ZAKAJ TAKO?
Včasih tudi dva koraka nazaj!
Mislim, da je preteklo nekaj večkot dobro polovico leta, kar smo vam, spo-štovani občani, prav tu, toiej prav na tem mestu namenjali nekaj besedi o tem kakšni smo, kadar preizkušamo svojo in našo skupno dnižbeno zavest.
Takrat pravzaprav nismo niti za hi-pec pomislili, da bomo naša razmišlja-nja kaj kmalu nadaljevali. Toda, po-trebno je! Pa ne zaradi tega, da bi si pripisovalLnekakšne zveličane ugotovi-tve, ki jih slehemi izmed nas danes Se kako dobro pozna, niti ne zato da bi ta uvodnik, ki hkrati predstavlja tudipo-čitniška razmišljanja, »polnili* z ne-kakšnim razsojevanjem.
V tem času je v nas nedvomno že nekakšna brezskrbnost, saj smo odšli oz. odhajamo na letni zasluženi dopust. Kar precej vsakodnevnega bremena s/ skušamo zvaliti z ramen! Svoje misli in dejanja torej namenjamo radoživim doživetjem in opravilom. Pravje tako!
A vendarle, del svojih odločitev in razsojanj, tistih čisto vsakodnevnih, ki se jih tudi v počitniškem času ne odre-kamo, pa le tiezno pretehtajmo! Zopet je beseda o preskrbi! Celotna družbena skupnost se že dalj časa srečuje z neka-terimi težavami v oskrbi potrošnikov z vrsto dnevno potrebnih artiklov. Ne-stalnosti v preskrbi botruje v določeni meri primanjkljaj v zunajetrogovinski bilanci, delno tudi prepočasno obliko-vanje cen posameznih izdelkov in pa seveda tudi splošno znane posledice energetske krize. Izdelkov kot so pralni prašek in kava resda primanjkuje, teža-ve so tudi v preskrbi z gorivi (nafttn derivati!), vendar se problematika v zvezi s pomanjkanjem le-teh že razre-šuje.
Prav brez potrebe pa zopetprilivamo olje na ogenj teh problemov še sami! Pa ne vsi! Ob prvih izpraznjenib poli-cah v trgovinah so si nekateri karkrep-ko zasukali rokave in pokupili domala vse, kar so »potrebovali«. Nakopičili so si kar lepe zaloge praška, kurilnega olja, sladkorja, jedilnega olja pa morda še česa takega »kar bo kmalu zmanj-kaloU
Te zaloge presegajo njihovo večkrat-no letno potrošnjo! In te zaloge najbrže v celoti ne bodo uporabljive.
S tem so torej občutne težave vpre-skrbi še močneje poruSli. Upravičeno se lahko ponovno sprašujemo, kje je njihova dmžbena zavest, samozaščitno obnašanje, človeška solidarnost! Oseb-ni standard danes ni majhen, pa ven-darle za takšne zaloge marsikdo teško odšteje prihranke iz družinskega prora-čuna, dalje, ali takien »zalogaš* prav-zaprav sploh razmišlja kakšne proble-me in težave s tem nakoplje svojemu tovarišu, družbi! Ali se res ne more obvladati pred najmanjšim proble-moml To namreč dokazvje, kako kla-" vrna je njegova*osveščenost in najbrže si ni težko zamišljati, da ob težje ra-zrešljivih vprašanjih takšen občan kaj bitro izgublja glavo. Tako »raztresena glava* pa nam kaj slabo pomaga pri razreševanju skupnih problemov v naši družbi, če ne celo škoduje!
Vsaka prizadevanja za boljši razvoj zahte-vajo žrtvovanja, odrekanja in včasih je za korak naprej v razvoju, potrebno stopiti tudi dva koraka nazajJMalce več disdpline, dosti strpnosti, tovariške človečnosti, nekoliko odrekanj, več varčevanja in racionalnejše potrošnje je ob boljšem delu v tem času potrebno vsem namt
Živimo in ustvarjamo v družbi, ki ji to-vrstne vrednote nikoli niso bile nepoznane in katere smo si vedno znalipriboriti s skup-nimi močmi!
JANJA DOMITROVIČ