Kaj je novega? Grozen umor beražice. V gozdu med Sv. Mikiavžem in Loko pri Hočah so našli dne 15. t. m. truplo neke bpračice, ki je najbrž bila najprej oropana, potem na grozovit in naravnost sadističpn način trpinčena in naza'dnte umorjpna. Pri raztelesenju dne 17. t. m. se je dognalo, da je imela usta zamašpna s travo in z listjem, po'eg tega pa v usta zabite tri kline! Na vratu jp imela zevajoco rano, pokrito z njpnim robcem. Ioie!a je tudi polomljenih več rpber in tudi vpc drugih vpčjih telesnih po.škodb, kar je dokaz, kako kruto je ostudna zver v č'ovpški podobi ravnala z ubogo žrtvijo. Orožništvo zasleduje ce!o zadevo ter upamo, da bo ta zver prejkoslej prišla v roke pravice. Imena nesrečne žrtve dosedaj še ni bilo mogoče dognati. Našli so pri njpj samo dovoljenjp za beračenje, izdano od ob?ine Lažp pri Konjicah. — Cesta mpd Sv. Miklavžem in Loko je zadnje časp sp'oh na slaoem glasu. Nedavno pred z^oraj opisanitn umorom jp bil skoraj na istem mpstu napaden kovač g. J. Žumpr iz Loke. Vracal sp je okrog 9. ure zvečer od Sv. Miklavža domov v Loko. Radi sigurnosti je pobral debelejši kamen ter ga vtaknil v žep. Ko je prišel preko klanca do zadnjega grmovja, mu jp' zaklical nekdo »stoj!« in kmalu nato je planil na cpsto noznan moški ter obstal kakih 15 koiakov proc od kovača. Nekaj časa sta se brez besed glpdala, nakar se jp Žumer obrnil ter nadaljeval pot. V tpm hipu pa jp neznanec skočil za njim. Komaj se je Žumer zopet obrnil, jp neznanec zopet obstal. Kovaeu je bilo teh šal žp dovolj, potegnil je kamen iz žepa tpr ga vrgel neznancu z vso si'o v g'avo da se je takoj nezavpsten zgrudil. V tpm trpnutku je skočil izza grma drug moški ter oplazil kovača z gorjačo po g'avi. Udarec pa je bil slabo namerjen in jp zbil kovaru samo kapo z glavp. Ta je nay;lo pobral nov kampn. ga zalučal v napadalca ter pobegnil v smpri proti Loki. Sroral jp dva moška tpr se ž njima vrni] nazaj ria mesto napada, toda neznanca sta žp izginila. Požar v SloTenskih eorip;ih. V nooi od 14. na 15. t. m. je izbrur-nil po?ar na gospodarskem pos'opju posestnika Franca Janžekovipa v ŠPtarjevi pri Št. Lenartu v Slov. gor. V npkaj urah je postalo skoraj novo in ze!o prostrano posiopje žrtev plamenov. K sreči jp bi'o prazno. razvpn par kokopi in kobile. katpro so pa ljudjp rešiH. Ker ni bilo požarne brambe. jp obstojala nevarnost da se ogenj razširi tudi na sospdnja po-!'opja, ki stojp v bližini: sospdjp se lahko 7arivaU/o samo siabemu vrempnu. da tudi oni niso pogorpli. Ta po/ar je že tretji pri posestniku Janžpkoviču. Zgorpli sta mu že prpj vinogradniski pos'opji v Gradišaku pri Sv. Lpnartu in v Žikarcih pri Št. Rupertu. Nedavno pa je uničil na nepojasnjen način požar gospodarsko poslcpj-' njegovemu bratu Janezu v Cermlenšaku. Stekel človek. V četrtek, dne 17. t. m., opoldne^ go pr; peljali v Maribor iz obcine Lormanje pri Št. Lenartu v Sl gor. posestnika Svenšeka, ki je obolel na 9teklini. Okros Božiča ga je ogrizel pes, o katerem nihče ni sumil, da )' bil stekel. Svenšek se za rano ni brigal ter se je ista »r. ma zacelila. Pred 14 dnevi pa je obolel na čudni bolezu, Pričela ga je boleti glava, izgubljal je zavest, bolel ga j= celi život. Znaki bolezni so bili vedno hujši in pred neka dnevi je naravnost zbesnel. Šele tedaj so začeli 3umiti, ib je obolel vsled ugriza steklega psa, kar je zdravnik potru>; ter odiedil takojšen prevoz v bolnico. Bolnika go zvezan<ga naložili na voz. ga pripeljali v Maribor, kjer so se usts vili najprej na policiji, ki jih je napotila v bolnico. V bolnici niso bolnika sprejeli, ker nimajo za lo potrebnih pn,storov. Spremljevalci so nato odšli na kolodvor ter ga prc peljali v Celje v Pasteurjev zavod. Med vožnjo in v Mari boru je bil bolnik popolnoma miren, lahko je hodil, venda/' se ni vpč zavedal, kje se nahaja Ln kaj je z njim. Bolezo* je že tako napredovala, da ni bilo več nobene pomoci. t" vlaku je Svenšek tako oslabel, da je že v bližini Slovensk.' Bistrice umrl. Truplo bi bili morali po predpigih v Slo= . Bistrici izvagonirati in ga pokopati v občini, v kateri je i?mrl, toda radi upiranja krajevnih činiteljev so morali p<1 tovati spremljevalci struplom umrlpga do Celja, kjer ga fc zdravstvena oblast dala prepeljati na pokopališče. Vlak povozil neznanca. V predoru med Trbovljami ii* Hrastnikom je v noči od 16. na 17. t. ra. povozil vlak nek*1 ga moškega, katerega ime še ni ugotovljeno. Kaj je ta človek iskal v tun>elu in al i je šel v njega z namenom samo mora, se ne more dognati. Prepeljan je bil v mrtvašnica Dol pri Hrastniku in tudi tam pokopan. Uinor v Derganjili selih na Dolenjskem. V zapore o* krožnega sodišča v Novem mestu so pripeljali FranceU. Hrovata, po domače Grilčka, iz Vavte vasi. Pred leti se '}¦ priženil k vdovi Ani Avsenek v Derganjih selih nad Topiicami. Oba zakonca, okoli 45 Iet stara, sta živela nekaj čas* v miru, kmalu pa so se pričpli v hisi stalni prepiri. Povotl je bi!a v veliki meri že okoli desetkrat kaznovana An* Hrovat, ki je bila znana po vsej okolici kot prepirljiva ien. ska. Ko je te dni zahteval mož France od svoje žene 3 Dm za cigarpte, mu jih žpna Ana ni hotela dati. Begeda je dal* bespdo, nakar je France Hrovat navalil na svojo ženo hsjo v hlevu ubil. Mož France je bil takoj po izvršenem fAnn aretiran. Pred preiskovalnim sodnikom le deloma prizn* va svoje krvavo dejanje. Strahotc potresa v Hercegovini. Zadnjič smo na krai ko poročali o nesreči, ki je zadela okraj Stoiac na meji meO Hercegovino in Dalmacijo. Potres je bil izredno mocan. Po tresnp sunke so čutili na spveru šp precpj moeno do Sarajeva, na jugu in na zapadu pa je bil izredno hud sunek š< v Splitu, Dubrovniku. Kotoru in Črnigori. Vendar je samo v Sto'acu zahteva] potrps smrtne žrtve ter napravil velik<> škfKlo. Ubitih jp bilo skupno 15 oseb, veliko število pa jV ranjpnih. Podrtih je več sto človeških bivališc, mnogo tisof1* hiš je pa tako poškodovanih da jp bivanje v njih smrtnonevarno. Čudovite so posiedicp potreba tudi v naravi. Potok Bpla Vrijeska jp popolnoma usahnil, voda pa se je zopet pojavPa v novi strugi nckaj kilometrov višje ter tecF popolnoma v novo smpr. Usahnilo je mnogo vrelcev in nastali so zopet novi. Hrib nad vasjo Kubiša se je razpolo^S ter jp nastal v sredini globok prepad. S hriba 8e je med potrpsom utfgala velikanska skaia ter zdrvpla v dolino le* porušila veo biš. Mnogo cest so zasuli plazovri. Zemlja j* zaipziia na več krajih potokp in rpke in zastala voda je n*ipraviia cpla jpzpra, ki bodo izginila še'e potem, ko strugfprekopljpjo. Škoda jp izredno ve]ika. Vlada in zasebna do brodp'na društva so priskosi'a prebivalstvu od potresa obiskanih krajpv ze^o izdatno na pomoč. Zpm'ja v teh krajife se šp ni umirila. Najnovpj-še vesti porocajo o novih potrei* nih gunkib. ki spravljaio ljudi v velikanski 9trah. Kmetijska podružirca Maribor in okoliš. Pred vojn& smo imp'i npko'iko vinirarskib šoi, na koMh so se mlade niči v devptih mespcih praktično in teorpticno dobro nančili najvažnej?pga, kar jp umnemu vinicarju treba znati Tp zelo primernp šo'e so sp po vojni žal ukinile. Ponovno se je v vrstah vinogradnikov izjavila želja, naj bi se zopc? oživotvori'e. kpr po drugpm po^u dane? ni priti do kvalificiranih viniParjev. Zdaj je vlaila tej upravičpni želji ustregla. Naznanja 9P nam (obvpstilo nam je došlo dne 19. t. m.)> Ma-^e s 1. marcem 1927 uvedeja v izobrazbo o vinarstvu in ¦wa*djarstvu zopet devetroesecKi viničarski tečaji in sicer za- •Všasno 1. na drž. trsnem im sadnem nasadu v Pekrah pri Maribora, pošta Limbuš, in 2. na drž. trsnem in sadnem uesadu v Kapeli, pošta Statina Radenci. V vsakega teh te- ifejev se sprejme 10 gojeneev. Pouk je pred vsem prakti- «čen in le v toliko fudi teoretičen, koliker je za boljše raz- *emevanje vsakega posameznega opravila v vinogradu, sa- •* ionosniku, trtnici, drevesnici, v kleti i. dr. neobhodno po- ffreben. Gojenci uživajo na nasadih prosto stanovanje in ' krano ter še dobe meseeno 100 Din na roko, da si oskrbe i »ranje perila in nabavtjo razne majhne potrebščine. Sprej- mejo se viničarski in kmetski fantje med 16. i-n 24. letom inariborske oblasti in so dovolj mooni opravljati lastno- točno vsa vinogradniška in druga go^podarska dela. Proš- taje za sprejem morajo biti opremljene: 1. s krstnim listom, "8. z zdravniškim spričevalom, 3. z nravnostnim spričeva- tom in 4. z obvezo staršev, da so voijni udeleženca pustiti flevet mesecev na zavodu. Prošnje imajo prosilci o-sebno ¦ddati pri upravitelju doticnega nasada najkasneje do dne "_O. februarja t. 1., na kar dobe obvestilo, ali so sprejeti ali «e. — Pristavljamo: Ker nam je naznanilo z ozirom na rok ta vlaganje prošenj došlo prepozno, naj oni, ki želijo sto- piti v tecaj, talkoj poskusijo doseči sprejem, ki se bo skoro fotovo še posreoil, ker je tudi šele zadnja številka »Kmeto- valca«, ki je izšla te dni, prfriesla uradni razglas. — Na- felnik. Stev-enec, Slovenka! 75 let je minilo, odkar je Mohorjeva drežba slovenskemu narodu dala svoje prve knjige in •i tem peikazala smerniee za veliko kulturno delo med natodom. Po pravioi smemo to kulturno ustanovo imenovati aajvečje kulturno napravo Slovencev. Saj je tekom 75 let razširila med našim narodom na milijone knjig, ki so mu t>ile vzgojiteljice in učiteijice že teda|, ko so se našemu narodu pri izobrazbi stavile nepremostljive ovire. Iz njih je aarod črpal pravo in resnično omiko, slonečo na kato'iških aačelih. Mohorjeva družba pa je tudi še danes po preteku 75 let nežzčrpen vir za pravo in plemenito izobrazbo našega naroda, saj se zna prilagoditi prav tako patrebam eedanjega casa, kaker je pred 75 leti orala ledino prosvete in omike fned našim narodom. Ob ajeoi 751etnici naj sprejme Mohorjeva druzba izraze g'oboke hvaležnosti celega »lovenskega naroda. Priznanje širokih plasti našega naroda, da je ona od vsega počefka vzbujala in utrjevala v ajih versko in narodno zavest, naj velja kot aajlepša čestitka k njenemu jufeileju. Kako pa bomo proslavili 751etni jubilej naše največje kulturne ustanove? Kako se bomo oddolžili našim velikiai prednt^om, ki «o jo ustvarili? Kako njeneaiu duševnemu očetu, nesmrtnemu škofu Anlon Martinii Slomšku? Najvecjo in naj'epšo hva'ežnost jim izki.žemo, da do dne 5. marca 1.1 vsak ud dobi vsaj enega novega ada za Mohorjevo družbo. Sloveaec, Slovenka! Tvoja skrb bodi, da ne bodo manjkale vnobeni slovenski družini Mo Sorjeve knjige! Letos bo dobil vtsak ud Mohorjeve družbe ,m 20 Din ne 4, ampak 5 kajig! Voliliii imetiiki se popravl jajo uradno, oziroma na no'•vo sestavljajo samo še teden dni, to je do vk^juf-n* dne 4. ;?aiarea t. 1. Kdor si še nr zasifural volilne pravice, naj gre Tsaj zadnji teden k županstva in to slori. Porotni imenik za I redn« zasedanje porote v 1. 1927. {.: Poglavitni porotniki: 1. Brvei Josip, posestnik, PoSefova (Krčevina). 2. Cerniavič Andref posestalk, Šl. Ilj. 3. Veidifauber Jožef, posestnik. Slatinski do!. 4. Cigler Jakob, posestnik, Nova vas (Sv. Marko). 5. Oradišntk Jakob, pose^nik, >Gradišre. 6. Deucan Franc, posestnik, Boc. 7. Juršig Ivau, posestnik, Bistrica pri Rušab. 8. Reitef Jožef, posestnik, Geršak. 9. Lahovnik Franc, industrijalec, Farna vas. 10. L^šnik Alojz, vinski trgovec, Kreevina. 11. Petrovie iFranc, posestnik, Sv. Mikiavž. 12. Terstenjak Janez, pos., ilvanjšev^ci. 13. Jauk Anton, posestnik, Limbuš. 14. Zelenr ¦ko Antos, posestnik, Zg. Šentjakobski dol. 15. Pliberšek Jožef, župan, Pivola. 16. Potnik Alojz, posestnik, Gaj. Zg, iSy. Kungota. 17. Šmirmaul Karl, posestnik, Vajgen, Jaretaina. 18. R*k Ivan, poaestnik, Videž, Cigonca. 19. Heričko Bogomir, posestnik. Kamnica. 20. Malajner Franc, posest«ik. Rogo^a. 21. Hauptman FiMp, trafikant. Studenei pri •Marifooru. 22. Frangež Franc, posestnik, Bobova. 23. Kovačič Tomaž, posestnik, Podigradec, Pla5, 24. Vog'er Jan., :po9€St«ik, Radlnci. 25. Zorko Anton, posestnik Lovnik, Polj^ajae. 26. Dabnik Ivan, trgovec, Bistrica pri RuŠah. 27. Tacer Ivan, posestnik, Gradišče. 28. Dvoršak Vvnko, pos., Spodnji Porcič. 29. Ingolič Anton, posestnik, Sp. Polskava. 30. Samastur Ivan, posestnik, Spodnja Polskava. 31. Bauman Josip, posestnik, Racje. 32. Florjancič Jakop, posestnik, Sv. Miklavž. 33. Majdič Štefan, posestnik, Cerknica. 34 Mohorič Anton, trgovec, Ptuj. 35. Rojko Rudolf, posestnik, Sv. Trojica v Slov. gor. 36. Golle Valentin, župan, Nasova. II .Nadomestni porotniki: 1. Černko Franc, elektrikar; Jakop Karl, trafikant; Tomažic Franc, nožar; Urbanek F., vrtnar; Dolček Štefan, krojač; Wesiak Karl, trgovec; Riha Alojz, klepar; Wutolen Anton, strojar; Saria Karol, trgo- vec, vsi v Mariboru. Nezgod« mariborgkega mfsfnega nvtoomnibusa. V torek krog 10. ure dopoldne je vozil mestni avtoomnibus po cesti iz Kamnice pri Selnici. V bližini Selnice je velik klanec in ravno tamkaj, kjer se odcepi od glavne cesle druga cesta proti dravskemu brodu, je vse v ledu. Ko je prišel avto na ied, mu je izpodneslo kolesa in je padel v jarek. V vozu je bilo poleg šoferja pet potnikov in od teh sta bila dva lažje poškodovana. Na avtomobilu so se razbile samo šipe, sicer je oslal nepoškodovan in se je tudi sam pripeljal od kraja nesreče nazaj v Maribor. Nesreče ni zakrivil šofer, pač pa jo je povzročila slrma in oledenela cesta. Pošlodovana sta selniški župan g. Heinrih Martin in soproga pekovskega mojstra iz Selnice Marija Pečnik. Mariborski rešilni avto, ki je bil pokliran na meslo nesreče, je oba ranjenca obvezal. Trije požari v eni noči. V noči na torek je bila mariborska požarna bratnba trikrat alarmirana radi ognja, ki pa se k sreči nikjer ni razvil v verjem obsrgu. Okrog 7. ure zvečer je opazila čuvajka v stolpu ogenj v M^lju. Ognjegasci so takoj odhiteli na kraj pozara, gorela je pa le suha Irava na pobočju železniškega nasipa poleg moslu. Nevarnosti ni bilo nobene. Trava se je najbrž vnela od ogorkov iz lolomotive. — Ob četrt na osem je bil javljen drugi ogenj na Koroški <esli. Vnele so se saje v dimniku hiše št. 102, lasl g. Ivana Krušič. Ogenj je pogasil dimnikar. —  Tretji alarm je bil v torek, ob 5. uri zjutraj. Javljcn je bil požar t Frankopanovi ulic pri kadclnici. Ognjegasci so se odpeljali t  označeni smeri z avtoturbino, toda ognja niso našli nikjer. Sele kasneje so izvedeli, da je gorclo v Spod. Radvanju pri posestniku Lobniku. Ogenj pa so pogasili radvanjski ognjegasci. Ooijnfije z nežigosanimi uteži. V Zagrebu in Ljubljani je prišel meroizkusni urad ob priliki kontroie uteži po trgovinab na sled pretkani s'epariji. Uradniki urada so ugotovili, da uporabljajo razni trgovoi medene uteži s ponarejenim kronskim žigom. Meroizkusni urad je napravil takoj ovadbo na ministrstvo trgovine in industrlje, ki je poveriio iefa meroizkusnega urada v Ljubl;ani, da izvrši preiskavo. Dognal je, da izvirao uteži \z Maribora, kjer je preiskoval s^učaj s sodeiovaivem po'ici|e. Uteže je izdelova^a marib. tovarna A. R. na Teznu. Pri lastniku tovarne R. izvršena bišna preiskava je prinesla ua dan toMko obtežilnega materijala. da je moral vse priznati. Izdeloval je uteži s ponarejenim kronskim žigom že od meseea avgusta 1. 1926. I7govarjal se je. da je ponarejal žig radi tega, ker mu mariborski meroizkusni urad ni šel na roko ter je moral čakati na uteži po 14 dni, \«?'ed cesar je imel veHke izgube. Za žigosanje uteži se p^ača od vsakega komada taksa 50 par do 1.50 Din. Pri velikib naročiMh je verjetno, da je svota, za katero je bila država oškodovana, precejšnja. Tovarnar R. je že pred več tedni izvedel, da so mu prišli na sled ter je radi tega vse stroje za žigosanje vrgel v grezni-co po'eg tovarne. Ko so greznico izprazniH, so stroje našli. Proti tovarnarju R. bo postopaio drž. pravdništvo. fzpreraemha m okrijnem z-xstop'i v Maribom. Ker je veiiki župan dr. Pirkmajer pred vsem iz poHticnih nasjibov izpremenil gerentstvo tudi pri okrajnem zastopu v Mariboru. pa je odvze! SLS vpliv v okranem zastopu in ga dal SDS in radirevoem. ki so oboji sramotno propad'i, bo dr. Pirkma|er te dni pred^ozil novo i7.premembo, ki bo odgovarja'a sedanjema dejanskemu stanju. Šfirje sinrtni slučaji v Sv. Mart:m pri Vnrber»!i. Tukaj smo imeii v enem tednu štiri mrliče. Dne 7. t. m. je «mr'a Marija Laufer. ohčinska reva iz Spodniejja Dupleka, v starosti 81 let. Dne 9. t. m. je umrla Marija Toplak, roj. Duh. posestnica v Cig'en(*ah. v starosti 40 let. Rajna je v svojjem živl;enju mnogo trpe'a. Meseca septembra si je š'a iskflt zdravja v javno bolnico v Marihor. tam f a ni bPo druge pomoči kot operaeija, katero je dohro pre^a^a. Čez nekaj tednov se je vračaia skora.i popolnoma zdra^a domov. Ker pa je bi'o doraa drugače kot v bo'nici, primorana je bi'a opravljati težka dela ter si je s tem pono'noma pokvari'a zdravje in seda.j ni bi'o za njo več rešitve. Skoro ce!e tri meseoe je prenaJa'a bude bo'ečine. a prenpšala je vse potrpežljivo. Njena želja je bila, da bi še bila zdrava, a Bog je storil drugače. Zapušča tri nedoraale otroke, najmkjli • je star šele komaj dve leti. Dne 15. t. m. pa smo imeli k»? dva pogreba. Predpoldne smo pokopali Antonijo Kirbis posestnico v Žiteški vasi, v starosti 51 let. Rajna je bil« pri ljudstvu zelo spoštovana in priljubljena, to je pokazaJ njen lepi pogreb. Popoldne pa smo spremljali k zadnjemfl počitku Jožefa Mesarec, posestnika v Ciglencah, v staroetl 68 let. Rajni je bil dober oče, skrben gospodar in vnet kristjan. Bodi vsem zemljica lahka! Novice iz Vurberga. Staro prerokovanje: dolg_ predpust, malo gostij se je letos zopet izjalovilo, ker imamo vsaki teden v naši mali župniji po tri do stiri poroke. D«j Bog, da bi bili v novem stanu vsi novoporočenci tudi dolga leta srečni! — Španska bolezen tudi pri nas precej močn« razsaja, da so nekatere družine priklejene vse na posteljo, vendar smrtnih slučajev še dosedaj hvala Bogu ni. Pravijo, da je proti tej bolezni zdravnik kralj alkohol, pa ne vemo! — Dne 13. t. m. se je na Vurbergu poročil mladenič Dan. Brumen od Sv. Martina z nevesto Frančiško Rojko iz Vumbaha. Med veselimi svati se je nabralo za Dijaško knhmjn 100 Din. Posnemajte! Smrtna kosa. V petek, dne 11. t. m., je umrl v Rošnji splošno pri'jubljeni g. Alojzij Ertl, previden s sv. zakr*menti, v 55. leti»svojega življenja. Rajni je bil blaga iu mima duša. zvest bralec mnogih krščanskih listov. Bil je tudi naročnik »Slovenskega Gospodarja«, kateri mu je bil ljub prijatelj. Še v zadnji bolezni ga je rad prebiral. Vsak, kdor je rajnega poznal, ga je vzljubil. Najlepše pa je pokazal njegov pogreb, kako priljubljen je bil. K njegovemu zadnjemu domu ga je spremljala cela fara pod vodstvom obeh domačih duhovnikov. Obranili ga bomo vsi v najlepšem spominu. Dragi Alojzij, po trudu življenja si odpočij pri Bogu! Vrl mladeniC urarl pri Sv. Urbanu niže Ptuja. Neprioaikovano se je dne 14. t. m. raznesla vest, da je umrl Jožef Simonic, p. d. Krajshauptmanov Jožek, v Loškem vrhu. Bil je miadenič. katerega je vse spoštovaio in bi ga kmalu kot moža-gospodarja še bolj. Bil je iz verne krščanske hiše, zvest naročnik »Slovenskega Gospodarja« in v dobrih gmotnih razmerah, pa vendar je tako ljubil svoje že priletne starše, da je kljub prigovarjanju ostal dalje časa mladenič, da bi tako dalje užival nežno medsebojno ljubezen. Pa urla' se je in si poiskal nevesto iz hiše, katera bi gotovo enako žnjim vred čustvovala s starirni starsi. Pa ker naša pota niso božja pota, ga je Vecni poklical Ln mu oakrbel drugo nevesto. Bil je v nedeljo, dne 13. t. m., drugič oklican, ponoči na pondeljek jutro pa je mirno v naročju svo|e neveste in svojih staršev, katerim je bil edina opora, v Gospodu 7aspal. Bil se je nekaj prehladil in ker je kal b6ie_ni prinesei že iz vojne, je v treh dneh podlegel kljub zdrav niški pomoči. Neverjetno se je zdeio vsem daleč naokoll, ko so urbanski zvonovi o^znanili njegovo smrt, da je namesk> k veseli poroki. mora! v prezgodnji grob. Pretresujočc* je bilo gledati, kako sta za pogrebom namesto k poroki šla stBiekf) oxe in mati katera sta v njegovi družini upala mirno preživeti zadnje dni. Ker smo te pa poznali, dragi Jožek, kot vernega in dobrega kristjana, upamo, da se veselip v nebesih z nevesto, katere ti ne bo treba nikdar vei zapustiti. Prosi tam gori. da bodo mog'i oče, mati in nevesfa vo'jno prenesti m nje tako bud udarec, in ako ni bila božja volja, da bi tukaj dalje med njimi živel, boš pa izprosii, da se enkrat tamkaj skupaj veselite, kjer ni zemeljskih bridkosti in solz. Dragi Jožek, vsi, ki smo te poznali, pa ti obranimo blag spomin in ti kličemo; Počivaj mirno v Gosfodu! R;i/no ort Velike Nerto-je. V npde^jo. dne 20. t. ra., je imelo tukajšnje bralno društvo »Mir« svoj občni zbor. Zgiasi'o se je preeejšnje števi'o novih udov. Namen in pa cilj oru?tva je pred vsem za to leto društvena dvorana, ki se bo uredPa v prostorih križniškega grada. Z delom se je že prirelo in je upati da bo že to leto naša m'adina lahko nasfopi'a v novi dvorani. Nekaj časa smo mislili. da ne bode pri nas nič kandidatov za 7akonski jarem. a zadnji čas je postal taki naval, kakor bi šlo 7.a stavo. Ženi se vse vprek, m'ado in staro. »bogaHči in nemanicVi«. Pa saj je pač zakonski stan, kakor je n. pr. pri nas neka nevesta na vprašanje, »kateri je prvi in na-potrebnejši zakrament«, odgovorila, da 7akrament sv. zakona. — Tudi naš trg se ,je zacel 7e'o modernizirati. Imaino na izbero trgovin, katere 7aradi konkurence po trikrat na dan spremenijo ceno jajc; nada'je imamo tudi krčme, kjer se toči izvrstno vino iz na- iih lepih Slovenskih goric, katero je pa tako mačno in to ¦ajbrž po zaslugi našib krčmarjev, da če ga popiješ tri litre na enkrat, ga boš pošteno čutil. Da so naš trg še bolj izpolni, smo na vse zadnje priženili še mesarja. S kakšno govedino, mastno ali suho, nas bo zalagal novi mesar, bo pokazala bodočnost. Pa o smola! Kaj nam pomugajo vse dobrote, katere nam nudijo zgoraj omenjeni stanovi, ko pa so nara ravno pred nosom zaprli tistega umetnika, kateri je znal na papir naslikati sv. Jurija tako lepo, da si njegovo sliko lahko prodal za tisoč dinarjev. Pa ne da bi kdo mislil, da so ga zaprli za to, ker je ponarejal denar, temveč zato, ker je slabo ponarejal. Razpečevalec ponurejcnih lOOCdinarskih bankovcev prijet! Zadnji pondeljek v jutro so aretirali malonedeljski orožniki glavnega razpečevalca ponarejenih lOOOdinarskih bankovcev Alojzija Ravšla in so ga izroeili v zapore v Ljutomer. Iz Ljutomera je bil odpremljen Ravšl v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Žrtev aikohola. Pretresljiv in nad vse žaloste-n je bil prizor, ki so ga zrli dne 8 .t. m. prebivalci občine Pečarovci v Prekmurju. Mrtev je ležal pred njimi 471eten korenjak kmet Viktor Fekonja. Nesrečni mrlič je postal žalostna žr<tev alkohola. Umrli je bil prejšnji dan v Proseeki vasi in se je tam nekje napil žganja. V takem stanju se je napotil domov. Gotovo ni mislil, da je to zadnja*pot v življenju in da domačije sploh ne bo več videl. Med potjo ga je zavžiti alkohol napadel z vso silo in je moža veekrat podrl na trda, zmrznjena tla. Borba je bila huda. Misel na dom, strah pred smrtjo v mrazu in snegu so dajale nesrečnežu moč, da se je vedno nanovo dvignil in se zavlekel za par korakov naprej. Naposled je omagal. Padel je in ni več vstal. Zadnje sile so ga zapustile in alkohol je popolnoma zagospodoval nad njim. Smrtni boj je moral biti strašen. Najbrž se je zopet prikazal dom in v daljavi je nesrečna žrtev najbrž zagledala mrzlo roko smrti, kajti še enkrat je napel moči. Łq rokah in nogah se je skušal plaziti naprej in se rešiti ^mrti. Uiti pa ni mogel več. Drugo jutro so ga našli trdega, prezeblega, mrtvega, že blizu doma. Obraz mu je bil tako izpremenjen, da ga takoj sploh prepoznati niso mogli. 0 brezupnem smrtnem boju je pričala okolica. Trda tla so namreč bila vse naokoli spraskana. — Bog ve, koliko žrtev je v vrsti sličnih nesrečnikov. A tudi to ve le Bog, kdaj se bo človeštvo iz takih vzgledov učilo. V prvem trenutku se vsak trese, čez nekaj dni pa teče življenje naprej v starem toku, kakor da se ni nič zgodilo! ¦ Čudna vest iz slovenjgraškega okraja. Voiilni imeniki. Do 3. marca je še čas, da se uradno popravijo izven reklamacijskega postopanja volilni imeniki. Za nekatere občine »lovenjgraškega okraja bi se moral ta stavek davkrat podčrtati, da ga neki občinski tajnik — ime za sedaj še zamolčimo — vendar ne bo prezrl. V občinah Legen, Vrhe, Sele in Pameče so bile v volilnih imenikih pri zadnjih voHtvah | tolike nepravilnosti, da si večjih ne moremo misliti. Pa je j tajnik teh občin do'go!etni uradnik sreskega pog'avarstva, | ki mu mora biti zakon o volilnih imenikih prav dobro poEnat. V eni izmed teh občin volilni imenik niti ni bil vposlan v potrditev okrožni sodniji. V drugi je bilo vsled zanikernosti obcinskega tajništva mnogo reklamacij zavrnjenih, ker so manjkala potrebna dokazila. V vseh imenovaoib občinah pa je bilo izpuščenih nebroj volilcev. Kje naj neki iščemo vzroka tem nepravihiostim? Menda se ne bomo preveč motili, ako jih pripišemo izrazito SDS arskemu mišljenju tega tajnika. Vsiljuje se nam hočeš nočeš dvoje vprašanj. Prvo: Li more uradnik, zaposlen pri sreskem poglavarstvu, voditi poleg svoje s!užbe še tajništvo štirih občin? Gotovo mora trpeti ena ali druga služba. Drugo vprašanje pa — res prava uganjka: Kako morejo župani, , oziroma občinski zastopi, ki so z dušo in telesoji v taboru SLS, imeti za tajnika moža popo!no nasprotnega poUtičnega mišljenja? Nehote nam prihaja na misel basen o kozlu, ki so ga postavili za čuvaja v zelnik. Nesreča na odru. Huda nesreča se je pripetiia v nedeIjo pK>poldne med nastopom igre »Graničarji« v Narodnem domu v Celju, kjer je bil v drugem dejanju po nesrečnern slučaju obstreljen na odru igralec g. Go!ob, ki je stal pre- blizu puške in dobil pri strelu ves naboj smodnika v obraz, tako da mu je bilo izbito in obžgano levo oko ter nosni most strt. Tudi po vsem diugem oorazu je dobil precej hude poškodbe. Odpeljali so ga takoj v bolnico, ki ga je pustila vsled hude poškodbe na očesu takoj prepeljati v ljubljansko bolnico. Ccsta iz Luč v Solčavo se je popravljala samo za časa volitev. Ko ni bil ta pravi izvoljen, se je delo ustavilo. Ali je res to v zvezi? Govori se. Granata ubila očeta in sina. Iz Sorice na Kranjskem nam poročajo, da je šel dne 8. t. m. 50'etni Jože Gartner s Torke št. 3, vu'go Kajžler, s svojim 20]etnim sinom Gašperjem sekat drva na Ratitovec proti Prtovču, kjer je stara pot za živino na p'anine. Ljudje so slišaM pok, domov jih ni bi!o, zato so j'.h šli iskat. Oba so dobili mrtva, očetu sta bili roki za pestjo odtrgani in po životu je razmesarjen, sin pa je bil ranjen v srce in glavo, oba sta leža'a vsak na eni strani steze. Kako je nastala nesreča? L;udje so sumili, da sta se spr^a in pobila, drugi so menPi, da so jih ustrelili divji lovci, tretji pa da jih je zme3"kala skala, ki se je utrgala v gori. Orožniška patru'ja je na licu mesta dognala, da sta v bukovem deblu dobila laško ročno granato, s katero sta neprevidno ravnala, da je eksplodira^a in ubi'a očeta in sina, oba sta bila takoj mrtva. Oče je prišel zdrav iz svetovne vojne, zdaj pa jp na?el tako ža7ostno smrt visoko na Ratitovcu. Čudno, da kot bivši četovodja ni bil bolj oprezen, ko je dobil ročno granato. Že pet in poi; leta je poleklo, odkar so se Italijani umaknili iz Sorice in z Ratitovca, kjpr je hotela usada, da je prinesla municijK ki so jo takrat tako razmetavali, sedaj smrt dvema naširn* clovekoma. Oče je vdovec, zapušča tri mladoletne hčere. StraSna nosroPa na žagi. V soboto, dne 19. t. m. se je dogodil*v Sodražid na Kranjskem na žigi lesnega trgovca g. J. Obei slarja slrašna nesreča. Tamkajšnji uslužbenec Karel Pavlin j« holel pognati cirkularno žago. Pri devanju jermena na kolo ga Ji vsled neprevidnosti ali po nesreči v bližini stoječi sosedni stro — ki pa je bil v polnem leku — prijcl za obleko, lako da je revei prišel na stroj, ki ga je pograbil s lako silo, da je bil na mesti mrlev. Stroj, ki se vrti s silno brzino, je Iruplo ovil okrog csi Lr je z nesrečno žrtvijo s talo silo butal ob bližnje Iramovje, da mi je popolnoma odlrgalo obe nogi — eno v slopalu, drugo pod ko lenom — in mu strgalo in sleklo vso obleko, do golega. Razbife truplo ej bilo ovilo okrog osi in so ga le s težav sneli ter ga re šili strašnega st-inja. Nesrečni mladenič je bil slar še le 21 let Radi svojega prikupljivega in mirnega obnašanja je bil povsoč zelo priljubljen in je zato žalostna vesl še bolj pretresla vs« okolico. Za D;jaSko semenišče v Mar>boru so nabrali: Na go stiji Bracič-Kodrič v Studenicah 100 Din in na gostiji Lppej-Kitek v Studpnicah 110 Din. Bog povrni! Nabirajte za Dijaško spmpniščp! Za Dijaško kuhinjo v Ttuju se je nabralo na gostiji FranffZormana v Sakušaku C5 Din. Prisrčna hvala!