 18.30 Deteljica. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Praksa, ameri{ka nan., 8/22. 21.00 Dok. oddaja . 21.30 Cik cak. 21.50 Dobro je vedeti - olimpijski kotiček. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Polnočni klub. 0.00 Duh demokracije, norve{ka dok. oddaja, 2/6. 0.35 Mary Tyler Moore, pon. 1.00 Zadnji {tor-kljin let, pon. 3.40 Šport. 5.20 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.20 Povabilo na ples, pon. SLOVENIJA 2 8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 16.25 Hladna vojna, ameri{ka dok. serija, 6/12, pon. 17.15 Mary Tyler Moore, ame-ri{ka nan., 78.epizoda. 17.50 Park City: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 1. vožnje. 19.55 Sloves, angle{ka dok. serija, 1/7. 20.50 Park City: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 2. vožnje. 21.45 Kraj zlo~ina: Tati~i, nemški film. 23.15 Mo{ka liga, angle{ka nan., 2/12. 23.45 Iz slovenskih jazz klubov. 0.45 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko bo{ moja, pon. 17. dela mehi{ke nad. 9.55 Salome, pon. 82. dela mehi{ke nad. 10.45 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 79. dela mehi{ke nad. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 59. dela mehi{ke nad. 12.35 Lepo je biti milijonar, pon. 14.00 Varuhi luke, 1. del avstralske nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 60. del mehi{ke nad. 16.20 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 80. del mehi{ke nad. 17.15 Salome, 83. del mehi{ke nad. 18.10 Ko bo{ moja, 18. del mehi{ke nad. 19.15 24 ur 20.00 Akcija: Zadnji dnevi, ameriški film. 22.35 Kameleon, 12. del ameri{ke nan. 23.30 Družinsko pravo, 18. del ameri{ka nan. 0.20 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Izganjalka vampirjev, pon. 12.10 Čarovnice, pon. 13.00 Mladi in nemirni, 19. del ameri{ke nad. 13.50 Obala ljubezni, 153. del ameri{ke nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Super punce, sinhronizirana risana serija. 16.55 Izganjalka vampirjev, 5. del ameri{ke nan. 17.45 Korak za korakom, 6. del ameri{ke hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 8. del ameri{ke hum._ nan. 18.45 Družina za umret, 8. del ameri{ke hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Krimi~: Zaprto obmo~je, ameriški film. 21.40 Dharma in Greg, 18. del ameri{ke hum. nan. 22.10 Ned in Stacey, 5. del ameri{ke hum. nan. 22.40 Noro zaljubljena, 1. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, erotična serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 V sedlu, pon. 9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Alen, pon. 12.50 Emillie, pon. 14.50 Alen. 16.05 Popotovanja z Janinom, pon. 17.05 Štiri Tačke, pon. 17.35 Bonanca, pon. 18.35 Automobille. 18.50 Pokemoni. 19.10 Videalisti. 20.00 Pod židano marelo. 21.30 Smrtonosni dolg, am. triler. 23.30 Moč polnega življenja - Čista energija in človek - telo - celica. 00.00 Videalisti, pon. 01.10 Videostrani. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.35 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Iz jezikovne zakladnice. 18.20 Rijeka: Morje. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.15 Majhne skrivnosti. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo Show. 20.55 Željka Ogresta. 21.55 Pol ure kulture. 22.30 Meridijan 16. 23.05 Intensity. 2.05 Ljubezen je bolečina, film. 3.35 24, serija. 4.25 Tretji kamen od sonca. 4.50 Seks v mestu. 5.15 Fargo, am. film. 6.55 Hrvatski rock - šestdeseta. HTV 2 7.10 Risanka. 7.35 Plesna akademija. 8.00 Fant spoznava svet, serija. 8.25 Amerika - življenje narave. 10.00 Amerikanec, film. 11.30 Zadar-fest. 12.40 Dokum. oddaja. 13.10 Kultura. 13.40 Trenutek spoznanstva. 14.05 Direkt. 14.35 Planet glasba. 15.05 Cosi e la vita, it. film. 16.40 TV koledar. 16.50 Novice. 16.55 Pod povecalom. 17.25 Pravica do rojstva. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 24, serija. 20.50 Novice. 21.00 Tretji kamen od sonca. 21.30 Seks v mestu. 22.00 Fargo, am. film. 23.40 Zvezdne steze - Original. HTV 3 16.40 Izbrisani prostor 17.30 Budimpešta: SP v gimnastiki (Ž). 18.45 Dokum. film. 19.30 Morje in otroci. 20.05 Odvisni od ljubezni, am. film. 21.45 Hrvatski rock - šestdeseta. 22.35 K(v)ader 23.05 Šport. 23.15 Svet mode. 23.40 Pravi čas. 1.10 Budimpešta: Gimnastika SP (M). ORF 1 6.05 Otro{ki program. 8.00 Mladi Herkul. 8.20 Superman. 9.05 kaiser-muehlen Blues. 9.50 Starmania. 11.20 Korak za korakom. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Superman. 16.05 Newsflash. 16.10 Simpatije. 17.00 Čarovnice. 17.45 Newsflash. 17.50 Smučanje, vs. mo{ki, prenos 1. teka. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone. 21.00 Newsflash. 21.05 Smučanje, prenos 2. teka. 22.00 Terminator 2, film. 0.15 Deep Core, film. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Policijska in{pekcija 1. 10.15 Rožnati Panter 12.00 Čas v sliki. 12.05 Pred volitvami. 13.45 Čas v sliki. 14.00 Tv kuhinja. 14.25 Serija. 14.50 Na{ Čarli. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Primer za dva. 21.20 Otto Habsbur{ki. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Magacin. 23.10 Komisarka. 0.00 Čas v sliki. Sobota, 23. november SLOVENIJA 1 7.25 Kulturna kronika. 7.30 Odmevi. 8.00 Zgodbe iz {koljke. 8.30 Slovenske iz{tevanke z Melito Osojnik: Črni maček se prismuka. 8.35 Potovanje v empuries, kratki igrani film za otroke. 8.50 Arč-ibald, risana nan., 21/26. 9.00 Male sive celice, kviz. 9.50 Na liniji, oddaja za mlade. 10.30 Kino Kekec: Nove prigode Toma Sawyerja, ame[i{ki film. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.15 Študentska ulica, oddaja za {tudente. 13.45 Hidak - Mostovi. 14.15 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Maribor. 14.50 Steze slave, ameriški ~b film. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.50 Alpe-Donava-Jadran. 17.20 Ozare. 17.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.50 Vulkan pod ledom, danska dok. oddaja. 18.15 Mumini, risana nan., 6/14. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Eu in mi. 19.10 Sobotna tema. 19.25 Vreme. 19.30 TV, {port, vreme. 20.00 Glasbena ogrlica. 21.05 Na{a družinica, angle{ka nan., 6/8. 21.35 Parada plesa. 21.55 Sicilija, sončni otok: Eolski otoki. 22.30 Poročila, {port, vreme. 23.05 Pod ru{o, ameri{ka nad., 10/13. 0.00 Škilavec, nem{ki film. 1.30 Vulkan pod ledom, pon. 1.55 Alpe-Donava-Jadran, pon. 2.25 Ne zaljubi se, ko si že mrtev, pon. 4.40 Šport. 6.10 Mario, pon. SLOVENIJA 2 8.30 Hidak - Mostovi, pon. 9.15 Murphy Brown, ameri{ka nan., 18/22. 9.35 Rastignac,francoska nad., 1/8. 10.20 Alica, mala mojstrica Flamenka iz Španije. 10.40 Velika otročaja, angle{ka nad., 11/13. 11.05 Štafeta mladosti. 12.30 Tiso~ in ena no~, ameriška nad., 1/2. 14.00 Umetnost violinske igre, francoska glasbeno dok. oddaja, 1/2. 14.55 SP v gimnastiki (m in ž), posnetek iz Debrecina. 15.50 Litija: Kvalifikacije za EP v ko{arki (m), Slovenija - Anglija, prenos. 17.50 Park City: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 1. vožnje. 19.00 SP v gimnastiki (m in ž), posnetek iz Debrecina. 20.50 Park City: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 2. vožnje. 21.45 Rastignac, francoska nad., 2/8. 22.30 Sobotna noč. 0.30 Videospotnice. POP TV 8.00 Ringa-Raja: Obuti maček. 8.25 Pujsek Zlatko. 8.35 Mala Kitty. 9.00 Palčica. 9.30 Mjavl Mjavl. 9.40 Bobek in Ciril. 10.05 Malinji dol. 10.15 Heidi. 11.10 Mali helikopter. 11.30 Šolska ko{arkarska liga. 12.25 Preverjeno, pon. 13.20 Smola pa taka, 5. del. 13.50 Zresni se žel, 5. del ameri{ke hum. nan. 14.20 Diagnoza: Umor, 6. del. 15.10 Poroka zme{njav, nizozemski film. 16.40 Močno zdravilo, 14. del ameri{ke nan. 17.30 Tri po{tenja-kinje, nem{ki film. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.10 Filmski hit: Vro~ica, ameriški film. 23.10 Nedolžna mladost, ameriški film. 1.00 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Obala ljubezni, pon. 150. - 154. dela nad. 15.00 Ledeno hladni, 12. del kanadske nan. 15.45 Film stoletja: Recept: Umor, ameriški film. 17.30 Xena, 12. del ameri{ke nan. 18.20 Herkul, 12. del ameri{ke nan. 19.10 Na sever, 8. del kanadske nan. 20.00 TV kriminalka: Šesti sin, ameriški film. 21.45 Sheena, kraljica džungle, 12. del ameri{ke nan. 22.40 Erotični izbor 3, ameri{ki film. 0.20 Ekstra magazin, pon. TV 3 8.00 Action Man. 8.30 Risanke. 9.00 Don Kihot. 10.00 Črna pu{č-ica. 11.00 Za vas in mesto, pon. 12.00 Čestitke iz domače skrinje. 14.00 Pod židano marelo. 15.30 Sijaj. 16.00 Avtodrom. 16.30 Dokum. oddaja. 17.00 SQ Jam Show. 18.00 Risanke. 18.30 Rokometna mreža. 19.00 Automobille. 19.15 Risanke. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Policist s petelinjega vrha - 7. del. 21.00 Dorotej, drama. 23.00 Moč polnega življenja. 23.30 Tvoj problem. HTV 1 8.00 Novice. 8.05 Pz. serija. 9.00 Risanke. 10.00 Novice. 10.05 Kaj se mi to dogaja?. 11.05 Felicity, serija. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.20 Biblija. 12.35 Prizma - multinacionalni magazin. 13.30 Glas domovine. 14.00 Fenomeni. 14.30 Kontakt program. 15.30 Novice. 15.40 Veter v hrbet, serija. 16.25 Olsen banden overgiver sig aldrig, danski film. 18.10 Risanka. 18.25 Hruške in jabolka. 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Bullworth, am. film. 21.55 Pol ure torture. 22.30 Novice. 22.45 Alien Nation: The Udara Legacy, am. film. 0.15 Glasba hazarda, am. film. 1.45 Lorna Doone, serija. 2.30 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija. 3.15 Olsen banden overgiver sig aldrig, danski film. 4.50 Zlata dekleta, serija. 5.15 Remek. 5.25 Dokum. film. 6.25 Hit HTV-ja. 7.15 Kraljestvo divjine. HTV 2 6.50 TV koledar. 7.00 Risanka. 8.15 K(v)ader 8.45 Pol ure kulture. 9.15 Svet mode. 9.40 Rijeka: Morje. 10.10 Intensity. 13.10 Hrvaški otroški festival. 13.55 Hišni ljubimci. 14.40 Potovanje v Vučjak. 15.40 Zlata dekleta, serija. 16.10 Melrose Place, serija. 17.00 Beverly Hills, serija. 17.50 Briljanteen. 18.40 Hit HTV-ja. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 ČB v barvi. 20.50 Novice. 20.55 Triler - Arhiv klasike. 21.55 Lorna Doone, serija. 22.50 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija. HTV 3 13.25 Hit-depo. 14.55 Budimpešta: SP v gimnastiki. 17.25 Kv. za košarkaško Ep 19.15 Športni program. 20.00 Hrvaška nogometna liga - oddaja. 20.55 Športni program. 22.50 Note, notice. 23.20 Šport danes. 23.35 Dokum. film. ORF 1 6.00 Otro{ki program. 11.00 Disneyev festival. 11.55 Šaljivec Carey. 12.20 Totalno mimo. 13.00 Življenje in jaz. 13.25 Princ iz Bel Aira. 13.45 Clueless. 14.10 Austria top 40. 15.05 Simpatije. 15.55 Raztresena Ally. 16.40 Srčni list. 17.30 Streetlive. 17.45 Nogomet, avstrijska liga. 18.00 Smučanje, slalom ženske, prenos 1. teka iz Park Cityja. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone. 21.00 Smučanje, slalom ženske, prenos 2. teka. 21.55 Hard Rain, film. ORF 2 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.35 Igrani film. 11.05 Franz in Anna. 12.30 Popotovanja. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Film. 14.55 Avstrijski film. 16.10 Slikanica doline Thaya. 16.25 Dežela in ljudje. 16.55 Religije sveta. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Doživetje Avstrija. 17.45 Ljudski odvetnik. 18.20 Bingo. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Plavobele zgodbe. 21.05 Reinhard Fendrich. 22.25 Čas v sliki. 22.30 Srečno ločena, film 1996. 0.00 Čas v sliki. Nedelja, 24. november SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav: Čebelica maja, risana nan., 3/26; Roli Poli Oli, risana nan., 12/26; Cofko Cof, risana nan., 4/26. 9.55 Promenadni koncert v spomin Bojanu Adamiču, 1. del. 11.00 Prvaki divjine, 5/13. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.15 Tistega lepega popoldneva. 13.20 Predmet poželenja. 13.30 Kuli-narika. 13.45 Kultura bivanja. 14.05 Motoring. 14.15 Avantura: Osamljeni planet. 15.05 Nedeljsko oko. 15.10 Privlačna nasprotja. 15.30 Kislo jabolko. 15.55 Šampioni. 16.00 Raymonda imajo vsi radi, ameri{ka humoristična nan., 9. epizoda. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Tistega lepega popoldneva. 16.50 PopOldne. 17.00 Glasbeni dvoboj. 17.20 Družabna kronika. 17.30 Vsakdanjik in praznik. 18.35 Žrebanje lota. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.50 V meni raste drevo, zgodba o zaš~itniku gozdnega parka Snežnik, dokumentarni feljton. 22.20 Poročila, {port, vreme. 22.55 Sence in megla, ameri{ki čb film. 0.20 Mo{ka liga, pon. 0.50 Pokvarjena dekleta, pon. 1.40 Vsakdanjik in praznik, pon. 3.05 Šport. SLOVENIJA 2 10.45 Rad imam Lucy, ameri{ka čb nan., 100.epizoda. 11.10 Bogata{ in revež, ameri{ka nad., 8/12. 11.55 Slovenski ljudski plesi: Razkrižje z okolico. 13.00 Tisoč in ena noč, ameri{ka nad., 2., zadnji del. 14.30 Umetnost violinske igre, 2., zadnji del. 15.50 SP v gimnastiki (m in ž), posnetek iz Debrecina. 16.55 Montpellier: Liga prvakov v rokometu (m), Montpellier - Mobitel Prule 67, prenos. 18.30 SP v gimnastiki (m in ž), posnetek iz Debrecina. 20.00 SP v alpskem smučanju, slalom (m), 1. vožnja, posnetek iz Park Cityja. 20.50 Park CITY: SP v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 2. vožnje. 21.45 Homo Turisticus. 22.05 Pokvarjena dekleta, angle{ka nad., 9/10. 22.55 Slovenski sodobni koreografi: Trilogija - Zadnje dejanje, koreografija M. Farič; Vrtoglavi ptič, koreografija I. Kovač. 0.05 Videospotnice. POP TV 8.00 Ringa-Raja: Obuti maček, sin. risana serija. 8.25 Pujsek Zlatko, sin. risana serija. 8.35 Slonček Benjamin, sin. risana serija. 9.05 Palčice, sin. risana serija. 9.30 Mjavl Mjavl, sin. risana serija. 9.40 Bobek in Ciril, sin. risana serija. 10.05 Malinji dol, sin. risana serija. 10.15 Beli kit, sin. risani film. 11.20 ŠKL, pon. 12.15 Trenja, pon. 13.25 Smola pa taka, 6. del hum. nan. 13.55 Ponovno sedemnajst, film. 15.40 Bolni{nica upanja, 16. del nan. 16.30 Močno zdravilo, 15. del nan. 17.25 Pritisk v kabini, am. film. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.30 Športna scena. 22.25 Venerina delta, am. film. 0.15 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Mladi in nemirni, pon. 16. - 20. dela nad. 15.00 Begunec, 12. del nan. 15.50 Film stoletja: Odkupnina za mrtveca, am. film. 17.30 Beverly Hills, 9. del. 18.20 Melrose Place, 8. del nad. 19.10 Čarovnice, 12. del nan. 20.00 Družinski film: Maska, ameriški film. 21.50 Odvetnik z ulice, 9. del nan. 22.45 Harrison Bergeron, kanadski film. 0.30 Dannyjeve zvezde, pon. TV 3 8.00 Action Man. 08.30 Biblijske zgodbe - Zadnja večerja. 09.30 Biblijske zgodbe - David in Goliat. 10.30 Risanke. 11.00 Za vas in mesto. 12.30 Sijaj, pon. 13.00 Koncert. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.00 Don kihot. 17.00 Ekskluzivni magazin. 17.30 Dokumentarna oddaja. 18.00 Štiri tačke. 18.30 Moč polnega življenja. 19.00 Policist s petelinjega vrha - 7. del. 20.00 Najina poroka. 21.30 Knjiga. 22.00 Tvoj problem. 22.30 Automobille. HTV 1 8.00 Novice. 8.05 Risanke. 9.00 Budnica. 10.00 Risanka. 10.25 Hotshots, film. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.25 Plodovi zemlje. 13.15 Mir in dobro. 13.45 TV izložba. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Oprah Show. 16.00 In to mi je neko življenje, serija. 16.50 Hruške in jabolka. 17.25 Živi zid. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Chico, film. 22.10 Glamour Cafe. 23.15 Novice. 23.25 With or Without You, britanski film. 0.55 In to mi je neko življenje, serija. 1.40 Ksena, serija. 2.25 Wilderness Love, am. film. 4.20 Rubyna ameriška pita, dokum. serija. 4.50 Oprah Show. 5.35 Kraljestvo divjine. 6.00 Zgodba o mozgu. HTV 2 10.05 TV koledar 10.15 Biblija. 10.30 Po Kristusovih stopinjah, dokum. serija. 11.00 Maša, prenos. 12.35 Ksena, serija. 13.20 Pleme, serija. 14.10 Družinski vrtiljak. 14.40 Opera Box. 16.55 Zgodba o mozgu. 17.45 Wilderness Love, am. film. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.00 Obstanek. 20.50 Novice. 21.00 Podelitev nagrad hrvaškega gledališča, prenos. 22.35 Komedija: Dvostranski zvodnik, am. film. 0.05 Rubyna ameriška pita, dokum. serija. HTV 3 10.15 Pravica do rojstva, serija. 13.55 Hrvaška nogometna liga, prenos. 15.50 Budimpešta: SP v gimnastiki, prenos. 17.55 Rokometna Liga prvakov. 19.30 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 20.25 It. nogometna liga. 22.20 Šport danes. ORF 1 6.00 Otro{ki program. 11.35 Šport. 12.05 Drivel. 12.35 UEFA Champions League magazin. 13.10 Tekila in Bonetti, serija. 13.55 Osemnajst ur do večnosti. 15.45 Nogomet, avstrijska liga. 17.50 Smučanje, slalom mo{ki, prenos 1. teka iz Park Cityja. 19.30 Izidi volitev, oddaja. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Wedding Planner, film 2001. 22.00 Smučanje, slalom mo{ki, prenos 2. teka iz Park Cityja. 22.45 Kraj zločina, serija. 0.15 Senca morilca, film 1991. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nedeljska matineja. 9.30 Katoli{ka molitev. 10.15 Sočlovek in okolje. 10.30 Kulturni teden. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Ura tiska. 12.00 Orientacija special, oddaja. 12.30 Orientacija, oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja. 14.00 Pogledi s strani. 14.10 Univerzum, magacin. 14.55 Nem{ki film. 16.25 Po{tna loterija. 16.50 Volitve 2002. 19.30 Volitve 2002, poročila. 19.57 Vreme. 20.15 Volitve 2002, diskusija vodilnih politikov. 21.35 Volitve 2002, oddaja. 23.00 Telesni akordi, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. REZERVIRANO ZA . . . LENART / OSREDNJA SLOVESNOST OB OBČINSKEM PRAZNIKU Podelili obiinska priznanja V torek, 5. novembra, na predvečer godu farnega zavetnika sv. Lenarta je bila v Domu kulture v Lenartu osrednja prireditev ob ob~inskem prazniku ob~ine Lenart, praznovanje pa so združili tudi s praznovanjem krajevne skupnosti Lenart, ki letos poleti ni pripravila posebnega praznovanja krajevnega praznika. V polni dvorani kulturnega doma v Lenartu se je osrednja prireditev ob občinskem prazniku pričela z bogatim kulturnim programom domačih izvajalcev. Sledila je podelitev priznanj KS Lenart, ki so jih prejeli Slavko Jančič, Franc Breznik, Edi Golob, Jože Zemljič in Vida Šauli. Priznanja za najlepše urejene objekte v občini Lenart, ob zaključku projekta "Slovenske gorice - lepe in čiste", je v imenu Lokalne turistične organizacije Slovenskih goric podelil Ovtar - varuh Slovenskih goric. Prejeli pa so jih: za najlepše urejeno individualno hišo je priznanje prejela Marija Budja iz Sv. Trojice, za najlepše urejeno kmetijo Franc Žerjav iz Voličine, za najlepše urejen gasilski dom PGD Osek, za najlepše urejeno enoto vrtca je priznanje prejela enota Rdečega vrtca iz Lenarta in OŠ Lenart za najlepše urejeno šolo. Zlati grb občine Lenart je prejel Petar Šuput je izrazil, da občina Lenart stopa po poti odličnosti in da je potrebno gledati naprej, kljub temu se je tokrat zazrl nazaj in povedal, kaj vse so v občini Lenart naredili. Tako je izpostavil, da je občina Lenart v zadnjem desetletju pridobila 3.000 delovnih mest in jih sedaj ima čez 4500, v Lenartu pa se lahko Prejemniki priznanj za vzorno urejene objekte ob zaključku akcije "Slovenske gorice - lepe in čiste Sledila je podelitev občinskih priznanj - grbov občine Lenart, ki jih je podelil župan mag. Ivan Vogrin. Priznanja so prejeli: bronaste lenarške grbe so prejeli Twirling klub lenarških mažoretk, Jože Petrovič in Ivo Štrakl, srebrna grba občine Le- pohvalijo tudi z najnižjo stopnjo brezposelnosti v Podravju, saj v občini Lenart brezposelnost znaša 11,1 odstotka. Ker je osrednja slovesnost potekala proti koncu volilne kampanje, je župan Vogrin prepustil mikrofon tudi svojim protikandi- Prejemniki občinskih priznanj - grbov občine Lenart skupaj z županom mag. Ivanom Vogrinom nart sta prejela Lutkovno gledališče Pika in podjetje Fa Maik, d.o.o., iz Zg. Voličine. Zlati le-narški grb je prejel Petar Šuput, dr. medicine, specialist pediater. Njegovo delo na področju otroškega zdravstvenega varstva na območju upravne enote Lenart je njegovo življenjsko delo. Sledil je govor župana občine Lenart mag. Ivana Vogrina, ki datom. V bogatem kulturnem programu, ki se je prepletal skozi celotno prireditev, pa so nastopili člani Lutkovnega gledališča Pika, skupina Sonce, Inge Šipek - Vodnjov, Marko Črnčec in Andreja Ostruh ter Polona Meke. Zmago Šalamun Novo leto, jI dolgo celo leto! A^ ' R 12 mesecev 1000 SIT GRATIS DRUŽINSKI POGOVORI 3 SIT/MIN jUL ^^^H ^ f® ^ 1 SIT 1 SIT 1 SIT praznični Siemens C45 WAP, možnost menjave ohišja, vibra zvonjenje, igre, opomnik, koledar praznična Nokia 3310 vibra zvonjenje, igre, slikovni SMS, govorno izbiranje, možnost menjave pokrovčka praznična Motorola V50 WAP, vibra zvonjenje, govorno izbiranje, ura, budilka SMS Stanje: vsak trenutek prava informacija ... brezplačno! Pri Si.mobilu smo poskrbeli za bogate praznike in veselo Novo leto! Vse, ki iščete darilo zase in svoje najdražje, že čakajo praznični telefoni. Da pa bo veselo celo naslednje leto, bomo vsem novim naročnikom vsak mesec podarili za 1000 tolarjev brezplačnih pogovorov*, z SMS Stanjem** pa boste brezplačno obveščeni o vaši porabi. In ker morajo biti vsi prazniki sladki, vas čakajo tudi čokoladni novoletni okraski. Nekaj je gotovo: pri Si.mobilu bo veselo še celo naslednje leto! Ponudba velja za pakete Simbol, Smart, Start, Orto in Senior. Cene telefonov veljajo ob sklenitvi naročniškega razmerja za 24 mesecev. Ponudba traja do 6.1.2003 oz. do razprodaje zalog. + DARILO: čokoladni okraski za novoletno jelko *1000 SIT/mesec gratis velja za pogovore, opravljene iz Si.mobilovega omrežja - v vsa omrežja v Sloveniji. V popust ni vključena mesečna naročnina, minimalna poraba in cenejši pogovori v posamezni skupini (npr. Družinska tarifa, Prijatelji in druge). Neizkoriščena ugodnost ni prenosljiva v naslednji mesec. **Na SMS Stanje se naročite tako, da na številko 9443 pošljete SMS z besedama STANJE 2000. Eno leto vam bomo vsakokrat, ko boste v tekočem mesecu porabili 2000 SIT, poslali SMS. Poslani SMS stane 20,9 SIT, prejeti SMS-i so brezplačni. Podrobnosti o storitvi so na spletni strani. Vse navedene cene vključujejo DDV. vedno zame. M, ktronik d.o.o. Pak CAR Aroba I Radvanjska c. 64, Maribor I Ul. Kneza Koclja 6, Maribor Ljubljanska ul. 9, Maribor Prodajno mesto: Bossmark, Dragonijeva ul. 1, Maribor REPORTAŽE, AKCIJE GOMILCI / ZAKLJUČEK HUMANITARNE AKCIJE RoikarlevI dobili fasado Kot smo že poročali v eni prejšnjih številk, je v Gomilcih pri Destrniku potekala humanitarna akcija. Pobudnik akcije je bil Branko Zelenko, ki se je odlo~il pomagati mladi družini Roškar, ki ji je bolezen očeta onemogočila normalno življenje. Srečko Roškar je zbolel leta 1999, kmalu po tem, ko se je z družino preselil v novo nedokončano hišo, ki jo je družina zgradila s pomočjo kredita. Sosed in podžupan občine Destr-nik Branko Zelenko, ki pozna stisko družine, se je odločil, da bodo s pomočjo sponzorjev naredili na Roškarjevo hišo izolacijsko fasado in tako družini omogočili toplejši dom in nižje stroške ogrevanja. Akcija je stekla, veliko ljudi je spoznalo stisko družine Roškar in priskočilo na pomoč. Finančna sredstva so prispevali: Menerga, d.o.o, Maribor, Meblo Jogi Nova Gorica, Meblo A+A Nova Gorica, Petovia avto Ptuj, Chiptronic — Reha center, Občina Des-trnik, svetniki občinskega sveta, župan in podžupan sejnine, Presvit, d.o.o., Trnovo, Rdeči križ Destrnik, Marjan Lovrec in Ivan Hauptman sta zbrala sredstva sošolcev, Društvo upokojencev Destrnik, Mip Nova Gorica, dr. Lojze Arko s pridobitvijo naslednjih sponzorjev: FD Farmadent, d.o.o., Maribor, ISS Servissystem, d.o.o., Maribor in Acolab, d.o.o., Maribor. Materiale s popusti so sponzorirali Fragmat Izolirka, Metalka Trgovina Ptuj, Baumit Ljubljana, Kovinarstvo Andrej Čuš, s.p., Gorišnica, Kemikali- ja Ptujčanka Ptuj, OBI Maribor, Mercator Ptuj, Epson, d.o.o., Hajdina, Meblo Vata, d.o.o., Miren, JUB Kemična industrija, d.d., Mesarija Fekonja, Picerija Grad, Ozeljan, Trgovina »Pri MiciSamo fasado pa so izvedli naslednji izvajalci: Pleskarstvo Marjan Lozinšek, s.p., Drste-lja, Soboslikarstvo Danijel Fric, s.p., Sp. Velovlek, Fasaderstvo, soboslikarstvo ter štukaterstvo Srečko Arnuš, s.p., Gomilci, So-boslikarstvo — Demit fasade Andrej Murko, s.p., Trnovska vas, Zidarska in fasaderska dela Janez Murko, s.p., Placar, Estri-hi Pihler, Jože Pihler, s.p., Trnovska vas. Izvajalci so skupaj opravili več kot 300 ur dela, pomagali pa so pridobiti tudi nekatere sponzorje. Vsi izvajalci pa so dela izvedli brezplačno in ostala sredstva pustili Sreč-ku Roškarju za delno poplačilo kredita, ki ga ima družina za gradnjo hiše pri banki, katerega glavnica znaša 750.000 SIT. S pomočjo navedenih sponzorjev se je v akciji zbralo 1,066.832 tolarjev. Za material je bilo porabljeno 597.165 tolarjev, ostanek sredstev 469.667 tolarjev pa so odstopili Srečku Roškar-ju za delno poplačilo dolgoročnega kredita, ki družino bremeni že dalj časa. Veliko pa so pomagali tudi Zgodovina tega srečanja, ki je v različnih krajih po Sloveniji letos potekalo že osmič, sega v leto 1986, ko je papež Janez Pavel II. 27. oktobra tega leta zbral predstavnike vseh svetovnih verstev, da bi skupaj molili za mir. Ta ideja se je razširila tudi pri nas, in sicer v obliki srečanj Podaj mi roko, ki so si jih zamislili mladi, ki se zbira-jo(mo) pri treh frančiškovih re-dovih: kapucinih, minoritih in frančiškanih. Zraven Ptuja so bili prizorišče letošnjih srečanj še Ljubljana, Celje, Nova Cerkev in Vipavski Križ. Letošnje srečanje se je začelo ob 9.15 s skupno molitvijo vseh Družino Roškar iz Gomilc pred sosedje, sorodniki in vaščani. Branko Zelenko se spominja lanskega božiča, ko je obiskal družino Roškar in so sedeli v bundah, ker niso imeli kurilnega olja. Vsi tisti, ki želite, da bo ob letošnjem božiču družini toplo, lahko finančna sredstva na- hišo z novo izolacijsko fasado. kažete na posebni transakcijski račun pri Banki Slovenije, ki ga je odprla občina Destrnik, številka: 01218-0100016674. Sredstva pa bodo namenili za poplačilo bančnega kredita. Zmago Šalamun PTUJ / ZE OSMO SREČANJE Podaj mi roko 2002 V soboto, 26. 10. 2002, je na trgu pred ptujsko mestno hišo v dopoldanskih urah že tretje leto zapored potekalo srečanje Podaj mi roko. Zbrale so se različne otroške in mladinske pevske skupine iz Ptuja in okolice, da bi s pesmijo in molitvijo prispevale za mir v svetu. skupin v cerkvi sv. Jurija na Ptuju, nato pa se je dogajanje prestavilo na oder na trgu pred Mestno hišo. Zvrstilo se je devet predvsem mladinskih pevskih skupin, ki so bile tega dne s pesmijo v srcu "sejalke miru". Na odru je spregovoril tudi župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci, ki je izrazil zadovoljstvo nad tovrstnim prispevkom k boljšemu svetu. Prireditev smo sklenili z družabnim srečanjem v samostanu sv. Viktorina — v proštiji- in si obljubili, da se prihodnje leto zagotovo spet srečamo. Mirjam Danilo^ič PTUJ / DOBRODELNI KONCERT »ZADIHAJMO SKUPAJ« Za nakup respiratoria V organizaciji Društva za prezgodaj rojene otroke Maribor, Kulturnega društva Maran-Atha Maribor in Društva Timotej Ptuj bo v nedeljo, 24. novembra, ob 18. uri dobrodelni koncert za nakup respiratorja in aparata za dovajanje dušikovega monoksida, ki predstavlja za novorojenčke z dihalno stisko boljše, varnejše in cenejše zdravljenje. Cena aparata je 12 milijonov tolarjev. Akcija "Zadihajmo skupaj" se je porodila v mislih ljudi, ki se jih je globoko dotaknila stiska komaj rojenih otrok. Iz različnih razlogov se pri številnih novorojenčkih v Sloveniji po porodu pojavi dihalna stiska. Posledice so lahko smrtne ali pa je otrok zaznamovan za vse življenje. Orutiva u prcr^ad») ra|ena DireKi Miiribar MAHAI^.ATHA Marmor SARA JE ZA PREŽIVETJE PQTrEBQVALA "UMETNA PLJUÍA" SLE ÎODOHFQt Na dobrodelnem koncertu bodo nastopili: otroški pevski zbor OŠ Olge Meglič, kvartet 2x2, skupini Accapella Benjamin in Wings iz Hrvaške, man-dolinski orkester Amos, Maran-atha ter Ptujski nonet. Eden od sponzorjev koncerta je Zve- za kulturnih društev Ptuj, ki je prostor za koncert dala na razpolago brezplačno. Vstopnina je 1.500 tolarjev. Izkupiček bodo namenili za nakup respiratorja. Naj akcija "Zadihajmo skupaj" pomaga, da zadihamo skupaj v interesu naših najmlajših! VIDEM / SREČANJE ZAKONCEV JUBILANTOV Zahvalna nedelja Zahvalna nedelja, ki je bila letos 3. novembra, je za kristjane čas, ko se Bogu zahvalijo za vse darove, ki jim jih je naklonil v tem letu. Tako simbolično na oltar postavijo sadove letošnjega pridelka, ki so ga pobrali z vrtov in njiv, hkrati pa se zahvalijo tudi za "pridelek", ki so ga pridelali na njivah svojih življenj. Tako so se v župniji sv. Vida v Vidmu pri Ptuju, kot že vrsto let doslej, odločili, da na ta dan ne bodo na oltar položili samo zahval za darove, ki so jih prejeli iz zemlje, pač pa se je pri deseti maši, ki jo je vodil domači župnik p. Emil Križan, zbralo tudi 50 zakonskih parov, ki živijo v tej župniji in so si obljubili zvestobo v dobrem in slabem pred petindvajsetimi, štiridesetimi oz. petdesetimi leti. Tako so se ob tej priložnosti zahvalili Bogu tudi za ta poseben dar, ki ga smejo uživati. Naj omenim, da so med zakonci jubilanti bili kar štirje pari, ki letos praznujejo 50. obletnico poroke. Seveda pa se zakonci jubilanti niso razšli takoj po maši, ampak so se še nekaj časa zadržali skupaj ob obujanju spominov na pretekla leta. Dokaz, da ljubezen premaga vse težave in da ni nujno, da zakon z leti postane monotona navada, ki bi človeka zamorila, pa je bila vesela pesem, ki se je razlegala iz grl žena in mož, med katerimi nekateri vztrajajo v zakonu že pol stoletja. Zdenka Hliš NOVA TEDNIKOVA AKCIJA Kateri duhovnik je najbolj priljubljen So ljudje v našem okolju, ki posebej zaznamujejo svoj kraj, življenje in dogajanje v njem, ljudje, katerih delo je tako vpeto v vsakdanjik ve~ine ob~anov, da jih pravzaprav niti posebej ne opazimo, tako samoumevno se nam zdi, da so del nas. Ponavadi zato redkeje pi{emo o njih, kako pomemben del na{ega kraja so bili, pa ugotavljamo takrat, ko iz takšnega ali druga~nega razloga iz na{ega okolja odidejo. Takšni pomembni soustvarjalci življenja pri nas so gotovo tudi duhovniki. Povsod jih sre~ujemo, jim prisluhnemo, s spoštovanjem pretehtamo njihove pobude, usmerjene v skrb za boljše življenje krajanov. In ker smo pri Tedniku ugotavljali, da smo njihovo delo premalo predstavljali svojim bralcem, smo se odlo~ili za akcijo, s katero bomo predstavljali duhovnike, ki delajo v župnijah Spodnjega Podravja in Prlekije. Pri tem bomo veseli tudi vašega sodelovanja, spoštovani bralci, saj želimo, da nam s pomo~jo glasovnic, ki jih bomo objavljali od prihodnje številke naprej vse do konca februarja, poveste, kateri duhovnik si po vašem mnenju zasluži, da ga predstavimo širšemu krogu bralcev. Ne gre za neko tekmovanje, res pa je, da bomo ob koncu proglasili najpriljubljenejšega duhovnika - tistega torej, ki posebej zaznamuje življenje v svojem kraju. Upam, da boste z veseljem sodelovali z nami, prepri~an pa sem, da bodo tudi duhovniki, ki so vam posebej ljubi, pripravljeni sodelovati v pogovoru za naš ~asopis. Z njimi se bo sre~-evala naša honorarna sodelavka Dženana Becirovic. Uredništvo ABANKA Investirati zdaj v vzajemne sklade in vrednostne papirje Váš osebni svetovalec informacije: 0801 360* Vsak deSovnik od 10. do 22. ure ■veli» v času akcije - do 6. decembra 20m Kdor k pravim pride, več melje. investirati zdaj je pomembnejše, kot se zdi na prvi pogied. Kako, kam in koliko pa so vprašanja, na katera vam ni treba poznati odgovorov. Ko je treba prepoznati pravo priložnost za vaš denar, smo tu strokovnjaki, ki vam znamo osebno svetovati. V Abanki lahko svoj denar modro razpršite. Vzajemni skladi, naložbe v vrednostne papirje, upravljanje z vašim premoženjem, varčevanje za dodatno pokojnino - vse pod eno streho, z jasnim ciljem: ustvariti več! investicijsico bančništvo: - naložbe v vrednostne papirje - vzajemni skladi Zajček, Polžek in Sova - gospodarjenje s premoženjem strank - investicijsko svetovanje - vzajemni pokojninski sklad Alll VPS Zdaj je čas za preudarne naiožbe! Abančna družba za upravijanje investicijsko bančništvo ABANKA Ponedeljek, 25. november SLOVENIJA 1 6.25 Eu in mi. 6.30 Sobotna tema. 6.40 Zrcalo tedna. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~iia. 9.05 Iz popotne torbe: Psi~ka Pika tipka pismo. 9.25 Marko, mavri~na rbica, risana nan., 50.epizoda. 9.35 Najdeni zaklad, reportaža o snemanju mladinskega ceiove~-ernega filma. 10.05 Prvaki divjine, francoska dok. serija, 5/13. 10.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.00 Tistega lepega popoldneva. 13.00 Poro~iia, šport, vreme. 13.20 Tistega lepega popoldneva. 15.25 Vulkan pod ledom, Danska dok. oddaja. 15.55 Dober dan, koroška. 16.30 Poro~iia, šport, vreme. 16.50 Radovedni Ta~ek: Polž. 17.05 Pipsi, risana nan., 20/26. 17.40 Vem - veš. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Hujšajmo!, angleška nad., 2/6. 20.55 Svetovni izzivi. 21.25 Opus. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Knjiga mene briga -Henry Miller: Knjige v mojem življenju. 23.05 Dosežki. 23.35 Vem - Veš, pon. 0.25 Opus, pon. 0.50 Svetovni izzivi, pon. 1.20 Parada plesa, pon. 1.40 Homo turisticus, pon. 2.00 Studio City, pon. 3.15 Kon~nica, pon. 4.15 Šport. SLOVENIJA 2 8.30 Tedenski izbor. 8.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Maribor. 9.05 Dobro jutro. 12.00 Sloves, angleška dok. serija, 1/7. 12.50 Sobotna no~. 15.00 Poslanske pobude in vprašanja, prenos iz državnega zbora. 18.00 Velika otro~aja, angleška nad., 12/13. 18.25 Jasno in glasno: Kariera? Kako se potegovati za službo?, kontaktna oddaja. 19.15 Videospotnice. 20.00 Kon~-nica. 21.05 Studio City. 22.00 Hladna vojna, ameriška dok. serija, 7/12. 22.45 Brane Ron~ei Izza odra. 0.10 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 18. dela nad. 9.55 Salome, pon. 83. dela nad. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 80. dela nad. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 60. dela nad. 13.05 Športna scena, pon. 14.00 Varuhi iuke, 2. dei avstralske nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 61. dei nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 81. dei nad. 17.15 Salome, 84. dei nad. 18.10 Ko boš moja, 19. dei nad. 19.15 24 ur. 20.00 Pod eno streho, 9. dei. 20.55 Sedma nebesa, 9. dei. 21.50 Raztresena Ally, 13. dei. 22.45 Družinsko pravo, 19. dei. 23.40 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Izganjalka vampirjev, pon. 6. dela nan. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Mladi in nemirni, 21. dei nad. 13.50 Obala ljubezni, 155. dei nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Bali. 16.30 Super punce, sin. risana serija. 16.55 Izganjalka vampirjev, 7. dei nan. 17.45 Korak za korakom, 8. dei hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 10. dei_ hum. nan. 18.45 Družina za umret, 10. dei hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Superfilm: Patriotske igre, ameriški film. 22.05 Dharma in Greg, 19. dei hum. nan. 22.35 Ned in Stacey, 6. dei hum. nan. 23.05 Noro zaljubljena, 2. dei hum. nan. 23.35 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.20 Rde~e petke, eroti~na serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Knjiga, pon. 9.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.15 Video strani. 11.40 Aien - Lunina svetloba, pon. 14.20 Automobiiie, pon. 14.50 Aien - Lunina svetloba, 11. dei. 16.20 Anikino obdobje, pon. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videaiisti. 20.00 Marguerite Volant, 3. dei. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Naš vrt. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Videaiisti, pon. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.35 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Aipe-Donava-Jadran. 18.20 Kultura. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Paralelni svet. 20.45 Latinica. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Znanstveno sre~anje. 0.05 Pravgotovo ni~, film. 1.40 Zahodno krilo, serija. 2.25 Frasier, serija. 2.50 Siska, serija. 3.50 Življenje s Picassom, am. film. 5.50 Remek. 6.00 Črna Guja, serija. 6.25 Kraljestvo divjine. HTV 2 7.10 Risanka. 7.35 Horace in Tina, serija. 8.00 Fant spoznava svet, serija. 8.25 Amerika - življenje narave. 9.30 Žeijka Ogresta z gosti. 10.25 Note, notice. 10.55 Dokum. oddaja. 11.40 Glasbena oddaja. 12.30 Po Kristusovih stopinjah. 13.00 Družinski vrtiljak. 13.30 Iz jezikovne zakladnice. 14.00 Fenomeni. 14.30 Poi ure torture. 15.00 Planet glasba. 15.30 Wilderness Love, am. film. 17.10 Novice. 17.15 TV koledar. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.45 Zvezdne steze, serija. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.10 Zahodno krilo, serija. 20.55 Novice. 21.10 Frasier, serija. 21.40 Siska, serija. 22.40 Črna Guja, serija. 23.15 Življenje s Picassom, am. film. 1.15 Zvezdne steze, serija. HTV 3 13.40 It. nogometna liga, posn. 15.30 Nogomet. 17.20 Sladka mo~, film. 19.00 Planet Internet. 19.30 Morje in otroci. 20.10 Petica. 21.25 ČB v barvi. 22.10 Šport danes. 22.20 Koncert. ORF 1 6.00 Otroški program. 7.55 Herkul, serija. 8.35 Življenje in jaz. 9.00 Raztresena Ally. 9.40 Wedding planner, pon. 11.20 Korak za korakom. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman, serija. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije, serija. 16.50 X Faktor, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška, serija. 18.30 25-magacin. 19.00 Maicoim, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone. 21.10 Starmania. 22.10 Newsflash 22.20 Starmania. 22.40 Težave v prtljagi, film. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.30 Tv kuhinja. 9.55 Bogati in lepi. 10.15 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Čarii. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Taikshow. 17.00 Čas v sliki. 17.30 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Hotel Orth. 21.05 Poro~iio. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Kultura. 0.00 Čas v sliki. Torek, 26. november SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~iia. 9.05 Radovedni ta~ek: Polž. 9.20 Pipsi, risana nan., 20/26. 9.40 Fliper in Lopaka, risana nan., 8/26. 10.05 Študentska ulica, oddaja za študente. 10.35 Vem - Veš. 11.25 Obzorja duha. 11.55 Hujšajmo!, angleška nad., 2/6. 13.00 Poro~iia, šport, vreme. 13.20 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.15 Sprehod po slovenskih muzejih: Splošni muzeji, 1/2. 14.40 Poino~ni klub. 15.55 Prisluhnimo tišini. 16.30 Poro~iia, šport, vreme. 16.50 Slovenske izstevanke z Melito Osojnik: Dve pse-nički, dve potički. 16.55 Sprehodi v naravo: V družbi paglavcev. 17.10 Knjiga mene briga - Henry Miiier: Knjige v mojem življenju, pon. 17.35 Orel in Sfinga, francoska dok. oddaja. 18.25 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 14/26. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Skale kot odprta knjiga: O kamninah in ljudeh okoli Mangarta, dok. oddaja, 2. dei. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi, kui-turna kronika, šport, vreme. 22.50 Konec nedolžnosti, nemška drama, 2., zadnji del. 0.25 Orel in Sfinga, francoska dok. oddaja, pon. 1.15 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 14/26, pon. 1.30 Skale kot odprta knjiga: O kamninah in ljudeh okoli Mangarta, pon. 2.20 Aktualno, pon^ 3.15 Mary Tyler Moore, pon. 3.40 Konec nedolžnosti, pon. 5.35 Šport. SLOVENIJA 2 8.30 Tedenski izbor. 8.30 Dober dan, koroška. 9.05 Dobro jutro. 15.10 Studio city. 16.05 Kon~nica. 17.05 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 79.epizoda. 17.45 Blues poročnih zvonov, ameriški film. 20.10 Normal, ohio, ameriška hum. nan. 20.35 Liga prvakov v nogometu, prenos. 22.35 Kravji blues, ameriški film. 0.05 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Pod eno streho, pon. 14.00 Varuhi iuke, 3. dei avstralske nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 62. dei mehiške nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 82. dei mehiške nad. 17.15 Salome, 85. dei mehiške nad. 18.10 Ko boš moja, 20. dei. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 21.00 Resnična zgodba: Sumljiva bolezen, ameriški film. 22.40 Družinsko pravo, 20. dei . 23.30 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Izganjalka vampirjev, pon. 12.10 Na sever, pon. 8. dela kanadske nan. 13.00 Mladi in nemirni, 22. dei ameriške nad. 13.50 Obala ljubezni, 156. dei ameriške nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Bali, japonska risana serija. 16.30 Super punce, sin. risana serija. 16.55 Izganjalka vampirjev, 8. de ameriške nan. 17.45 Korak za korakom, 9. dei ameriške hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 11. dei. 18.45 Družina za umret, 11. dei. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Akcija: Popo-len pobeg, ameriški film. 21.40 Dharma in Greg, 20. dei. 22.10 Ned in Stacey, 7. dei. 22.40 Noro zaljubljena, 3. dei. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rde~e petke, eroti~na serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Motor Show Report, pon. 9.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Aien, pon. 12.50 Margueritte Volant. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Aien, 12. dei. 15.50 Iz doma~e skrinje. 17.20 Dokum. oddaja. 17.50 V sedlu. 18.20 Naš vrt. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videaiisti. 20.00 SQ Jam Show. 21.00 Rokometna mreža. 21.30 Avtodrom. 22.00 Iz doma~e skrinjea. 23.15 Videaiisti. 23.50 Automobiiie. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Govorimo o zdravju. 18.20 Kultura. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno naselje. 20.35 Internacionai. 21.05 Forum. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Mestni ritem. 23.30 The Misfits, am. film. 1.20 Pravica za vse. 2.05 Smrtna kazen. 2.30 Zopet znova. 3.15 Dobro došii v Sarajevo. 4.55 Glasbena TV. 5.45 Remek. 6.00 Črna Guja. 6.25 Kraljestvo divjine. HTV 2 7.10 Risanka. 7.35 Potniki skozi ~as. 8.00 Fant spoznava svet. 8.25 Amerika - življenje narave. 9.30 Pod pove~aiom. 10.00 Prizma. 10.55 Paralelni svet. 11.25 ČB v barvi. 12.10 Aipe-Donava-Jadran. 12.40 Kultura. 13.10 Znanstveno sre~anje. 14.10 Briijanteen. 15.00 Planet glasba. 15.30 Veliki lov za lokomotivom, am. film. 16.55 Risanka. 17.10 Novice. 17.15 TV koledar. 17.25 Pravica do rojstva. 18.45 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.10 Zopet znova. 20.55 Novice. 21.10 Smrtna kazen. 21.40 Pravica za vse. 22.30 Črna Guja. 23.05 Dobro došli v Sarajevo, britanski film. 0.45 Zvezdne steze. HTV 3 17.20 Petica - evropski nogomet. 18.35 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 19.30 Morje in otroci. 20.15 Reprizni program. 20.35 Nogomet. 22.40 Šport danes. 22.50 Folklora. 23.35 Nogometna Liga prvakov. ORF 1 6.10 Otroški program. 8.05 Sam svoj mojster 8.30 Superman. 9.10 Maicoim. 9.35 Osemnajst ur do večnosti, pon. filma. 11.20 25-mag-acin. 11.45 Confetti tivi. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor. 17.35 Sam svoj mojster. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.25 25-magacin. 19.00 Maicoim. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Soko Kitzbuehi. 21.00 Newsflash. 21.10 Debeiuhar. 22.45 Seks v mestu. 23.15 Nogomet. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.55 Policijska inšpekcija 1. 10.20 Film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Evro co. 12.35 Tedenska poro~iia. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Čarii. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Taikshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Reportaža.^ 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na pri-zoriš~u. 23.05 Križemkražem. 0.00 Čas v sliki. Sreda, 27. november SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~ila. 9.05 Slovenske izštevanke z Meiito Osojnik. 9.10 Risanka. 9.15 Grdi ra~ek Tine, risana nan., 6/26. 9.40 Sprehodi v naravo: v družbi paglavcev. 10.00 Knjiga mene briga - Henry Miiier 10.20 Sprehod po slovenskih muzejih: Posebni muzeji, 2/2. 10.50 Zakladi sveta, 14/26. 11.05 Orel in Sfinga, fr. dok. oddaja. 11.55 Skrivnost, 3., zadnji dei. 13.00 Poro~iia, šport, vreme. 13.15 Opus. 13.40 Skale kot odprta knjiga: O kamninah in ljudeh okoli Mangarta, dok. oddaja, 2. dei. 14.30 Svetovni izzivi. 15.00 Aktualno. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poro~iia, šport, vreme. 16.50 Pod klobukom. 17.25 Oddaja za otroke. 17.50 Divja Indonezija, 3., zadnji dei. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.05 Klic dobrote, prenos iz Celja. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.55 Kontrapunkt. 23.55 Rave-lovo trpljenje, kanadski glasbeni film. 0.55 Divja Indonezija, pon. 1.45 Mary Tyler Moore, pon. 2.10 Fanta od fare, pon. 4.05 Šport. SLOVENIJA 2 8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro 16.10 slovenski ljudski plesi. 16.45 Homo Turisticus. 17.10 Mary Tyler Moore, 80.epi-zoda. 17.45 Maribor: Kv. za EP v košarki (m), Slovenija - Rusija, prenos. 20.00 Športna sreda. 0.00 Videospotnice. POP TV 9.00 Ko boš moja. 9.55 Salome. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo. 11.40 Ljubezen brez greha. 13.05 Preverjeno. 14.00 Varuhi iuke. 15.20 Ljubezen brez greha. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo. 17.15 Salome. 18.10 Ko boš moja. 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Družinsko okno, am. film. 21.40 NYPD Blue, 13. dei. 22.30 Družinsko pravo, 21. dei. 23.20 24 Ur, pon. KANAL A 10.40 Izganjalka vampirjev. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Mladi in nemirni. 13.50 Obala ljubezni. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Bali. 16.30 Super punce. 16.55 Izganjalka vampirjev. 17.45 Korak za korakom. 18.15 Veseli rovtarji. 18.45 Družina za umret. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Svilene sence. 21.00 Ekstra. 21.50 Dharma in Greg. 22.20 Ned in Stacey. 22.50 Noro zaljubljena. 23.20 Šov Jerryja Springerja. 0.10 Rde~e petke, serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Avtodrom. 09.45 Iz doma~e skrinje. 11.40 Aien, pon. 14.20 Štiri ta~ke. 14.50 Aien, 13. dei. 15.50 Knjiga. 16.20 Automobiiie. 16.30 Smrtonosni dolg, triler. 18.20 Rokometna mreža. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videaiisti. 20.00 Bonanca. 21.00 Sijaj. 21.30 TV razglednica. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Videaiisti, pon. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.35 Novice. 9.40 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Fakulteta prometnih znanosti. 16.35 Hugo. 17.00 Bjelovar: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Svet podjetništva. 18.20 Dokum. serija. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kontakt-oddaja. 21.00 Enkraten svet. 21.30 Kultura. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Poslovni klub. 23.30 Jazz. 0.30 Ljubimci polarnega kroga, šp. film. 2.15 Reševalna služba. 3.00 Serija. 3.25 Nikita. 4.10 Kdo je to dekle?, am. film. 5.40 Glasbena TV 6.30 Črna Guja. HTV 2 7.10 Risanka. 7.35 Plesna akademija. 8.00 Fant spoznava svet. 8.25 Amerika - življenje narave. 9.55 Koncert. 10.40 Glas domovine. 11.10 Plodovi zemlje. 12.00 Mir in dobro. 12.30 Kultura. 13.00 Govorimo o zdravju. 13.30 Internacional. 14.00 Globalno naselje. 14.30 Mestni ritem. 15.00 Planet glasba. 15.30 Oliver Twist, am. film. 17.00 Slikica. 17.10 Novice. 17.15 TV koledar. 17.25 Pravica do rojstva. 18.45 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.10 Reševalna služba. 20.55 Novice. 21.10 Serija. 21.40 Nikita. 22.30 Črna Guja. 23.00 Kdo je to dekle?, am. film. 0.30 Zvezdne steze. HTV 3 17.40 Nogomet. 19.30 Morje in otroci. 20.15 Nogometna Liga prvakov. 22.50 Šport danes. 23.00 Planetarni zvok. 23.30 Nogometna Liga prvakov. ORF 1 6.05 Otroški program. 8.00 Varuška, serija. 8.20 Sam svoj mojster, serija. 8.45 Superman, serija. 9.30 Maicoim, serija. 9.55 Sre~no io~ena, pon. filma. 11.20 25-magacin. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.45 Simpsonovi, serija. 15.10 Superman, serija. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije, serija. 16.50 X Faktor 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška, serija. 18.30 25 -magacin. 19.00 Maicoim, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, Liga prvakov, prenos. 23.35 Bolnišnica v strahu, film. ORF 2 6.00 Teietekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.15 Nemški film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Tema. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Dr. Quinn, serija. 14.50 Naš Čarii, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1646). 16.00 Taikshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 18.48 Lotto. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help TV. 21.40 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Svetovni žurnal. 23.15 Dokumenti. 0.00 Čas v sliki. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TELEVIZIJI Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri. - Pred drugim krogom županskih volitev v mestni občini Ptuj se bosta predstavila kandidata za župana Miroslav Luci in dr. Štefan Čeian, ptujske stranke so podpisale programsko koalicijo za drugačen Ptuj, Slovensko etnološko društvo je podelilo Murkovo priznanje, Štefka Kučan je obiskala Ptuj, Društvo upokojencev Ptuj je staro 55 let, v Mestni hiši na Ptuju razstavlja Tonček Šomen, pevski zbori so koncertiraii, zgodil se je tudi kulturni maraton. Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro na programu radia ptuj pripra^rtja in vodi: \ladimir kajzoVar 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri močniHr n LESTVICA 13. Okrogli muzikanti - Vinograd sem prodal 12. Vagabundi - Na zdravje, prijatelji 11. Alpski kvintet - Hvalnica trti 10. Ans. Tonija Verderberja - Bog je ustvaril žemljico 09. Stanka Kovačič - Dan na dan 08. Ans. Toneta Rusa - Čas je za Slovenijo 07. CiK - Veselje nas po kon'c drži 06. Fantje z vseh vetrov - Na Tršl(0 goro 05. Ans. Henček - Metliška črnina 04. Franc Miheiič - Pod Gorjance grem 03. Ans. Nagelj - Dobrodošli doma 02. Ans. Melos - Veselo zaigraj in zapoj 01. Ans. Rupar - Napitnica 1. čuki-Liza 2. Rujskih 5 - Made in Slovenija 3. Korado in Brendi - Lažnivca 4. IVIarinero - Dolenjke 5. Zlatko Dobrič - DrugI ji kuštra lase 6. Alenka Kolman - Ne, ne bom 7. Boštjan Konečník - Treba ga je srat Poskočnih 13 Glasujem za: Veličastnih 7 Glasujem za: Glasovnice poSlJlte na à k na naslov: MEGAMARKETINGd.0.0.,p.p. 318,2250Ptuj Nagrado založbe MANDARINA prejme: Mojca Vinko, llčeva ul. 2, 2251 Ptuj Xradioptuj 89,8 • 98.2 •I04,3mhz PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 21. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (Se ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (Se 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 Horoskop. 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.05 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 CONECT. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Središče ob Dravi. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora). PETEK, 22. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za več zdravja (profesor Vlado Čuš). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Rado in DJ Jure). 23.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). SOBOTA, 23. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOt? 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.10 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsidler). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). NEDELJA, 24. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). PONEDELJEK, 25. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOt? 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Kiajnšek). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA: Soočenje kandidatov za župana občine Majšperk. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in ienarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žuie). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Viadimirjem Kajzovar-jem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SNOP (Koroški radio). TOREK, 26. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOtî 7.00 Vprašanja in odgovori. 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Sočenje kandidatov za župana občine Kidričevo. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA (Marija Siodnjak). 20.00 VEČERNI PROGRAM (ABCD in Glasbene želje prek SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). SREDA, 27. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOtî 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.10 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Soočenje kandidatov za župana občine Videm. 13.10 Šport. 18.00 VRTIČKARIJE (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Škrjančkov ropot. 22.00 Glasbene želje prek SMS. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). TURISTIČNI TEDNIK KASMIR Dežela, ki si jo lastita Indija in Pakistan Indijska z-vezna država Džamu in Kašmir leži na skrajnem severozahodu Indije in je v naravno- in družbenogeografskem pogledu zelo pestra. Največji, vendar tudi najredkeje poseljen del te dežele predstavlja skoraj puščavska pokrajina Ladak, ki je v večini budistična, saj je v naravnogeografskem pogledu že del Tibetanske planote. Pokrajina Džamu v predverju Himalaje je v večini poseljena s hindujskim prebivalstvom, v Kašmirski dolini, ki je po mnenju Pakistana še zmeraj nerešena zadeva delitve subkontinenta v letu 1947, pa je večinsko prebivalstvo muslimansko. POT DO [RINAGARJA Kašmir ni bil na seznamu mojih želenih ciljev, kamor naj bi se podal ob prvem potovanju v Indijo. Sprva sem predvideval, da bom lepote Himalaje občudoval malo južneje, v zvezni državi Himcal Pradeš in v novo ustanovljeni državi Utarančal, ki je pred tem predstavljala gorati himalajski predel veliko večje zvezne države Uttar Pradeš, ki leži v osrčju t. i. hindi pasa, ki se razprostira od Radžastana na zahodu do zvezne države Bihar na vzhodu. Po spletu okoliščin v Delhiju se znajdem na avtobusu za Šrinagar, poletno prestolnico zvezne države Džamu in Kašmir. Pot nas vodi iz Delhija preko Čandigarja v državi Harijana, nakar zavijemo strogo v smer severozahoda proti mestu Džamu, ki leži na severu Pan-džabske ravnine, tik ob meji s Pakistanom. Postanek na avtobusni postaji je kratek, saj so javna mesta najpogostejša tarča teroristov in drugih militantnih skupin iz Kašmirske doline. Ko zapustimo Džamu, se pričnemo vzpenjati v strma pobočja himalajskega pogorja. Cesta postaja vse "burnejša", krasijo jo številni prepadi, luknje in opustošena vozila, ki so zgrešila rob ceste in se znašla v objemu smrti na dnu dolin. Da so nesreče na kašmirskih cestah precej pogoste, sem lahko naslednje jutro opazoval na lastne oči. Avtobus, poln indij- Plavojoče hiše na reki Dželum v Šrinagorju Gorstvo Pir Pondžol, ki obdajo kašmirsko dolino no jugu skih policistov, ki so se vračali s svojega "mirovnega" poslaništva v Kašmirski dolini, je zdrvel v prepad in nesreče ni preživel nihče. Na lastne oči sem z okna avtobusa preštel 37 trupel, ki so bila zložena ob robu ceste. Razmere na cesti so bile močno poostrene in čakati smo morali še precej čez poldan, preden smo lahko spet nadaljevali pot proti Srinagarju v osrčju Kašmirske doline. Čeprav razmere na Kašmirskih cestah niso najbolj idilične, za nesrečo avtobusa po vsej verjetnosti ni bila kriva nepazljivost voznika avtobusa, temveč napad ene izmed militantnih skupin. Ko sem čez nekaj dni prebiral enega izmed najbolj branih dnevnikov v Indiji, so krivdo pripisali teroristični organizaciji Džaiš-i-Muhammed, ki naj bi delovala ob podpori Pakistana. Ljudje so takšnih dogodkov vajeni, in ker je bil avtobus poln muslimanov iz Kašmirske doline, jih nesreča niti ni preveč prizadela. Življenje teče dalje in podali smo se novim dogodivščinam naproti. Preden so Indijci zgradili predor pod prelazom Banihal, je bila Kašmirska dolina v zimskem delu leta odrezana od ostalega dela Indije, saj zaradi snežnih zametov prelaz na višini blizu 3000 metrov ni bil prehoden. Medtem ko nas pri vhodu v predor pozdravijo še poslednji žarki zahajajočega sonca, nas na drugi strani predora pričaka mraz, tu in tam lahko v zraku zaznam tudi kakšno snežinko. Znajdemo se na severnem pogorju gorstva Pir Pandžal in pod nami se odpre prostrana Kašmirska dolina. Gorovje Pir Pandžal, ki obroblja Kašmirsko dolino na jugu, tvori tako naravno pregrado jugovzhodnemu monsunu, Visoka Himalaja na severu pa preprečuje vdor mrzlih zračnih gmot iz Ladaka in Tibetanske planote. Zato ima Kašmirska dolina modificirano sredozemsko podnebje s celinskimi primesmi. Zaradi sorazmerno hladnejšega podnebja, zlasti v času poletja je Ka- Nagradno turisti~no vpra{anje Poleti ustanovljena Zveza FECC Slovenije, v katero se združujejo slovenska karnevalska mesta, je te dni dobila tudi pravila. Prvi člani so jih svečano podpisali na martinov praznik na Ptuju, kjer bo tudi sedež zveze. Njena osrednja naloga bo ohranjanje in razvijanje kulturne dediščine ter povezovanje karnevalskih mest oziroma krajev, ki se ukvarjajo s pustno oziroma drugo dediščino in njihovo vključevanje v turistično ponudbo. Predsednik Zveze FECC Slovenije je Ervin Hojker. Svečanega podpisa pravil 11. novembra se je udeležil tudi novi princ karnevala 2003 Plemeniti Moškon - Rajh iz Lanč-jega dvora, ki mu je bila to po svečanem ustoličenju tudi že prva konkretna naloga. Predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s sodelavci te dni obiskujejo vinske turistične ceste, da bi ugotovili stanje na posameznih vinskih cestah. Skupno je v Sloveniji aktivnih 20 vinskih cest, ki so tudi vključene v katalog slovenskih vinskih cest. Tako zbrani podatki naj bi služili za izdelavo še učinkovitejšega nastopa vinskih cest na turističnem trgu. Za projektne svete pa so obiski predstavnikov ministrstva za kmetijstvo pomembni tudi zaradi koristnih informacij o možnostih za pridobitev državnih in evropskih sredstev za izboljšanje ponudbe. Razveseljivo je, da je vinska cesta 13 Osrednje slovenske gorice izstopajoča slovenska cesta tako po ponudbi kot pri trženjskem pristopu. Druge se bolj ali manj ukvarjajo le s promocijo, medtem ko še nimajo izdelane trženjske ponudbe. Vinska turistična cesta 13 Osrednje Slovenske gorice vključuje deset občin in okrog 40 ponudnikov. Zasnovo in organizacijo trženja na tej cesti sta izdelali ptujski Ervin Hojker in novi princ karnevala med podpisom pravil Zveze FECC Slovenije. Foto: MG NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kako se imenuje vinski festival Kiuba ptujskih študentov: a) Vino ni voda, b) Vino je voda, c) Vino in voda. Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: podjetje Hosting in Ptujske vedute. Da je projekt VTC 13 zaživel ima precej zaslug tudi dejaven projektni svet. Več pa bodo za njegovo večje trženje v bodoče morali narediti tudi lokalne turistične organizacije oziroma TlC-u na tem območju. O tem se bodo predstavniki ministrstva z njimi pogovarjali ob drugi priložnosti. Najuglednejša hiša na Slovenskem trgu je stari magistrat z razgibanim baročnim pročeljem. Nagrado bo prejela Otilija Privšek, Kariževa 2, Ptuj. Svojevrsten prispevek k obogatitvi turistične ponudbe na Ptuju prestavlja vinski festival, ki ga je Klub ptujskih študentov letos izvedel že drugič. Namenil ga je mladim in tudi starejšim. Na ta festival je vezano tudi današnje nagradno turistično vprašanje. Vprašujemo po imenu tega festivala. Ponujamo tri možnosti: Vino ni voda, Vino je voda ter Vino in voda. Nagrado za pravilen odgovor bo prispeval Klub ptujskih študentov. Nagrajenec bo prejel majico kluba in darilni bon v vrednosti 1000 tolarjev, ki ga bo lahko uporabil v Kolnkišti. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 29. novembra. šmirska dolina bila že od nekdaj poznano klimatsko pribežališče. Dnevne temperature v maju in juniju sicer presegajo 20°C, vendar so v primerjavi z mnogo bolj vročimi in soparnimi poletji na indijski ravnini naravnost blagodejne. Čez kakšne tri ure prispemo v Šrina-gar, skozi katerega teče reka Dželum, ki se cepi v številne plovne kanale, od tod tudi ime Indijske Benetke. Mesto leži v osrčju Kašmirske doline na nadmorski višini 1730 m. Mestni utrip spominja na osrednjeazijska trgovska središča, saj so v srednjem veku bile med njimi stkane živahne trgovske poti. Kašmirci slove kot prvovrstni rokodelci, pa tudi kot spretni in trdovratni prodajalci, ki v kupčijo vložijo neizmerno veliko energije, tako da se je turistom pogosto težko izviti iz njihovega pretkanega prepričevanja. Nadalj^evanje v prihodnji številki. Marko Lozinšek POGLEJ IN ODPOTUJ DUNAJ, 1=2 8.490 23.11., 1., 7., 13., 14., 15., 20., 21., 22.12., enodnevni izlet, pialia eden - potujeta dva POMUBJE, Sončkov klub 10.990 vikendi de 9.2., 3* Diana, bogat program, iziot, iiopanje, 2D,POL,otroiido7ietbrezpiačno P0BT0B0LI=2 17,990 22.11.02 - 30.3.03,3* ilotei Locija, Soniicov iiiub, 3/4D, NZ,izieti, šport, animacija OTVORITVENA SMUKA 27.900 5. - 8.12., Tre Vaiii - Faicade, apartma/os., smuiiarsiia vozovnica, zabava, ioia carvinga_ UMAG, Sončkov klub zeza 37.990 20.12., 3* Sipar, 3/4D, POL, silvestrsica voiorja, bogat pragram, gost: Matja! Jaidlniii TOSKANA 64.900 31.12.-1.1.,a siivestrsiia voiarja, siovansico vodenje iniiziet, 3* botei,3D,POL, CRNA BORA, Sončkov klub 66.900 27.12. - 4.1., smuianjo na Bjelasicl, OD, POL, bus, 7-dnsvna iilniti vozovnica, silvestrsica voiorja www.sondiek.coin >SONČEK ^ PTUJ, Krempljeva 5, leL 02/749 32 82 TUl potovalni center ZANIMIVOSTI, BRALCI PIŠEJO ORMOŽ / POGOVOR O DROGAH V NAŠEM OKOLJU Nismo vei otoiek miru Stanislav Ivanuša je kriminalni inšpektor policijske uprave Maribor, ki dela v skupini za prevencijo in nadzor, kamor spada tudi preventiva drog. Poleg tega je po izobrazbi socialni delavec, diplomirani varstvoslovec, svoje znanje pa je nabiral tudi izven na{ih meja. Je diplomant MEPA srednjeevropske policijske akademije, ki združuje osem srednjeevropskih držav, izobraževal se je pri razvpitem ameriškem FBI v Budimpešti ter s podobnimi institucijami. Najpomembneje pa je, da razcvet drog pri nas opazuje od blizu že dobrih osem let in kot oče dveh mladoletnih fantov še s posebno osebno angažiranostjo. V pogovoru je jasno in glasno povedal stvari pred katerimi si vse preveč ljudi v Ormožu zatiska oči. Droge v Ormožu so bile in vedno bodo, a še nikoli ne v tako drastičnih količinah in pri tako mladih uporabnikih kot danes. Kdaj se je razmahnila uporaba in distribucija droge pri nas? Ivanu{a: Leto 1991 je bilo tudi za droge prelomno. Spremembe ki so nastale - poli-ti~ne, ekonomske, socialne, so pripeljale tudi do porasta hu-di~eve lekarne. Leta 1983 sem bil v Berlinu in sem si tam ogledal vse znamenitosti vklju~no z narkomansko sceno na Bahn-hof Zoo in danes lahko re~em, da imamo vse to, kar sem tam videl danes tudi v Sloveniji. Zakaj je Slovenija tako izpostavljena? Ivanu{a: Slovenija leži na tako imenovani Balkanski ruti po kateri prihajajo droge v Evropo. En del poti vodi ~ez Madžarsko, kamor so jo prestavili v ~asu vojne v bivši Jugoslaviji, drugi krak pa gre po državah bivše Jugoslavije, oba pa ~ez Slovenijo. Slovenija je za takšne posle zanimiva tudi zato, ker se s slovenskim potnim listom lahko bolj ali manj neovirano potuje po velikem številu držav za katere prebivalci drugih držav potrebujejo vize. Jutri bo v prostorih gimnazije v Ormožu ob 17. uri okrogla miza z naslovom Da bi zmogli re~i ne... Pripravlja jo Lokalna akcijska skupina, vodila pa jo bo njena predsednica Majda Ke~ek. Sodelovali bodo dr. Andrej Kastelic in Mojca Hvala Cerkovnik iz ustanove Odsev se sliši, mag. Aleš Friedl in dr. Vladimir Auer iz Psihiatri~ne bolnišnice Ormož in Stanko Iva-nuša iz Policijske uprave Maribor. Nadejajo se obiska otrok in staršev. Kdo so pri nas veletrgovci z drogo, Slovenci ali tujci? Ivanu{a: Odkritja Gorenjske naveze in ve~ih podobnih združb so pokazale, da so v tem poslu tako Slovenci, kot tudi pripadniki drugih narodov, ki pa so na takšen ali druga~en na~in prišli do slovenskega državljanstva in potnega lista. V tujini nas poznajo, Slovenija je v kriminalnih krogih znana in nimamo ravno dobrega slovesa. Se droge proizvajajo tudi pri nas ali le uvažajo? Ivanu{a: Ve~ina droge gre ~ez Slovenijo v tranzitu, nekaj ~asa se pri nas tudi skladiš~i in nato gre na druge trge. En majhen del pa je ostane pri nas. Ve~ino-ma so preprodajalci vezani na uvoz. Pri nas se proizvede nekaj kanabisa, bilo pa je tudi nekaj poizkusov proizvodnje amfeta-minov. Je slovenski trg zanimiv za prodajalce? Ivanu{a: Seveda. Pred osamosvojitvijo je bil zanimivo tržiš-~e le Primorje. Zaradi turizma, luke v Kopru, ve~jega tranzita ljudi, mentalitete, brezposelnosti in drugih okoliš~in je pred Iz katerega družbenega sloja, skupine ali družin izhajajo uživalci drog v Ormožu? Ivanu{a: Uživalci drog izhajajo iz vseh slojev - bogatih, revnih, izobraženih, neizobraženih, na pogled ni nobenih skupnih to~k. Vendar pri pazljivi analizi ugotoviš, da je vsem skupno, da je nekaj narobe v sami družini. Otroci, ki so dov-zetnejši za droge izhajajo iz družin, kjer ni dovolj pozornosti, kjer se stiki med otroci in skrbniki razrahljajo, ni pogovora, ni topline, ni usmerjanja in je premalo nadzora. Tempo življenja je postal druga~en, ljudje veliko delajo in za otroke zmanjka ~asa. Je pa seveda vprašanje kakšni starši so to, ki se za svoje 13, 14 letnike pono~i ne vprašajo kje so. Kakšni so starši, ki h~e-ri, ki jih pokli~e po telefonu in Stanislav Ivanuša, kriminalni inšpektor policijske uprave Maribor iz skupine za prevencijo in nadzor. leti bila tam narkomanska scena. Po vojni pa smo zabeležili skokovit porast droge v vseh ve-~jih centrih. Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, povsod, kjer je ve~ja koncentracija ljudi. V zadnjih nekaj letih pa se je problem razpršil na vse majhne kraje v Sloveniji in težko bi našli v Sloveniji kraj, ki se ga droge niso dotaknile. Kak{na je struktura uživalcev drog? Ivanu{a: Ta struktura je zelo široka in pogosta zajema že posameznike iz višjih razredov osnovnih šol. Opažamo tudi, da so se ženske "emancipirale" tudi na tem podro~ju, saj le še malo zaostajajo po številu za moškimi. Pred leti so bile droge izrazito moška domena. V osnovni šoli Miklavž pri Ormožu s v tem mesecu pripravili aktivnosti pod naslovom Pozor, tanek led. Pripravili so predavanje za starše in delavnice za u~en-ce, kjer so jim strokovnjaki in o~e narkomana poskušali vsak na svoj na~in predstaviti nevarnost drog. Na to temo pripravljajo tudi razredne ure in likovno razstavo. Na osnovni šoli v Ivanj-kovcih pa so minuli teden pripravili delavnice o raz-li~nih oblikah odvisnosti -od hrane, televizije, cigaret in alkohola, u~enci pa so si lahko temo izbirali. Zaklju-~ke so predstavili staršem. prosi naj jo iz diskoteke pripeljejo domov, pustijo pono~i samo z besedami - naj se znajde sama! Kak{na droga je prisotna v Ormožu? Ivanu{a: Kupi se lahko vse kar tržiš~e nudi. Trdih drog je malo in ta številka stagnira. Drasti~no pa je narasla poraba marihuane in ekstazija. Pojavlja se tudi skunk, nova oblika kanabisa, ki ima tudi do 60 % vsebnosti THC (psihoaktivnih substanc), obi~ajna konoplja, ki jo gojijo pri nas ima od 0,5 do 7% THC, uporabniki pa pravijo, da je že pri vsebnosti 1,5 % THC izvrstna roba. Nova konoplja, plod križanja nizozemskih strokovnjakov, se vzgaja v hidroponskih laboratorijih, ki so relativna novost na tem podro-~ju in smo jih na obmo~ju Ormoža tudi že odkrili. Kdo prvi ponudi otroku drogo? Ivanu{a: Če mladi ne iš~ejo dilerja, diler najde njih. Prve cigarete nikoli ne ponudi stri~ek s ~rnim mercedezem, radovedni otroci jo dobijo od svojih sošolcev, ki tako, da lahko skrbijo za svojo dnevno dozo v odvisnost vle~ejo svoje prijatelje. Nekaterih otrok niti ni treba dosti nagovarjati, saj je negativne cilje lažje dose~i kot pozitivne. Nisem še namre~ slišal, da bi koga zvezali in mu na silo vtaknili cigaret v usta. Vsak se odlo~i sam. Kako draga je droga? Ivanu{a: Tabletka ekstazija je od 1500 do 2500 tolarjev, ciga- reta marihuane od 500 tolarjev naprej. Če bi dnevno pokadil samo eno cigareto z marihuano bi to zneslo minimalno 15.000 tolarjev na mesec samo za drogo, to pa po mojem prepri~anju presega žepnino osnovnošolca. Zato za~nejo otroci prodajati svoje svari, staršem za~ne izginjati denar, zlatnina in drugo. Zelo hitro zapadejo v kriminal tudi izven doma~e hiše. Uživalec droge spremeni svoj življenjski stil, pogosto se navdušujejo nad negativnimi liki iz medijev. Izjemen vpliv imajo mediji, sploh pa internet. Kako se odzovejo star{i, ko izvejo, da se njihovi otroci vdajajo drogam? Ivanu{a: Kura je na svojem dvoriš~u najbolj slepa, pravijo in tako je tudi res. Ve~ina staršev sploh ne ve kaj po~nejo njihovi mladoletni otroci. Reakcije pa so zelo razli~ne od popolnega zanikanja in š~itenja otrok, da pa tega njihovi otroci že ne po~nejo, pa do izjav v stilu - kar obdržite ga, nekateri pa reagirajo tudi povsem primerno in se lahko z otroci pogovorijo. Uspe policiji kaj droge tudi zaseči? Ivanu{a: V Ormožu so leta 2000 zasegli 494,52 grama marihuane, leta 2001 6494,95 in v prvih 10 mesecih letošnjega leta 7647,26 gramov marihuane. Poleg tega so uni~ili 820 sadik konoplje na 18 nasadih. V en cigaret gre 0,1 do 0,5 grama marihuane, izra~unajte si koliko cigaret je to. In vsaka stane najmanj 500 tolarjev, kakšen je to zaslužek! Šola ima poleg staršev gotovo najpomembnejši vpliv na raz-vijajo~e se otroke. V njej otrok preživi ve~ ~asa kot doma. Zato me je zanimalo kako se s problemom legalnih in nelegalnih drog spopadajo v osmih šolah ormoške ob~ine in gimnaziji. Odgovori so bili zanimivi. Na štirih šolah problemov ne zaznavajo. Na eni so izvedli anketo med 11 letniki in od 28 otrok 2 nista poskusila cigaret in alkohola, 20 jih je že, 6 pa jih to konzumira redno. Na eni šoli so imeli težave s kajenjem, na drugi je prišel kak otrok vinjen v šolo. Na dveh se težav zavedajo, vendar jih ne morejo dokazati. Zanimivi so tudi odzivi staršev, ki ko jih pokli~ejo v šolo, ker so otroci storili prekršek reagirajo razli~no. Zgodilo se je celo, da so ravnatelju rekli, da je to njihova družinska zadeva. V zdravstvenem domu so mi povedali, da se z omenjeno problematiko sre~ujejo. Bilo je nekaj akutnih zapletov, ve~krat pridejo po nasvet starši, tudi kakšen srednješolec ali študent. Vsekakor pa imajo manj stikov kot bi si želeli in bi bilo potrebno. Kaj se zgodi z mladoletnikom če pri njem najdete drogo? Ivanu{a: Posest droge za lastno uporabo je prekršek in kršitelja se preda sodniku za prekrške, droga se odvzame in pošlje na analizo. Sodnik pa iz-re~e denarno kazen. Vendar re-presiva ni klju~ do rešitve tega problema. Če ulovimo enega di-lerja, sta jutri na cesti dva. Droge so bile vedno del našega življenja in vedno bodo, vendar še nikoli niso bile tako zelo zastopane pri tako mladi populaciji. Ve~ je treba narediti pri preventivi, ki mora dose~i ~im širši krog ljudi in tako zmanjšati povpraševanje po drogi. Pri svojem delu sem opazil, da mladi o drogah premalo vedo, predvsem o negativnih posledicah, ki jih lahko imajo. Starši o dro-gah vedo malo ali ni~, premalo znanja imajo tudi dolo~ene strokovne službe pedagoške in socialne. Tudi policija in carina ter drugi represivni organi niso v celoti dovolj usposobljeni, da bi se lahko uspešno borili proti problemu. Kam se naj obrnejo po pomoč star{i, ki sumijo, da imajo njihovi otroci probleme z drogo? Ivanu{a: Tudi v Ormožu je dovolj služb, ki jim bodo z a za~etek v oporo in jih bodo znale napotiti naprej do pravih naslovov. Vsaka šola ima svetovalno pedagoško službo, imamo zdravstveni dom, center za socialno delo, društvo Čri~ek, ki ponuja možnost anonimih klicev, Rde~i križ s preventivno lokalno akcijsko skupino in v Ormožu imamo tudi bolnišnico, ki se ukvarja z odvisnostmi. Težava je v tem ker se ljudje problema sramujejo, naši otroci so se že zdravili zaradi odvisnosti od drog, vendar ne v Ormožu. Ključ uspeha ali neuspeha so v veliki meri star{i. Kaj bi jim za konec položili na srce? Ivanu{a: Najve~ lahko naredijo sami. Poskrbite, da bodo družine normalno delovale, namesto raznih limonad na televiziji si vzemite ~as za otroke, za pogovor, da bodo ~utili, da so sprejeti. V~asih je dovolj že pet minut, samo pravi trenutek je treba najti. Otroci potrebujejo pozornost oporo, pohvalo, grajo in nadzor. Ko nam bodo otroci zaupali, nam bodo marsikaj povedali. viki klemenčič ivanuša PREJELI SMO Žabjak, kje si, kakšen si? Za začetek mojega pisanja naj n^'vedem dogodek, ki se mi je pripetil pred nekaj tedni. Delala sem na vrtu, ki leži tik ob cesti skozi naselje Zabjak. Ustavil se je avto, gospod iz njega pa me vpraša: "Gospa, po kateri cesti pridem v Zabjak?" Rahlo se nasmehnem in odgovorim: "Gospod, ste sredi Zab-jaka, koga pa iščete?" Če že ne tistih, ki se pripeljejo od drugod, nobena tabla ne usmeri v naš kraj oz. uradno v ulico, pa je širši okolici prav dobro znan, kje je. Znan predvsem po Opekarni, tenis igrišču Luka, moto centru Simona Habjaniča, avto servisu Antona Majeri-ča, okrepčevalnici Zeleni gaj in še morda po čem. Najbolj pa je gotovo prepoznaven po ozki cesti, nenehno nevarnih in neurejenih bankinah, neasfalti-ranem delu ceste skozi tako imenovani del Gernice in neurejeni kanalizaciji. Kako dolgo še? Stvari so se vendarle začele premikati, dočakali smo širitev ceste. Kljub temu, da so dela v teku že kakšen mesec, pa krajanom uradno do danes še nihče ni predstavil projekta in roka zanj. Se tako razumevajočim in strpnim krajanom so lahko popustili živci, saj so jim bile brez njihove vednosti odstranjene brajde in ograja (zasajene ciprese, ki so bile odpeljane). Z namero jih ni nihče seznanil, čeprav je v nekaterih delih šlo tudi za posege v privatno lastnino. V naslednjih dneh smo si sicer prizadeti krajani poskušali pridobiti več konkretnih informacij o samem poteku del. A nastal je naslednji problem. Kako izpeljati odvodnjavanje in kam spustiti vode? Vsi se zavedamo, da so greznice poseben problem. Toda priključiti ni bilo možno niti meteornih vod. Kaj pa to pomeni za vas, ki pač ne leži nekje na hribu, ni potrebno posebej razlagati. Zakaj vse to navajam? Zato, ker je potem vsak po svoje reševal stvari. V luči mnogih ostalih krajanov, ki pa neposredno niso bili prizadeti, je vladalo mnenje, da modernizaciji ceste nasprotujemo, da nam ni nič do urejenega kraja, da nekdo že komaj čaka, da se spremo in da se dela ustavijo oz. preselijo drugam. Povem naj, da do danes še nisem sli- šala niti enega vaščana in ga verjetno tudi ni, ki bi nasprotoval modernizaciji. Nasprotno, vsi si želimo, da se prepotrebna širitev izvede. Nasprotujemo pa takšnemu načinu dela vodstva in svetnikov primestne četrti Rogoznica in tudi odgovornih pri mestni občini Ptuj, ki se jim ni zdelo vredno, da vaščane seznanijo s projektno dokumentacijo. Do danes se še namreč nihče ni čutil odgovornega, da bi sklical zbor krajanov oz. sestanek ter uradno predstavil projekt in sam potek del. Ta možnost je bila dana le nekaterim "izbrancem", ki so bili povabljeni na sestanek na MO Ptuj pri g. Glaviču. Sama sem sicer bila med njimi, vendar se ga nisem udeležila. Menim, da pristop ni bil pravilen, saj bi morala biti ta možnost dana vsem vaščanom. Vas, v kateri živimo, imamo radi. Se rajši bi jo imeli, če bi imela izgrajeno vsaj osnovno infrastrukturo, če nam ne bi bilo potrebno dihati onesnaženega zraka, če bi lahko mirno pešačili po pločniku in se vozili po kolesarski stezi, ne pa po globokih in nevarnih bankinah, če bi naši otroci lahko čakali na avtobus na vsaj enem pokritem in urejenem avtobusnem postajališču, in še bi lahko naštevali. Zal pa nas je večina nezadovoljnih. Nezadovoljnih s politiko mestne občine Ptuj, ki v primestne četrti vlaga premalo. Vsak, ki hodi po drugih občinah z odprtimi očmi, lahko vidi in opazi, da so razlike očitne. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu res živeli v džungli, kot se je nedavno izrazil naš sovaščan. Menim, da smo zelo skromni, če zahtevamo hitrejšo izgradnjo osnovne komunalne infrastrukture. Pričakujemo tudi jasne odgovore na naslednja vprašanja: - ali se bomo še v letošnjem letu vozili po širši, z asfaltno prevleko zakrpani cesti, - kakšna je predvidena dinamika ureditve celotne trase ceste skozi naselje Zabjak, - kdaj bo asfaltirana cesta skozi tako imenovani del naselja Gernice in - kdaj ureditev kanalizacijskega omrežja? Če ne prej, verjetno lahko nekaj od tega pričakujemo čez štiri leta, ko bodo naslednje lokalne volitve. Marica Vilcnik NASVETI Kuharski nasveti Rožiče so včasih uporabljali kot hrano v sili, uporabljali so jih tudi za prehrano živali in mogoče tudi zaradi tega niso bili cenjeni, kljub vsemu, da lahko iz njih pripravimo okusne jedi, sami stroki pa so okusen posladek. Kako dragoceni so rožiči oziroma semena, nam morda pove tudi dejstvo da so včasih draguljarji uporabljali semena kot enoto za tehtanje dragih kamnov. V prehrani lahko uporabljamo rožičevo moko oziroma mlete rožiče in rožičeve stroke. Ro-žičevi stroki so temnorjavi in dolgi približno 10 do 25 centimetrov. Rožičevo drevo uspeva v Dalmaciji in drugod po južni Evropi. Rožičeva moka vsebuje največ ogljikovih hidratov, kar 80 %, v glavnem škrob in nekaj sladkorjev, zelo malo beljakovin in maščob ter nekaj vlaknin. Zaradi velike vsebnosti škroba so primerni za številne druge jedi, pri katerih je osnovno živilo bogato s škrobom. Cele rožiče lahko kupimo pozno v jeseni. Rožičeva moka oziroma mleti rožiči pa so na razpolago skozi vse leto. Mlete rožiče lahko kupimo v različnih stopnjah mletosti, od precej grobo mletih do skoraj v prah zmletih rožičev. Za uporabo so primernejši fino mleti rožiči, sploh če jih uporabimo za različne kreme ali nadeve pri slaščicah. Nekateri še danes raje kupijo cele rožičeve stroke in jih meljejo tik pred uporabo, tako so rožiči okusnejši. Najo-kusnejši so mleti rožiči, če jih uporabimo dva do tri mesece potem, ko so dozoreli. Rožiči so zelo koristni tudi za prebavo, iz njih so včasih ku- hali sirup proti kašlju, še danes pa iz njih pripravljajo tudi ro-žičev liker. Danes jih vse pogosteje vključujemo v prehrano tudi zaradi zdrave prehrane; v veliko jedeh nadomeščajo kakav. Iz praženih rožičevih semen si lahko pripravimo tudi kavni nadomestek. Zmlete rožiče pa lahko uporabimo tudi za zgoščevanje juh in omak. Rožiči so zelo okusna hranilna naravna hrana. Danes jih še vedno najpogosteje uporabljamo za pripravo slaščic, sladkih krem, nadevov za kvašeno testo, kot so potice, kvašeni rogljički, metuljčki, mini potice in podobne kvašene jedi. Mlete rožiče lahko uporabljamo tudi kot dodatek pri peki kruha ali mešani črni kruh obogatimo z dodatkom rožičeve moke. Prav tako lahko ostalo pekovsko pecivo izboljšamo z dodatkom mletih rožičev. Rožiče pogosto mešamo tudi z bučami, tako lahko poljubne buče, kot so zukini, fino zmelje-mo in bučkam dodamo enako količino rožičeve moke. Zmes dobro premešamo in če želimo, da je narastek slan, začinimo s soljo, rahlo popopramo, dodamo sesekljan drobnjak in pete-ršilj ter vsipljemo v pomaščen PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 409. NAD. Du{evno zdravje otrok in mladostnikov 121. nadaljevanje Družina in duševno zdravje otrok -3. nad. Poglejmo, katera so tista polja duševnega zdravja otrok, na katera družina najpomembneje vpliva: - samopodoba in samospoštovanje, - čustvene navezave, gradnja pomembnih odnosov, - socializacija, komunikacija, - odnos do drugih in do sveta, - spretnosti in sposobnosti, ustvarjalnost, - sposobnost opredelitve, odločanje, sprejemanje odgovornosti, izbiranje ciljev, - obvladovanje stresov in reševanje problemov, - gradnja vrednostnega sistema. In kako vpliva družina na motnje duševnega zdravja otrok? Do motenj duševnega zdravja, še pogosteje pa do disfunkcij, na osnovi katerih se lahko tudi kasneje v življenju razvijajo različne duševne motnje, lahko pride kadarkoli v obdobju odraščanja. Razvoj teh motenj in disfunkcij povzročijo in spodbujajo zelo različni neugodni dejavniki, od povsem bioloških, do različnih zunanjih socialnih vplivov. Pri enih vrstah motenj duševnega zdravja so pomembnejši in bolj odločilni eni, pri drugih drugi dejavniki. Pri mnogih duševnih motnjah se v soigro nastanka in razvoja zapletejo običajno kar vsi -tako tisti, ki imajo zasnovo v otrokovi konstituciji in telesnih značilnostih, kot oni, ki izhajajo iz njegovega okolja in se v vrsti neugodnih izkušenj vtisnejo v njegovo individualno psihologijo. Naslednjič pa še o družini in motnjah duševnega zdravja otrok. pekač. Zmes naj sega v pekaču vsaj 4 centimetre visoko. Pred peko čez narastek prelijemo mešanico kisle smetane, jajc in parmezana. Narastek večkrat prebodemo in pečemo pri 200 stopinjah C 30 do 40 minut. Tako pripravljeno zmes pa še pogosteje ponudimo kot sladki narastek, takrat rožičem in bučam dodamo sladkor, vanilijev sladkor, malo mletega cimeta in klinčke, sok limone, po želji pa ga lahko izboljšamo še z mletimi orehi in naribanimi jabol-kami. Zmes vsipljemo v dobro pomaščen pekač, prav tako naj sega vsaj 4 centimetre visoko in po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc. Narastek večkrat prebodemo in pečemo pri 180 stopinjah C 30 do 40 minut. Že mlačen narastek potre-semo s sladkorjem v prahu in ponudimo zraven čaja ali kave. Pripravimo pa si lahko tudi rožičeve kroglice, in sicer tako, da vzamemo skodelico rožičeve moke in skodeli namočenih rozin. Rozine namočimo čez noč v mešanici ruma in sladkorja v prahu. Rozine odcedimo, jim dodamo rožičevo moko in fino PECIVO Z ROZia Potrebujemo: 4 jajca, 1 jogurtov lonček sladkorja, 1 lonček olja, 0,5 lon~ka mleka, 1 lonček moke , 10 dag rožičev, 10 dag rozin, 3—4 jabolka - naribana, 1 pecilni prašek. Penasto umešamo sladkor, rumenjake, mleko in olje. Nato dodamo moko s pecilnim praškom, rožiče, sneg 4 beljakov in narahlo premešamo. Na koncu dodamo rozine in naribana jabolka. Premešamo in vsipljemo v pomaščen pekač. Zmes naj v pekaču sega 5 cm. Pečemo pri 180 stopinjah C 25 minut. Po želji pečen rožič-ev kolač prelijemo s čokoladno glazuro. Avtorica: Biserka Humski naribano eno jabolko. Po potrebi sladkamo s sladkorjem v prahu. Iz mase oblikujemo manjše kroglice, ki jih povaljamo v mletih orehih, na vrh vsake kroglice pa damo polovičko celega oreha. Kroglice damo za nekaj časa v hladilnik, da se str-dijo, in jih nato ponudimo. Nada Pignar, prof. kuharstva Krvodajalci 12. november - Stanislav Torič, Frankovci 38; Vladimir Fras, Hla-ponci 25/a; Irena Kodele Lu-nežnik, Rabelčja vas 18, Ptuj; Aleksander Vidovič, Ul.5.prekomorske 5, Ptuj; Janko Berlak, Zagorci 62/b; Katarina Holc, Zagorci 81; Klaudija Bela, Spuhlja 92; Majda Belšak, Bukovci 85; Štefka Plohl, Sakušak 52; Marjeta Mendaš, Moškanjci 84/a. 14. november - Jožef Veselko, Sp. Ključarovci 4; Tamara Škri-njar, Gorišnica 66; Janko Murat, Skolibrova 8, Ormož; Mario Ploh, Dolga lesa 2, Ormož; Željko Lu-kaček, Dolga lesa 9, Ormož; Boris Vuk, Strmec 16/a; Majda Bezjak, Velika Nedelja 41; Terezija Šegula, Dornava 133/a; Konrad Visočnik, Placar 54; Zmago Ilovšek, Pobrežje 21; Ivan Žuran, Gradišča 143; Srečko Letonja, Sp. Velovlak 9/a; Boštjan Derviši, Podlože 9; Gera Čeh, Pod- vinci 98/c; Brigita Pinter, Jelovec 21; Milica Markotic, Kajuhova 1, Ptuj; Marjan Hergan, Zg. Jablane 21; Damjan Berghaus Maj-nik, Drstelja 40/e; Alojz Rakuša, Hlaponci 49; Elizabeta Ferčič, Sobetinci 4; Anton Ciglarič, Bod-kovci 32; Miran Gojkovič, Haj-doše 64; Marjeta Vedlin, Ptujska Gora 11/a; Gorazd Rajher, Pro-letarska 9, Kidričevo; Damjan Lubej, Kardeljeva 79, Maribor; Zvonko Črešnik, Borovci 23/b; Jožef Topolovec, Gradišče 23; Žiga Medved, Sp. Jablane 54; Nada Kozar, Industrijsko naselje, Kidričevo; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Franc Visenjak, Hlaponci 62; Marjan Brenholc, Mezgovci 70; Peter Najvirt, Lo-žane 6; Aljoša Lovišček, Zg. Duplek 12/a; Milan Nedeljko, Ul.1.maja 1, Ptuj; Zlatko Kosec, Moškanjci 118; Robert Kotnik, Sedlašek 59/a; Ivan Zemljarič, Strmec pri Polenšaku; Roman Križnjak, Formin 39; Branko Frangež, Podlože 49/a. 21. NOVEMBER / MEDNARODNI DAN BREZ TOBAKA Kdaj bo Slovenija Kalifornija? Ob današnjem mednarodnem dnevu brez tobaka se bo Slovenija prvič skupaj z drugimi evropskimi državami udeležila projekta "Posvojite kadilca!". V zvezi s tem bodo potekale različne dejavnosti, ki naj bi spodbujale nekaje-nje oziroma opuščanje kajenja. Na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije bo med drugim potekala okrogla miza o problematiki opuščanja kajenja in vlogi zdravstvenih delavcev v tem procesu. V bolnišnicah bodo potekale različne dejavnosti, med drugim razstave slik na temo "Zdravje je moje življenje", ki jih bodo pripravile šole. Nevladne organizacije bodo razdeljevale kartončke z informacijo o programih svetovanja za opuščanje kajenja in pomoči pri opuščanju kajenja v zdravstvenem varstvu vsem obiskovalcem bolnišnice z namenom, da jih v okviru akcije "Posvojite kadilca" poklonijo izbranemu kadilcu. V Sloveniji se je po zadnjih podatkih prevlada kajenja med odraslo populacijo zmanjšala na manj kot 25 odstotkov. Zavedanje njenih prebivalcev o škodl ji-vosti kajenja je na precej visoki ravni. Nekaterim državam pa je prevlado kajenja med odraslimi uspelo še znižati, v Kaliforniji na 12 odstotkov. MG RISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU Vrt odpravljen k zimskemu po~iJku Sončno in suho poznojesensko vreme je podaljšalo zeleno podobo vrtu in bivalnemu okolju, kar je omogo~ilo vrtnemu rastju, da se je bolje pripravilo k zimskemu po~itku. Vrtnarju pa takěna jesen, kot je letoěnja, omogo~a mnogotera vrtna opravila že pred pri~etkom zime, da jih ne bo potrebno odlagati na pomlad. V SADNEM VRTU je z večine sadnega drevja jesenski veter že odpihal listje. Vzrokov, da je na mlajših jablanovih drevesih še ostala večina listja, je več, posledice pa so lahko škodljive, ker drevesa z ne dovolj dozorelimi mladikami v ostrejši in dolgi zimi pozebejo. Do podaljšane vegetacije in slabega zorenja lesa prihaja najpogosteje zaradi preobilnega in prepoznega gnojenja z dušičnimi gnojili, poletne suše, motenj med vegetacijsko dobo, neustrezne podlage ali sorte za dano rastišče ali drugih rastnih pogojev, ki jih v tem obdobju, ko do pojava pride, še posebej proučimo in v prihodnje odpravimo. Z mladik s silo nedozorelega listja ne odstranjujemo, ker bi bil to škodljiv poseg, smo pa pozorni ob prvem sneženju, da zaradi teže snega ne pride do loma vej. Zasnežene veje otresamo snega, s čimer se osmuka tudi večji del listja. Odpadlo listje s sadnega drevja je znak pričetka obdobja zimskega počitka. V času mirovanja je tudi pri rastlinah najugodneje, da jih pri počitku ne motimo, čeprav moramo opraviti mnoga opravila, ki pa bi bila moteča v času vegetacije. Za starejše sadno drevje so večji posegi za preoblikovanje, pomlajevanje in izrezovanje poškodovanih vej primernejši v začetku zimskega obdobja kot pa spomladi. Pri izrezovanju večjih vej nastajajo večje rane, ki se s primerno in potrebno oskrbo čez zimo toliko zatrdijo, da onemogočajo pomladansko solzenje in izgubo rastlinskih sokov za začetek vegetacije. Veje, izrezane zaradi loma, napačno vzgojene usmeritve, nižanja vrha ali redčenja zaradi prevelike gostote, izrezujemo v vsakem primeru nad dobro rašč-eno mlajšo vejico ali mladiko, ki bo kasneje prevzela vlogo prevodnika. Rezna ploskev naj bo pravokotna na dolžino rasti, da bo rana čim manjša. Takoj po rezi jo zgladimo in premažemo z ustreznim namenskim namazom, ki vsebuje zraven voščenih sestavin, ki preprečujejo izhlapevanje, tudi pripravke za boljše ob-raščanje in celjenje drevesnih ran. Krvava sadna uš ali vatasta uš, ki na sadnem drevju med vegetacijo povzroča veliko škode, prezimuje na koreninskem vratu sadnega drevesa. Od drevesa odgrnemo travno rušo, očistimo skorje, koreninski vrat v vsem obsegu premažemo z enim od zimskih škropiv, da neposredno uničimo zimsko zalego pod belo rjavkastimi vatastimi krpicami na lubju koreninskega vratu. V OKRASNEM VRTU v vremenskih in talnih razmerah, kot so letošnjo jesen, dokler zemlja ne zmrzuje in ni prerazmočena, lahko opravimo mnoge posaditve okrasnih grmovnic in drevnin. Pod okrasnimi drevninami tla okopljemo in prerahljamo, pri čemer smo pozorni na globino korenin, da jih pri obdelavi zemlje ne poškodujemo, ki so pri različnih rastlinah različno globoko razrešč-ene. Pri rahljanju uporabljamo vilasto lopato ali kramp motiko s topimi bodali, da korenin ne presekamo ali drugače poškodujemo. Na okrasnih drevninah v sedanjem obdobju izrezujemo le poškodovane in polomljene veje ali poganjke in stare suhljate veje, sicer pa okrasne zgodaj cvetoče drevnine spomladi režemo šele, ko že odcveto, vse ostale pa po prezimitvi. Po trati pograbimo od vetra nanešeno listje, ki ga koristno porabimo za zastiranje nasadov čebulnic pred zimsko pozebo in oblaganje okrasnih grmovnic in trajnic. Listje, nameščeno v kupčkih na grmovnicah, obtežimo s presejano kompostovko, da ga ne odpiha veter. ZELENJAVNI VRT je tudi v drugi polovici novembra zadržal svojo zeleno podobo. Vse vrste solatnic in kapusnic so kljub manjši slani ostale nepoškodovane, četudi niso bile zavarovane pred pozebo. Z zavarovanjem solatnic pred pozebo odlašamo zmeraj do vremenske napovedi za občutnejšo ohladitev, po prehodu hladnega vala pa prekrivala ponovno odstranimo. Zimska solata, sajena v ugodnem času, ki je doslej dosegla 4 do 6 dobro razvitih listov, bo na gredicah na prostem zimskemu mrazu kljubovala skozi vso zimo, tudi če je ne prekrivamo. Občutljivejše so rastline, ki so prerastle zaradi zgodnje setve in presajanja, in slabo razvite, pozno sejane rastline. Slabo razvite bo potrebno v primeru golomraznice zavarovati pred pozebo z zimsko kopreno. Z vrtnih gredic še pospravimo poslednje korenovke: peso, redkev, repo in korenje. V luknje, ostale po puljenju korenovk, se selijo polži na prezimitev, zato je vanje koristno vložiti nekaj zrn pripravka za zatiranje polžev, sicer pa to storimo tudi v vse odprte luknje po vrtu, kjer smo v minulem letu imeli težave s polžjo zalego. Še je čas za sajenje česna, dokler je zemlja še tako topla, da se bo vkoreninil. Takšen posevek prekrijemo s pokrivko, da preprečimo izrivanje stročkov iz zmrzlih tal. Zimzelene dišavnice, ki prezimujejo na prostem, prekrijemo z vejnato odejo iglavcev ali olistanih ovenelih vej listavcev, to pa počnemo, ko rastline niso zmrzle, ker jim pri pokrivanju v času zmrzali poškodujemo liste. *** Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 16. in 17. ter 25. in 26. novembra, zaradi plodov, od 17. do 19. ter 26. do 28. novembra, korenine, od 19. do 22. in 27., 29. in 30. novembra, ter cveta, 22. in 23. novembra. Miran Glu{i~, ing.agr. AVTO - MOTO PREDSTAVLJAMO VAM: NOVI AUDI A8 Ultralahki športnik v razredu luksuznih limuzin V luksuzni segment avtomobilizma želijo mnogi, a le redkim se uspe tam trdno zasidrati. Eden, ki v tem ozkem segmentu od leta 1994 tekmuje za prestiž, je tudi Audi A8. Z novim modelom Bavarci suvereno krmarijo konkurentom naproti. Na prvi pogled se novi model od starega bistveno ne ločuje. Glavne spremembe so Audi-jevi strokovnjaki skrili pod pločevino, kar je bila modra odločitev. Da za kak{no tvegano oblikovalsko eksperimentiranje v luksuznem segmentu ni prostora, je izkusil BMW z novo sedmico. A kljub temu je oblikovalski ekipi uspelo znani liniji vdihniti kar dovolj{no mero sodobne elegance. Klinasta oblika s položnim prednjim delom, kratkimi prevesi in gosposkimi 17-palčnimi kolesi zagotavlja suveren nastop, proti zadku dvigajoča bočna linija, kupejevska streha in kompakten zadek pa karoseriji dodajo športni pridih. A ne le oblikovno, ampak tudi tehnično je nova osmica v primerjavi s konkurenco lahki atlet. Najbolje opremljena različica tehta vsega samo 1780 kilogramov, vključno s štirikolesnim pogonom, ki že sam tehta 100 kilogramov. V primerjavi z A8 sta glavna konkurenta, BMW-jeva sedmica in mercedesov razred S, prava težkokategornika, saj tehtata 1945 oziroma 1980 kilogramov. Tako težo tudi pri modelu druge generacije omogoča uporaba aluminija. Kot pri predhodniku so za karoserijo uporabili tako imenovano space frame strukturo. Tudi podvozje, krmilni mehanizem, ležaji, deli zavor in blažilnikov ter kolesa so izdelani iz aluminija. Ob začetku prodaje bo novi audi A8 na voljo z dvema osem-valjnima motrojema V oblike. Prihodnje leto bodo paleto razširili še z dvanajstvaljnikom in osemvaljnim TDI dizelskim motorjem. Že "mali", 3,7 litrski osemvaljnik, ima s karoserijo le malo dela. Glede na predhodnika premore 20 KM več, kar je 280 KM ali 206kW. Od 0 do 100 km/h pospeši v 7,3 sekunde. Večji, 4,2 litrski osemvaljnik, ki so mu moč povečali za 25 KM na 335 KM (246 kW) potrebuje za pospešek do 100 km/h še sekundo manj. Obe verziji sta elektronsko omejeni na najvišjo hitrost 250 km/h. Vendar to niti ni tako moteče. Še bolj kot s karakteristikami novi A8 prepriča z voznimi zmogljivostmi, predvsem z dinamiko vožnje, ki jo ponuja. K najpomembnejšim novostim šteje serijsko zračno vzmetenje z brezstopenjskimi blažilniki, imenovano adaptive air suspen-tion, ki se v najkrajšem možnem času prilagodi vožnji. Tako se A8 tudi pri agresivnejši vožnji vede nevtralno in tudi vožnja skozi ovinke je prava poslastica. Suveren pogon je podkrepljen z novim šeststopenjskim avtomatskim menjalnikom s funkcijo tiptronic in športnim programom. Novo lahkoto dokazuje tudi v skrbno urejeni notranjosti z luksuznim pridihom. Ob multi-funkcijskem volanu za sprehod RADIO))ITEDNIK Postanite novi naročnik Tednika vaših štajerskih novic in izkoristite priložnost: NAROČILNICA: Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, pri čemer bom prve štiri številke prejemal(a) brezplačno. Naročnino bom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih. >U C. BĆ CÛ U LU NOV NAROČNIK: Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:_ DŠ:_ O o Datum naročila in podpis: ,Tel.: Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ. Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi. skozi elektronske menije služi integriran upravljalni koncept imenovan MMI (Multi Media Interface), s katerim je moč upravljati avtomobilske, navigacijske, telefonske in multimedijske sisteme (Radio, CD, TV, DVD, Internet). In še ena novost, ki je pre-mierno prikazana v novem A8. Luč za vožnjo skozi ovinek. Dodatna žarnica, ki se nahaja v žarometih, sledi gibom vozila in tako skrbi, da je pot pred vozilom vedno optimalno osvetljena. Tudi pri varnosti se audi giblje na vrhuncu časa. Dvostopenjske prednje zračne blazine, štiri stranske zračne blazine, varnostne zračne zavese in še bi lahko naštevali. Vsi omenjeni varnostni pripomočki se kakopak nahajajo v serijski opremi. In na koncu se cena: 60 000 evrov in več. Mihael Toš NOVICE IZ SVETA AVTOMOBILIZMA lani izguba, letos dobiiek Medtem, ko je lani Mitsubishi beležil 260 milijonov ev-rov izgube, je prvo leto{njo polovico leta zaklju~il s ~istim dobi~kom v vi{ini 54,5 milijona evrov. Do 31. marca 2003, ko se kon~a poslovno leto, v ~etrtem najve~jem japonskem proizvajalcu avtomobilov pri~-akujejo zvi{anje dobi~ka na 313,8 milijona evrov. Kot so danes pojasnili v tem japonskem podjetju, so k iz-bolj{anju poslovnega rezultata najbolj pripomogli {ib-kej{i jen, zniževanje stro{kov ter solidna prodaja v tujini, ki je uspe{no nadomestila upad povpra{evanja na doma~em trgu. Ford fiesta, opel vectra, audi A8, renault espace in VW touareg osvojili Zlate volane Nem{ki ~asopis Bild am Sonntag vsako leto podeljuje priznanje Zlati volan. Letos so kot najbolj{e nagradili forda fiesto kot najbolj{i majhen avtomobil, opla vec-tro kot najbolj zanimiv avtomobil srednjega razreda, audi A8 je po njihovo najbolj{i lukuszni avtomobil, re-naulta espace najbolj{i enoprtostorec, volkswagen touareg pa najbolj{i terenec. Majhni avtomobili Za fiesto se je med majhnimi avtomobili na drugo mesto uvrstil renault mégane, na tretje seat ibiza, stopničke pa sta zgrešila toyota corolla in citroën C3. Srednji razred V boju za najboljši avtomobil srednjega razreda so bili poleg opla vectre še škoda superb (2. mesto), mazda 6 (3. mesto) ter nissan primera in saab 9-3. Luksuzni razred V prestižnem razredu sta stopničke poleg audija A8 dosegla tudi mercedes serije E in volkswagen phae- ton, pohvalili pa so tudi lancio thesis in renaulta vel satis. Enoprostorci Bralcem se med enoprostorci zdi najboljši renault espace, drugi je mercedes vaneo, tretji lancia phedra, četrta in peta pa sta chrysler voyager in peugeot 807. Terenci Od terencev se jim zdi najbolj zanimiv volkswagen touareg, na drugem mestu sledi BMW X5, na tretjem pa porsche cayenne. Gorenje pridobilo status generalnega uvoznika avtomobilov Hyundai za Jugoslavijo Podjetje Gorenje avto s sedežem v Beogradu, ki ga je ustanovila družba Gorenje Beteiligungsgesellschaft z Dunaja, je s Hyundai Motor Company iz Južne Koreje podpisalo pogodbo o pridobitvi statusa generalnega uvoznika avtomobilov znamke Hyundai za trg Zvezne republike Jugoslavije. Kot je pojasnila vodja odnosov z javnostmi v Gorenju Valerija Debenjak, je omenjena dunajska družba prav tako ustanoviteljica oziroma lastnica podjetja Hyundai auto Zagreb, ki je že pred leti postalo uspešen generalni uvoznik in distributer hyundai vozil za Hrvaško. Prek beograjskega Gorenja avto, ki se bo kmalu preimenovalo v Hyundai avto, se Gorenje tako prizadeva k razširitvi uspešnega poslovanja na področju storitev tudi na jugoslovanski trg. V strukturi prodaje na poslovnem področju Gorenja je prodaja avtomobilov znamke hyundai 39-odstotna. Dosedanji uvoznik avtomobilov hyundai za jugoslovanski trg je bilo uvozno-izvozno podjetje Progres iz Beograda, ki ima zaradi domnevnih nečednosti v poslovanju že nekaj časa blokiran žiro račun. Gorenje pa naj bi Južnokorejcem zagotovilo stabilne pogoje poslovanja v ZR Jugoslaviji. Rabljeni avtomobili \iiÊ g TIP In LETNIK_ ;?BMW316iC0MPAa.l997 g FIAT BRAVA 1.6 SX. 1W7 CENA V SIT 2.100.000 }0PELVEnRA1.64»,1989 •^OPEL KADETT 1.4 LS] KARAVAN, 1991 1 470.000 £ FIAT PAMDA 900 cm, 1993_34U1 590.000 ; ALFA ROMEO 1561.6 TS, 1998 1.M0.000 i FORD FIESTA 1.816V3V, 1992 390.000 } NISSAN MICRA1,0 5V,2000 JJfflOl óFIATBRAV01,6SX,28fl0 LSOl }F1ATMULTIPLA1,9JTDELJ(105,1999 2.490.000 g AUDI A3 IJ T. 1999_2.990.000 g MERCEDES BENZ 200.1988 o FIAT BRAVA 1.6 SX. 1997 jFlATPUNT055S.1994 490.000 imooo 590.000 Rabljena vozila TIP LETNIK CENA OBUUBA KUPCU: AUDI A6 1.8 T 1997 3.230.000 - Brezplačen AUDI A6 2,8 quattro 1994 1.680.000 preizkus - 105 točk BMW M5 2000 11.900.000 kontrole na vozilu CHRYSLER VOY 3,3 LE 1996 2.000.000 CITROEN AX 1.1 1990 190.000 - Tehnična RENAULT LAGUNA 1.8 ALIZE : 1997 1.770.000 kontrola FIAT PUNTO 1,2-16V 2000 1.700.000 po 2000 0PELVEaRA1.8 16VKAR 1998 2.040.000 prevoženih kilometrih - Pomoč na cesti, OPELVEQRA 2,0 GL 1991 350.000 R-5CAMPUS/3V 1990 190.000 vleka ali R LAGUNA 1.8 EXP 2001 3.690.000 popravilo R MASTER FURGON 2,5D 1998 1.800.000 - 3 mesečna SEATINCA1,9D 1998 1.190.000 tehnična VW CADDY 1,6 1996 800.000 garancija (za določena vozila) VW CORRADO G60 1990 450.000 VW TRANSPORTER 2,0 1994 690.000 m • RENAULT Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si ZZA KRATEK CAS manjša morska ptica udele-ženeci nob rudi valenCiC grška boginja jutranje zarje dlakasta divjad sredstvo za netenje, kresilo prebivalci italije majhen rov kruh pod skorjo vrag, hudič vdor drobovja pod perzijski krau ciganski pevec "koštane" prebivalci anama iz besede ladrka strjena kri na rani naš maratonski plavalec (martin) delavec v ladjedel. mestece v dalmaciji naša pesnica (majda) pouska ptica mesto v piemontu hlod resasta pšenica, resavka požigalec TOMBOLSKI ZADETEK DVEH ŠTEVILK umetno gnojilo ameriški jazz pianist tatum žena radže, ranija ivo jan drago zupan evropska otočna država kravja koža pripadnik tatarov nemški filozof (georg) VELEMOJSTER (BOGDAN) ivan tavčar zgornji obli del glave germansko pleme, heruli iz besede tar naša igralka tkačeva tantal mehi bomi tkanina mevža, prismoda ivo. andric Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: skul, Trsat, ratka, nasvet, kantaros, Stenar, Kar, starosta, ordinata, jr, upornik, Mantova, navada, kota, Eka, daonii, teta, vod, SU, SA, okno, ničia, čien, mat, opien, Elsa, ajdovica, Space Cakes, naivnost, tina, cerada. Ugankarski slovarček: ALIL = ciganski pevec iz Konjovičeve opere Koštana, AMBA = zadetek dveh številk pri tomboli, ELIL = akademski bog zračnega prostora in zemlje, Ellil, ERULI = germansko pleme, Heruli, KANALIKEL = majhen rov, LALIC = angleški šahovski velemojster hrvaškega rodu (Bogdan, 1964), LAVATERA = rastlina grmičast oslez, RANI = žena radže, ranija, TAVOLETA = slikarska deščica za barve. [GOVORI SE ... DA organizatorji športnih, kulturnih in humanitarnih prireditev obžalujejo, da ne gre v drugi krog županskih volitev vsaj 10 kandidatov. Potem bi imeli vse prireditve do volitev dobro obiskane. ... DA bo moral Ptuj v primeru zmage najnovejše koalicije spremeniti svoje simbole v nemogočo pisanico. ... DA si kontrakoalicije v dveh primestnih občinah še dva tedna po volitvah ližejo globoke rane. ... DA sedanji mestni župan išče metode, kako ostati v županskem fotelju. Rešitev je sodobnem času močnih lepil dokaj preprosta. ... DA bo na katarininem sejmu priložnost za množičen nakup metel. Volilne obljube širom naše domovine bo treba pomesti, sicer se bodo iz žlaht-nobe predvolilnega časa spremenile v vsakdanjo, smrdečo gnilobo. ... DA si je peščica izvoljenih kandidatov že oddahnila, volivci pa so še bolj nervozni in nesrečni. ... DA bi se lahko sladko-besedni kandidati že v bližnji prihodnosti izkazali: prihajajo namreč Miklavž, Božiček in dedek Mraz. ... DA pa lahko po izkušnjah volilcem zagotavljamo, da se bodo prijazni možje zagotovo spremenili v parkeljne, da bodo štiri leta kazali roge in ropotali z verigami. ... DA si lahko volivci po drugem krogu zares oddahnemo. Zupani in svetniki nas štiri leta zagotovo ne bodo potrebovali. Se manj naša pričakovanja. Aforizmi by Fredi Za zaprtimi vrati se rojeva zatohla politika. *** Vse bolj se mi dozdeva, da so nekateri na{i politični dohtarji zdrav razum poslali na bolni{ko. *** Mafija bo kmalu pri{la tako dale~, da bo morala denar prati po vsaki uporabi. *** Za direktorje privatizacija, za delavce pavperizacija. *** Ni vsak "lipov bogec" mehkega zna~aja. *** Ni vsaka, ki gagne, goska. *** Veliko jih je, ki na koncu ostanejo brez vsega, a {e večje takih, ki brez vsega ostanejo že na začetku. *** Najdražje prodaja zijala policija. LUJZEK Dober den, vsoki den! Duge gate doj, krotke gor, suknje doj, majice gor... Tak bi lehko rekli za dneve v preteklem tedni, ko smo meli v totih jesenskih dnevih provo indijansko poletje. Stopinje na termometrih so zrasle tudi na plus 20 in {e ve~ stopinj Celzija. Blo je toplo in lepo tak kak na Havajih, ~e glih so nam brihtni zakonodajalci strogo predpisali, da moramo meti 15. novembra na avtih zimske gume, ~e ne pa v prtljažniki zimske ketne. Poleg pa po možnosti {e lopato za sneg, vle~ni {trik, toplo odejo, duge gate in druge zimske pripo-mo~ke. Vete, meni je ~ista normalno, da so vsi toti pri-pomo~ki obvezni za prove zimske razmere na cestah, ne pa v dnevih, ko je živo srebro na termometri plus dvajsti stopinj, ko so zimske gume muka za avto in {ofera. Pa gremo dale. Pred nami je drugi krog predsedni{kih in županskih valitev. Vzemte si pamet v roke, nabrusite možgone in se odlo~te, koga bote valili in v bodo~e hvalili ali pa {imfali. Je pa~ tak, da je najlažje {imfati, držati križom roke in pri tem ni~ pametnega sam nareti. Kaj se ti~e gospoda Drnov{ka in gospe Brezigarove, bi jaz reka, da sta obadva simptomati~na, brihtna in tudi vsoki po svoji stroni malo nur~lava, kerega pa boste valili, pa se sami odlo~ite, da vam ne bi jaz kok{-nega predvalilnega guleža ponuja. Podobno je s tistimi župani na{ih ob~in, ki neso v prvi tekmi zmogli in se morajo zaj v drugi tekmi boksati s svojimi tekmeci. Naj pa~ zmoga tisti, za kerega mislite, da je boj{i od svojega tekmeca. Seveda pa neje ~ista gvi{no, da bo zmoga najboj{i. Ob~-inske svetnike smo postavli na svoja mesta, ~e bo keri ~ez stu let grota tudi nebe{ki svetnik, pa nas itak ne zanimle, ker bomo te že v krtovi deželi. Vas lepo podavlja va{ (krt)inovec LUJZEK. OVEN 21.3. DO 20.4. Na poslovni poti, ki je pred vami, boste doživeli poleg uspešnega dogovarjanja tudi še nekaj lepega in zelo zelo čarobnega. Pri tem je dobro, da ste vsaj še malo bolj potrpežljivi. BIK 21.4. DO 20.5. S trmo in ljubosumnostjo ne boste nikoli prišli daleč, medtem ko pa boste z nežnostjo in ljubeznivo gesto vedno dosegli svoj cilj. Zato le dobro premislite o vsem tem, preden boste šli v napad. DVOJČEK 21.5. DO 20.6. V tem tednu vam bo pomagala pri vaših uradnih zadevah prijetna oseba z zelenimi očmi in s črnimi lasmi. Z njeno pomočjo boste vse svoje zadeve, ki vam niso ravno pri srcu, zelo uspešno rešili. RAK 21.6. DO 22.7. Le zakaj se še vedno tako obremenjujete z nekom, ki ste ga že zdavnaj prerasli? Poiščite si navdiha nekje drugje. Največ boste odnesli s plavolascem, ki vas že dolgo časa opazuje in vam poklanja poglede. LEV 23.7. DO 23.8. Sporočilo, ki ste ga odposlali, je le doseglo svoj ^ namen, saj vam bo vaš najdražjiZ-a takoj sporočilna svoje želje, ki pa vam jih ne bo težko izpolniti, izpolnili jih boste namreč z veseljem. DEVICA 24.8. DO 23.9. Danes boste dokazali vsem devicam, da znate tudi ve biti zelo odločne in učinkovite, saj boste svojo tekmico na poslovnem polju na zelo eleganten in kreativen način postavili na hladno. TEHTNICA 24.9. DO 23.10. Zaradi vašega večnegateh-tanja ste postali brez volje pri vsem tem se počutite še ogoljufano, čeprav, roko na srce, neupravičeno, saj vaša ljubljena oseba ni vse mislila tako hudo. ŠKORPIJON 24.10. do 22.11. Na dveh stolčkih se pač ne da sedeti, pa če sta še tako prijetna, slej ko prej se eden sesuje in na žalost se bo to zgodilo tudi vam. Za vas je bolje, če se bolj posvetite poslovnim nalogam. STRELEC 23.11. DO 21.12. Na žalost se vam ne obeta nič kaj preveč uspešen in radosten teden. Poslovno potovanje, ki je pred vrati, boste zelo uspešno opravili in podpisali tudi nov izredno zanimiv ugovor. KOZOROG 22.12. DO 20.1. Poslovno bo ta teden zelo uspešen in kreativen, kaj lahko se zgodi, da boste podpisali nov dogovor ali pa dobili novo zaposlitev V osebnem življenju pa ne bo tako uspešen, kot si sedaj želite. VODNAR 21.1. DO 19.2. Žalost, ki je zavladala v vašem srcu, boste v tem tednu zelo uspešno rešili, saj bo vaša ljubljena oseba odprla svoja vrata. V poslovnih zadevah bodite previdni, ker glede nekega dogovora ne bo vse v redu. RIBI 20.2. DO 20.3. V osebnem življenju boste s svojimi strastnimi čustvi svojo nežnostjo znali prodreti na pot, na kateri vas že čaka čutna črno-laska, s katero boste šli v korak skozi življenje. Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si. ODRASLIM PREPOVEDANO Povezanost glasbe in televizije je bilo dodobra čututi pred tednom dni, ko so v Barceloni podeljevali evropske nagrade MTV-ja. Ker zmagovalce gotovo poznate vam bom postregel s podatkom, da je za njih glasovalo kar 13. milijonov gledalcev te najbolj priljubljene glasbene televizije. *** Kanadska pevka CELINE DION se je letos vrnila v glasbeni svet s hitoma A New Day Has Come in I'm Alive. Diva se v novi pesmi GOODBYE (THE SADDEST WORD) (****) vrača v umirjeni oziroma baladni svet in vas bo sigurno očarala s svojim angelskim petjem. *** ENRIQUE IGLASIAS si je pripel mednarodno slavo z uspe{nico Bailmos, medtem ko njegova največja uspe{nica nosi naslov Hero. [minker se je izkazal v "ki~asti" lastino pop popevki MAYBE (****) in jo boste našli na njegovi zgo{čenki Escape. *** Avstralski pevec DARREN HAYES je svojo glasbeno pot za~el pri duetu Savage Garden in je letos kot solist pripravil album Spin. Talentiran glasbenik nežno in pomirjajoče prepeva skladbo I MISS YOU (***), v kateri razvija svojo nerealno teorijo tem kako pogreša svojo drago. *** Britanska zasedba ATOMIC KITTEN še zmaguje na lestvicah s priredbo pesmi The Tide is High (v orginalu je to pesem izvajala zasedba Blondie) in albumom Feels, So Good. Tri prikupne "mačkice" dokazujejo moč poč glasbe tudi v preprosti pesmici THE LAST GOODBYE (****). *** [pansko-nemška skupina LOONA je najbolj zagrela plesišča s komadom Bailando. Pevke te skupine Yanou letos sodeluje z DJ Sammyjem in za njega je zapela tudi priredbo komada Heaven. Studijski trio je pred leti šokiral z balado Hijas Del Loona in podobni šok je tudi pesem COLORS (***), ki na črno-beli način povezuje pop in klasično glasbo. *** Nemški pevec in igralec OLI P. je trenutno v modi s popevko Das Erste Mal Tats Noch Wah. Za fantom stoji močna produkcija in gostujoča pevka s fantastičnim vokalom, ki so združili moč v spontani priredbi klasične pop^ uspešnice NOTHING'S GONNA CHANGE MY LOVE FOR YOU (****) in jo je v orginalu pel Glen Medeiros. *** HERBERT GROENEMAYER je velik as nemške glasbene scene in z albumom Mensch vlada na njihovi lestvici že dva meseca. Na slovenski uradni lestvici albumov Slo Top 30 pa že tri tedne vlada Vlado Kreslin z albumom Kreslinčice. Legendarni nemški glasbenik predstavlja v pesmi DER WEG (***) po- mirjajočo kemijo med rodk in pop glasbo. *** Ameriški band WALFFLOWERS je postal znan s hitom One Headlight. Alfa in omega tega banda je Jakob Dylan (sin slavnega Bob Dylana), ki s fanti električno medlo rodk odo WHEN YOU'RE ON TOP (***) z albuma Red Letter Day. *** Ameriško skupino MATCHBOX 20 sestavljajo pevec Rob Thomas, kitarist Adam Gaynor, bas kitarist Paul Doucette in bobnar Brian Yate. Kvintet je do sedaj posnel dva albuma Yourself Or Someone Like You in Mad Seasons ter kup uspešnic z naslovi Push, 3 AM, Real World, Bent in If You're Gone. Odlična skupina vas bo okužila v energični in spevni rock pesmi DISEASE (****). BON JOVI so svojo 20. obletnico delovanja proslavili z izzidom single E verday in albuma Bounce. Kvintet je s tega projekta snel daleč najboljšo pesem MISUNDERSTOOD (*****), ki ima pravo rock svežino in preveč poučno življensko besedilo. David Breznik I <94,3 f Die Another Day - MADDNNA^^^^ y^AsETEÍE (The Ketchup Song) - LAS KETC^P^;-^—ÁMBinma - NELLY & KELLY HDWLANDV^ Itop Loving you - PHIL I I. Ui/breakablE - WEŠT^ B^eel - HDBBIE WILLIAMS^ X I'm Gonna Getcha Good - BHANIA T\^AII , 8. The Game of Love - SANTANA &V MICHAELLE BRANCH 9. Objection (Tango) - SHAKIHA 'ID. Come Into My World - KYLIE MINDGUE> Vsakť? sčpbčp-bćp mnn-> iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sve~e, svete ma{e in nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, godbeniku ti{ine, pogrebnemu podjejtu MIR, grobanju, zastanovo{ema ter govornikom in Mercator SVS Ptuj Žalujoči: sin Marjan, hčerke Marija z Ludvikom, Zinka in [tefka z družinama, snaha Jožica POSLOVNA SPOROČILA, OBJAVA Kupujete pralni stroj, hladilnik, štedilnik ali mogoče televizor? OGLASITE SE PRI NAS! Kupite lahko s trajnikom na 6 ali 12 obrokov ali na gotovino s popustom. Franc LOVREC, s.p., Vinarski trg 3, 2250 Ptuj_ I 12 od 18. novembra do 31. decembra 2002 10 POPUST PBI NAKUPU; KERAMIČNE PLOŠČICE (pri nakupu nad 20m^) Gorenje, Keramika in Ragno, Italija KOPALNIŠKO POHIŠTVO Kolpa in Gorenje SANITARNA KERAMIKA Dolomite, Keramag in ostalih proizvajalcev (WC Školjk, umivalnikov, bidejev, etažerjev in podstavkov za umivalnike) ENOROČAJNE IN DVOROČAJNE SANITARNE ARMATURE Unitas in Dolomite KOVINSKA VRATA NOVOFERM Arcont Ip d.o.o.. Gornja Radgona LESENA OKNA IN VRATA vseh proizvajalcev % I g m POPUST PBI NAKUPU: NAD 50 m2 TOPLOTNE IZOLACIJE URSA, Novoterm NAD 50 m^ DEMIT FASADE Tim, Laško (z ali brez zaključnega sloja) NAD 150 m^ JUBIZOL FASADE JUB (z zaključnim slojem) 10% in 8% popust izključuje vse ostale popuste. Ponudba velja do odprodaje zalog. v vseh Mercatorjevik Tehničnih in Gradbenih centrih, fštoreaAnrnajholjši sosed PTUJ,Obrtniška 11 tel:02/780-09-90 pAnwsn mm vmoA îaupanja KUHINJE argento modelno leto 2002/2003 30% GOTOVINSKI POPUST ZA KUHINJE V NOVEMBRU IN DECEMBRU » AKCIJA « trend kuhinja 2,5m že od « 64.900 sit » DELOVNE PLOŠČE, POMIVALNA KORITA, KUHINJSKE PIPE IN LAMINATNA TLA J/nojreno;iioiroi«o[ \ Armatura za pomivalno korito Tea eco 9105 MEDENINASTE IN KROMIRANE KLJUKE KUHINJSKE NAPE, VGRADNE PEČICE IN KUHALNE PLOŠČE i s ■. il sedež podjetja: Spona d.o.o., Spodnji trg 35, 2344 Lovrenc na Pohorju Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in pride čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. SPOMIN Tih in boleč je spomin na 22. november, ko nas je za vedno zapustil dragi mož in ati Ivan Horvat IZ DRAGOVIĆA 29 A PRI JURSINCIH 11. 10. 1961 - 22. 11. 1997 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem gorbu, mu prina{ate cvetje ter sve~e in ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: žena Marta, hčerka Suzana, sinova Danijel in Tomaž. SPLOSNO STEKLARSTVO Darinka Vojsk, s.p. Ormoška c. 3, 2250 Ptuj TEL. IN FAX.: 02/775 II91 GSM: 041/687 773 ODPRTO: od 7.00 do 15.00, v soboto do 12.00 ure IZDELUJEMO: - TERMO STEKLA - RASTLINJAKE - VETROLOVE - AKVARIJE - FAZETIRAMO IN PESKAMO STEKLA - UOKVIRJAMO SLIKE Jesen v Metalki na Ptuju od 10 do 20% ceneje! »aparati za kavo, sušilniki in kodralniki las, •cvrtniki in drugi gospodinjski aparati, •sesalniki za pťah (Philips, Electrolux, Corona, DeLonghi) S popustom že za 9.990 SIT •štedilniki na trdo gorivo s popustonn že za 62.990 SIT Ugodne cene na kmetijskem oddelku •enoosne in dvoosne prikolice lehnostroj (4 - 8t) • navadni in obračalni plugi imt 10' in 20' • motokultivatorji Muta Maestral 8 KS • rolbe za sneg Muta za vse; tipe motokultivatorjev • mešalnica krmil Bon ME 500 in ME 350 že za 309.990 SIT •obračalnik Spider 350 SIP že za 399.990 SIT Metalka Trgovina d. d. Prodajni center Ptuj Rogozntška 7, tel: 02/749 18 00 imrniKA' IRGOVim OGLASI ÊN OBJAVE Mali oglasi NEPREMIČNINE GOZD, večji, njivo, travnik na ravnini kupim, na področju Podlehnik, Žetale, Dolena ali Majsperk. Tel. 031 406-235._ DVOSTANOVANJSKO HIŠO na Ptuju prodamo, v račun vzamemo enoinpol- ali enosobno stanovanje ali garsonjero. Tel. 777-65-71, po 17. uri, ali 041 753-103, ves dan. V OKOLICI Ptuja kupim vikend ali gradbeno parcelo za vikend ali cimprano halosko hiso. Tel. 031 651-594. ENOINPOL- ali dvosobno stanovanje z balkonom na Ptuju kupim. Tel. 031 786-030, gotovina. DOM - STANOVANJE STANOVANJE, trisobno, opremljeno, na Ptuju, oddam v najem. Tel. 031 407-300._ PTUJ-stanovanje, petsobno, v prvem in drugem nadstropju, primerno tudi za dve družini, prodam za 16 mil.SIT. Tel.031 363-675. V LEPO urejene prostore sprejmemo v popolno oskrbo starejsi par ali osebo. Inf. na tel. 031 763-435. Razpored dežurstev zobozdravnikov (ob sobotah od 8. do 12. ure), 23. novembra DARINKA RANFL, dr. stom. ZA NA TRATAH PTUJ Usoda je med nas posegla, z žalostjo in bolečino nam postregla. Zakaj tako kruta usoda si ti? Samo du{a in srce vesta, kako boli, ko te ve~ ni. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega Tončka Skrbinska IZ PREŠERNOVE 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala društvu OZARA, g. Gabrielu Berliču za poslovilni govor, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Vsem še enkrat hvala. Vsi, ki smo te imeli radi Skromnost, poštenost, saljivost, ljubezen do vseh nas najlepši bodo spomini na Vas. Življenje Vaše nam pred očmi leti, srce naše po Vas hrepeni. Še bolj zavedamo se zdaj, da, biser izgubljeni, ne vrnete se nazaj. ZAHVALA Na vse svete smo se poslovili od naše drage mame, babice, tašče, sestre in sosede Marjete Prelog IZ MALE VASI 2 V stiski je človeku lažje, če si sam. Zato bi se radi iskreno zahvalili vsem vam, ki ste naši mami še zadnjič izkazali spoštovanje in se od nje poslovili, nam pa v teh težkih časih stali ob strani in nam lajšali bolečino ob njenen nenadnem slovesu. Hvala za izrečena sožalja in lepe misli, lepo cvetje in sveče. Hvala vsem govornikom, g. župniku Holobarju, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino in vsem tistim, ki ste našo mamo imeli radi in ste v mislih še vedno z njo. V globoki žalosti: hčerki Marija in Metka ter Du{an z družinami. POPRAVEK V Tedniku, ki je izsel 14. novembra 2002, je prislo do napake pri Spominu Kristine Petek Pravilno se glasi: 15. novembra minevajo tri leta žalosti, ko nas je za vedno zapustila nasa draga žena, mama, babica, tasča, teta in sestra Kristina Petek iz Polencev 33 pri Polensaku. Zahvala Bolnišnice Ptuj Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali: BELIN-IPP, d.o.o., Rogaška Slatina - 137.561,42 SIT S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na transakcijski račun številka 01100-7635071114 pri UJP Urad Slovenska Bistrica. Preveč je bilo krutih sil, ki niso dopustile ti doseči cilj, na cesti obležal je cvet mladosti... Pred enim letom si odšel tiho, brez slovesa tja, kjer trpljenja ni in ne gorja. Žalostni, izgubljeni tavamo na grob k tebi, ljubljeni. Ce čudeže bi delala ljubezen in solza mrtve bi zbudila, potem tebe, MARKO ljubljeni mrzla zemlja ne bi krila! V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 15. november 2001, ko smo za vedno izgubili zlatega sina in brata, vnuka, bratranca, nečaka, prijatelja in sošolca Marka Strelca - Ružmana IZ SPUHLJE 36, PTUJ Vsem, ki ohranjate spomin nanj, mu poklonite misel in prinašate na njegov mnogo prerani grob cvet ali svečko, ISKRENA HVALA. V globoki žalosti: tvoji najdražji Oči zaprem, v spominu te uzrem. Nikjer te ni in to boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega može, očeta, dedka in brata Janka Ozmeca IZ CVETKOVCEV 70 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, mu prinesli cvetje in sveče, darovali za cerkev in sv. maše ter nam izrekli sožalje. Hvala g. dekanu za opravljen cerkveni pogreb, pevcem za odpete pesmi, govornikoma, godbeniku za odigrano Ave Marijo in pogrebnemu podjetju Aura. Vsem in vsakemu posebej še enkrat HVALA. Žalujoči: vsi njegovi Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te. Usojeno ti ni bilo živeti. ZAKAI, ZAKAJ, ne moremo razumeti. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega sina in brata Albina Weingartnerja IZ ZAGORCEV 65/A 11. 1. 1975 - 8. 11. 2002 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam izrazili pisna in ustna sožalja in nam v težkih trenutkih stali ob strani ter pomagali. Posebna zahvala družinama Baum in Majcen za nesebično pomoč. Zahvaljujemno se g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom g. Zvonku Zorcu, g. Stanku Holcu in sošolki Nevenki Grager, zastavonošem občine Juršinci, članom PGD Grabšinski Breg, članom PGD Gabernik, društvu RS Puha Juršinci, TD Gomila, članom RK Juršinci, PD Antona Slodnjaka Juršinci, sodelavcem podjetja Fistravec iz Ormoža in godbeniku za odigrano Tišino ter podjetju MIR iz Vidma. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mamica, ati in sestra Albina z možem Janezom Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te. ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Nič več ni tvojega smehljaja utihnil je tvoj glas, bolečina in samota je pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v srcih naših še živiš. SPOMIN Ivanka Murko IZ PODVINCEV 130 09. 05. 1931 - 24. 11. 2001 Tih in boleč je spomin na 24. november 2001, ko nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, teta in tašča. Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njenem grobu, ji poklanjate cvetje in prižigate svečke. Vsi njeni Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, dedek, tast, brat in stric Franc Vincek IZ STOJNCEV 37 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste sočustvovli z nami, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in cerkvene potrebe ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen cerkveni obred, ge. Ivanki za molitev, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi, govorniku za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju MIR. Vsem še enkrat iskrena HVALA! V globoki žalosti vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete Ane Herkovi~ IZ ULICE 5. PREKOMORSKE 2, PTUJ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sostanovalcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala patru Pavlu za opravljen cerkveni obred, gospe Veri za molitev in ganljive besede slovesa, pevcem, godbeniku ter pogrebnemu podjetju Komunala. Vsem še enkrat iskrena HVALA. Žalujoči vsi njeni. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in tasta Karla-Draga Slabeta IZ KRČEVINE PRI PTUJU 71 se iskreno zahvaljujemo VSEM, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa v bolečih in težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, nam kakorkoli pomagali ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred in ge. Veri za molitev in poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena HVALA! Z globoko žalostjo v srcu vsi njegovi PTUJ / POLICISTI SE BODO SELILI V novih prostorih prve dni decembra Urejena je že tudi okolica policijske postaje s parkirišči. Foto: M. Ozmec Kljub nepredvidenim zapletom, ki so kar precej upočasnili izgradnjo nove policijske postaje na Ptuju, je te dni v zaključni fazi opremljanje nove zgradbe ob Osojnikovi cesti na Ptuju. Kot je povedal Boris Bajec, predstavnik za stike za javnosti pri Policijski upravi v Mariboru, so izvajalci posameznih del že končali z instalacijo telekomunikacijskih sredstev, tako da v prostorih novega poslopja že lahko nameščajo tudi novo opremo. Če bo vse po načrtih, naj bi v prvih dneh decembra pričeli tudi s selitvijo enot iz sedanje policijske postaje v nove prostore, do sredine decembra pa naj bi skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve pripravili tudi osrednjo svečanost ob odprtju nove policijske postaje. -OM Prostore nove policijske postaje na Ptuju te dni intenzivno opremljajo. Cecilije (22.) grmenje, dobre letine znamenje. Napoved vremena za Slovenijo Napoved za Slovenijo Danes bo zme^o do pretežno oblačno, pihal bo jugozahodni veter. Zvečer se bodo padavine na zahodu okrepile in se ponoči raz{irile nad vso Slovenijo. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, ob morju 12, najvišje dnevne od 8 do 13, na Primorskem do 16 stopinj C. Obeti Jutri bo oblačno, predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno še deževalo. V soboto bo zmerno do pretežno oblačno, več sonca bo na severovzhodu države. Kulturni križemkražem PTUJ * Z novejšimi likovnimi deli se predstavlja Gregor Sa-masturn, ~lan likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj. Razstava je v Daivu Motor ob Dravi 3/a. PTUJ * Danes in jutri bo ob 9.30 in 11 uri v Gledali{~u Ptuj predstava za {ole in izven Roberta Thayenthala Ana in kralj, ki je padel iz pravljice. V ponedeljek ob 19.30 uri bo Mestno gledali{~e ljubljansko uprizorilo Ingmarja Berg-mana Prizore iz zakonskega življenja, v sredo pa bo ob 10. uri predstava za šole in izven Marjetka, str. 89, Lutza Hubnerja. PTUJ * Jutri, v petek ob 16. uri bo v okviru dneva šole v OŠ Olga Meglic na Ptuju na ogled razstava tehničnih izdelkov učencev šole. Tehniški dnevi bodo na šoli potekali že v četrtek in se nadaljevali v petek. PTUJ * Jutri bo ob 18. uri odprtje likovne razstave najnovejšega slikarskega opusa Andreja Božiča. Na ogled bodo postavili dva ciklusa akvarelov z naslovom Pogled in Sprehodi ter ciklus akrilov z naslovom Znotraj in Vmes. Odprtje bo v Miheličevi galeriji na Ptuju. PTUJ * V petek, 22. novembra, ob 19. uri bo v refekto-riju minoritskega samostana na Ptuju Viktorinov večer z naslovom Biti človek po Do-stojevskem, mag. p. Franc Kajžer, Peter Srpčič, glasbeni utrinek bo popestrila na klavirju Valentina Žitek iz GŠ Ka-rola Pahorja Ptuj. SLOVENSKA BISTRICA * Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica vabi na potopisno predavanje "Po Pakistanu", ki bo jutri, v petek, 22. novembra, ob 18. uri v čitalnici knjižnice. Ob diapozitivih in prijetni glasbi bo poslušalstvo po dolini najstarejših prebivalcev našega planeta popeljal dr. Brane Kobal. SLOVENSKA BISTRICA * DPD Svoboda Slovenska Bistrica vabi na slovesnost ob 70-letnici njenega delovanja, ki bo v petek, 22. novembra, v Domu Svobode (kinodvora-na) v Slovenski Bistrici. Najprej bo ob 18. uri odprtje dokumentarne razstave, ob 19. uri pa akademija v počastitev visokega jubileja DPD Svobode Slovenska Bistrica.. KIDRIČEVO * Od 26. novembra do 09. decembra se bo odvijala razstava slik Bojana Lubeja v galeriji v OŠ Kidričevo. SLOVENSKA BISTRICA * V likovnih salonih gradu Slovenska Bistrica je do 14. decembra na ogled medob-močna razstava ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev z območij Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. TRGOVINA, STORITVE, UVOZ - IZVOZ d.0.0. 2250 PTUJ, Štuk! 1 Tel.: 02/787 96 30 TRGOVINA • črna in barvna metalurgija • ročno In električno orodje • vodovod in toplovod • okovje in ležaji ter vrtni program GARDENA PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV _» Mlinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02/ 787 96 25_ Slovensko okno prihodnosti OKNA - VRATA - SENČILA Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611 eéa^ d.o-^. • TRGOVINA •VODOVOD • CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85, 2281 Markovci, Tel.: 02/788 88 12 CRNA KRONIKA IRQl V ZAPORNICO Dne 15. 11. 2002 ob 18.30 uri je V.M., star 16 let iz Ptuja vozil kolo z motorjem na dovozni cesti ob Titovi cesti v naselju Maribor. Ko je pripeljal v bližino doma Lizike Jančar ni vozil z prilagojeno hitrostjo, zaradi česar je trčil v zapornico parkirišča. Pri tem sta voznik in potnica F.L., stara 15 let iz Ptuja padla po vozišču. F.L. se je pri tem hudo telesno poškodovala. VOZILA PO LEVI Dne 15. 11. 2002 okoli 23.00 ure je R.S., stara 30 let iz Maribora vozila osebni avto po regionalni cesti iz smeri Areha proti Smolniku. Izven naselja Smol-nik je zaradi nepravilne strani vožnje zapeljala v desno v hrib, odkoder pa se je vozilo pričelo kotaliti po strmem hribu navzdol in se po več metrih obračanja ustavilo na levem boku. V nesreči se je voznica R.S. tako hudo poškodovala, da je na kraju poškodbam podlegla. UMRL V VODNJAKU Dne 16.11.2002 je prišlo do delovne nezgode s smrtnim izidom v kraju Selnica ob Muri pri kopanju vodnjaka. V navedenem času sta oče in sin, 51 letni Z.A. in 28 letni Z.B. kopala vodnjak na domačiji v Selnici ob Muri. Ob 13.10 uri se je Z.B. s pomočjo električnega dvigala, katerega je opravljal Z.A. dvigoval iz vodnjaka. Pri tem je izgubil ravnotežje in je padel na dno vodnjaka in se tako hudo poškodoval, da je na kraju poškodbam podlegel. PO@AR V DOMU UPOKOJENCEV Dne 14.11.2002 okoli 20.05 ure je prišlo do požara v sobi Doma upokojencev Ptuj, Enota Muretinci, ko je eden od oskrbovancev v svoji sobi prižgal cigareto kljub temu, da je v sobah prepovedano kajenje. Med kajenjem mu je cigaretni ogorek padel na jogi, ki se je vnel in vžgal. Ogenj se je razširil po celotni sobi. Ogenj so pogasili gasilci. Zaradi požara je bilo evakuiranih 38 oskrbovancev iz I. nadstropja, eden oskrbovanec in medicinska sestra pa sta dobila lažje opekline in jima je bila nudena zdravniška pomoč. Škoda znaša po nestrokovni oceni 500.000 SIT RADIOPTUJ 89,8-98,e-l04,3MHz OSEBNA KRONIKA Rodile so: Silva Klemen-cic, Cvetkovci 90, Podgorci - Vito; Anica Taciga, Doklece 30, Ptujska Gora - decka; Marta Čuš, Brati-slavci 50, Polenšak - Nej-ca; Simona Žemljic, Veliki Brebrovnik 92, Miklavž pri Ormožu - Mašo; Aleksandra Tolimir, Na Livadi 2/a, Rogaška Slatina - An-žeta; Klavdija Fras, Markovci 92 - Reneja; Renata Korez, Lovrenc na Dravskem polju 33 - Alena; Matejka Milošic, Bukovci 6, Markovci - Klaro; Romana Polajžer, Majšperk 32 - Žiga; Danica Kaucic, Kraljevci 37, Sv.Jurij ob Scavnici - Aljoša; Karolina Roškar, Hajdoše 43/c, Hajdina - Saša; Cvetka Križanec, Gozdna ul. 19, Rogaška Slatina - Feliksa; Klaudija Cebek Ladic, Draženci 76/a, Ptuj - deklico. Poroka Lenart: V soboto, 16. novembra sta se poro-cila Pavel Kurnik, Sp. Voli-cina 71e in Brigita Ljubec, Sp. Volicina 71e. Umrli so: Ferdinand Fer-cec, Kozminci 27, rojen 1925 - umrl 08. novembra 2002; Vincenc Žigman, Kraigherjeva ul. 18, Ptuj, rojen 1923 - umrl 08. novembra 2002; Alojz Kram-berger, Levanjci 29/b, rojen 1932 - umrl 06. novembra 2002; Marta Kosi, rojena Sacer, Trgovišce 38, rojena 1950 - umrla 08. novembra 2002; Stanislav Otorepec, Frankovci 7, rojen 1930 - umrl 11. novembra 2002; Filomena Arzenšek, rojena Stupan, Trgovišce 10, rojena 1908 -umrla 11. novembra 2002; Marija Smolej, rojena Novak, Majšperk 59, rojena 1926 - umrla 13. novembra 2002; Stanislav Čampa, Uska 12, Nedelišce, rojen 1947 - umrl 02. novembra 2002; Marija Gabršek, Pa-vlovci 14, rojena 1912 -umrla 14. novembra 2002; Marija Kenda, Gregorci-cev drevored 5, Ptuj, rojena 1928 - umrla 12. novembra 2002. um Prstec aST^rSi-Punlo