Morifuri v&s salufant. Slovcnski učitclji odhajajo iz Julijskc krajine v notranjo italijo in zapuščajo svoj rod. Vsak pričetcl: šolskega leta zavihti ti« ranski fašizcm svoj bič in prctepe do krv; te našc stanovske mučenike. Utrgal je osta? le naše najboljšc z rodne grude in jih pre= stavil dalcč od svojih dragih v svoje po> krajinc Piemont, Toscan-o, Marche itd. Vsi ti trpini nam kličejo sedaj s svoje Kalva= lijc: »Oče, odvzemi od menc ta kelih trpIjcnja!...« Svobodna domovina, sprejmi pdd svojc okriijc prcmaganc in potlačenc!... Franc Kramar iz Višnjcvika, Albert ivančič iz Smesti, Rudolf V^žintin iz Renč iu diugi družinski očetje so iztrgani iz na* iročja' svojih rodbin in zavrženi dalcč tja nckam v najbolj zahodne italijanske gore, kjcr nc bodo mogli živeti socialnega živijc? nja našega človeka. Marljive tovarišice osi^ velc v službi med našim rodom Marica J?e* rin, Grželj Albina, Soban Josipina in drugc nilajšc zginejo z naše zemljc in pridcjo v pusto tujino, kjer jih bo gledalo prosvctno zanemarjeno ljudstvo kot kup svojc ncsrc« če. Zavedni, živahni in mlajši tovariši Ku= doif Čchovin, Anton Medveš, Alojzij Carli, Nanut, Vclišček itd. pojdejo s srdom in tu= go v duši po tuji zcmlji, ker so ljubili svojo zcmljo in srca bodo hrcpenela po dragih domačih Ijudeh, kjer so živcli svojo mla* dostno srečo. Ljubezen do zasužnjenc doinovinc je ubila vse te naše mučcnike, ki so za naš rod po slani ozeblo cvetjc na zmrznjeni vcji našcga narodnega drevesa, ki cvcte le še na svoji izhodni polovici. Mnogi pustc vsc ch trone in pomaranče lcpc in bogate (?!) Ita= lijc in pojdcjo s praznim trelbuhom za trdim kruhom iskat boljšc sreče, nego jih caka v Piemontskih gorskih vaseh ali pa na'j zapuščenih rebrih revnih Apeninov. Kam naj se obrne obupani tovariš Ivančič s kopico svojih ncdolžnih otrok, ki so tako kruto ka* ziiovani, da zgube svojega očeta z rodne zemlje? Kako naj imcnujemo tako podlo mašccvanje fašistovskih šolnikov nad po= štcnimi ljudmi, katori niso drugegn zgrešili kakor to, da so rojeni Slovenci? Zgražajo se gospodarji sedanjc Italijc nad nckdanjimi barbarskimi narodi, ki so pokončevali mrtvo lcpoto starega Rima, šc danes pravijo Vandali nekulturnim ljudcm, a kdo so vcčji Barbari in Vandali od onih, ki trgajo živemu, zavednemu in izobraže« nemu človeku srcc iz prs, jczik iz ust in zruičaje iz plemenitih duš, otroka iz očetos vcga objema in žcno od skupnega ognjišča itd.V Slabši od njih ste vi fašistovski go^ spodje. Bridko more biti tcm trpinom v duši in vsaj močnejši tcr odločnejši neomadeže^ vani porečejo svojcmu tiranu glasni in jasni: »Nc!« Iskali bodo kruha tu pri nas po zgleuu mnogih drugih, ki so že prcd njimi pri^ bcžali sem d o m o v v do,bi svojega prega^ njanja. In naše šolskc oblastnije!? Sprejmcjo li te svoje mučcnce za svoje otroke? Saj sc bodo reveži zadovoljili z vsakim mestom na naših tleh, da le čujejo svojo domačo go= vorico, radi katcrc trpe toliko preganjas nja... Naše povcrjeništvo UJU se mora odločno zavzeti v vsakem uradu, da najdejo tudi naši najnesrečnejši tovariši svoj ko= šček kruha v svobodni domovini. Vredni so ga, ker so se pokazali junaškc in zveste v odločilnih dneh in niso niti trenutka pre* mišljali dokazati tiranu svoje ljubezni do doma in roda. »Učiteljski Tovariš« se je že v --pretekli številki zavzel za vse tc pregnance in upaj* mo, da nc bo naš klic glas vpijočega v pu* ščavi. Sedanji krmilarji našega šolstva po* znajo Julijsko Krajino in vse trpljenje nje^ nega naroda, ki trpi, močno trpi, ko prega* njajo z njegovih tal zadnje njegove najs vrlejše sinove, ki nočejo ukloniti tilnika tujčevi peti. Kako je pri srcu raznim bahaškim iz« dajniškim ucitcljem snoparjem naše krvi, ki so izdali svoj rod? Tudi oni pridejo na vrsto, da pojdejo daleč doli v gorate Apc= vAnc, kjer naj jih grize vest radi narodnega izdajstva. Svobodna domovina Vam pokaže s pistom: »Proč od mcne ker ste me zata« jili pri prvcm pctelinovem klicu!« Kako jc v dušah odpadnikov? Fašistovski režim pošlje tudi vas, da dobitc zasluženo plačilo za svoja podla dcjanja .. Vam trpeči poštenjaki, kličemo: »Na svidenje!«... Sin planinskega raja.