JList M. V torek 4* Mallserpaiia 1SSS. Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 3 gold. Nekoliko besed na hravce« Namemba sledniga naroda je po previdnosti božji prijete svojstva, različne dušne in telesne darove z primernim t. j. narodnim razcvetam in razsnutkam k lepimu naravnimu sadu izdelati in priravnati, in kakor posamesniga človeka cilj in konec ne obstoji samo v ožlahtnenju serca in približanju se božji svetosti, ampak tudi, de vse mu dane telesne in dušne moči v stvarnikovo čast in v svoj prid izobrazi in omika, ravno tako je slehernimu narodu dan lasten poklic, v svoji prirojeni podobi na svoj narodni način (v i ž o) in z lastnim znamnjem kamen priložiti k veliki veži slave, ki jo vesolno človeštvo stavlja in zida, kamen, ki bode po izsnutju narodovih osod še poslednim zemlje prebivavcam njega dela, njega veličastvo, njega zasluge glasno razodeval in spričeval. Ne le pojedinimu človeku, čigar obraz je bog v nebo obernil, v nizkim pozemljskim veselju ni izpolnena naloga; tudi naroda namen ni dosežen, če prav bi posebni njega udje z darovi iz dobrih deržavnih naprav, iz cveteče obertnosti in kupčije izvirajočimi obilno obloženi bili; ako bi pa ali v nevredni služnosti zgodovinske (historijske) liste ptujiga ljudstva z imenitnim sebi nepomenljivimi deli polnil, svoje tla, svoje reke in gore malodušho za ptuje zpoznaval, ali pa clo sramotno ptujmu ljudstvu se prišteval, pri njemu dušniga kruha beračil in po lizunovo se ptujih del, ptuje veličine polastoval. Globoko seže nekdaj razserdjenim Rimljanam na svetimu hribu povedana prilika o prepiru med želodcam in druzimi udi človeškiga telesa; ker zares se narod človeškimu telesu primeriti da, narod ima glavo, ki postave daja, sodi, izpeljava, ki omikanje širi, ima serce, ki ljubezen vžiga, mir in spravo redi, ima roke, ki sovražne napade odganja, ki si zemlje pridelke pridobiva; ali gorje telesu, če vsi udje v soglasju, v naravni primeri ne stoje, gorje narodu, če edina t. j. narodna izdelanost in omikanost vse njegove ude ne prebistri in prešine; brez moči je, vehne, vsahne. Kar zrak živalim, je narodu narodnost. Ti sveti resnici je vedno nasproti stala silna laž, med Nemci nekdaj sosebno pestvani kosmopolitisem (svetoderžavljanstvo}, čigar glavno moč in pomembo razjasni sledeči pregovor: kjer je dobro, je domovina. Ako polja lepo obdelane stoje, ako obertniška ročnost zemeljske pridelke čversto olikava, kupčija pa, izdelke prepeljevaje, debeli dnar v deželo privabuje in če verh tega še ljubi mir živlenja sladnosti vživati da, je prašanje po narodni omikanosti in čas'» prazen prepir; tako se je modrovalo. Taki nauk, ki je vse žlahtnejši želje zatiral, vse visokejši nagone duha človeškiga moril, se je temnim vladarstvam kaj prilegal; zakaj, kakor je bilo že rečeno, narod brez narodniga občuta, dokler se spomin na visoki poklic in namen neobudi, ne le, de si svobode zadobiti ne zamore, še potrebo svobode iu poboljšanja stanu komej spozna, narod, v kterimu vse verste fklase) ena in narodna izobraženost ne prevzame, je zavoljo pomanjkanja me«W.hoji»iga zaupanja silno slab, drevesu enak, kterimu je dereči potok korenine spodkopal. Hoče se ena versta družbe, ali pa v deržavi, v kteri več raznih narodov zjedinjenik živi, en narod bi djal, ljudstvam oči slepilo, in že se je bilo bati, de bodo vse visokejši poželenja nebeškiga izvira v enim stoječim morju materialnosti vtonile. Ker tako so obračali v svoji slepoti pozemeljski mogočniki, — pa previdnost božja jo je drugači obernila. Z volitvijo neumerjočiga papeža Pija IX. je zasijala zarja noviga žlahtnejšiga časa; ljubezen do domovine in svobode Prišli so austnjanski dnevi 13., 14., 15. Sušca t. 1. večniga spomina; austrijansko cesarstvo je zadobilo svobodo u- stavno vlado, razdjane so pregraje med ljudstvam in svitlim prestolam; vsakimu narodu je prosto razsnovanje, narodno omikanie podeljeno. Ah slavni ti dnovi niso vse austrijanske narode v enakimu stanju najšli. Naši soderžavijani Nemci, akoravno °-|pdč na osebno svobodnost popred enako tlačeni, so prijemali vendar narodno izobraženje, oni so eno jedino telo; njim brez zaderžka veliko nolie dnšne in tplpsnp <1pla\~nns(i nilnPPln ftfnn* mi nn iVHar^anl cadoK^a »n .vi! .............. i • i i i . V j : ""7'V '« «■«*««». ue.u, nieuga uruge ijuusiva ne poirenujejo, mora se le pot pripraviti, po kteri bo dušna m telesna blaženost v domovino pnsla, se bode povernilo zaupanje med posamesnim stanovi, se bo povernila moč in veljavnost naroda. . 1 1. veljavnost V dosego tega namena se pa potrebne kažejo nasledne reči: Obstoj avstrijanskiga cesarstva ko neločljivo truplo, ko samostalno vstavno vladarstvo v slavnimu Habsburg-Lorenskim rodu laka moc je k nasi občni varnosti proti vsakimu sovražniku potrebna, ne moremo tedej brez lastne škode dopustiti de se deržava pomanjša, ali pa de bi se clo mi kaki deržavici prišteli; 2. de imajo vsi narodi avstrijanskiga cesarstva vsaki v svoji deželi popolnoma enake pravice; de se naš slovenski jezik v šole in v pisarnice vpelje; de se opravila pri uradih, uradne pisma, oznanila vsili postav in vkazov v slovenskim jeziku zgode Ue se, kakor hitro bi avstrijansko cesarstvo federativna deržava postala in se na samovladanju posamesnih dežel osnovala, krajnski, stajerski, koroški in primorski Slovenci v eno deželo z' imenam Slovenija sklenejo, ki bi imela za-se svoj de- . zbor; . Pak se moramo vsi Slovenci, in (udi vsi austrijanski Slavjani za jednokervne brate zpoznavati in vzajemno podpirati. r 4. Pristop Austrije k nemški zavezi ne bodi dopušen drugači, kakor pristop deržave k deržavi z polnim obderžanjem austri- 1.1 n61,-p «nnin«l:i rinefi 1 ■> gerdijo, razlago iz slavjanskih izvirov podajala, d. se izpolni poglavitna sodna zapoved: a"ndlatur I'e k. le v redu jn miru pogo^e prave svo_ Dcraavili zbor na IJunaj« bode iše, in zanašam se poslednič na njegovo se ima le dni pričeti. Dunajski časopisi oznan- županje v mojo, mislim, poterjeno voljo, za juje že dohode poročnikov iz raznih dežel na- Austrie blagor in pokoj tudi narzadno svojo siga cesarstva. Minislerstvo notrajnih oprav mo° v P° »'iri' '» občnimu blagostanju okrep-oznaniti, ki bodo se na Dunaj podali. In sicer pano, v roke svojiga narmilostljivšiga Cesarja za Ljubljano je izbran g. Dr. Matevž Kaučič,|™Pet položil. Nadvojvoda Joan. V Postojni g. Dr Dragutin Ulepič, v Logacu Slovenske dežele, g. Matevž Dolsajn, v Loki g. Mihael Ambrož, v Kamniku g. Valentin Stercin, v Novim mestu Poslavjenje. Znano je, v kakošne zanj-g. Matevž Grašic, v Višnigora g. Mihael Ani- ke so bili cesarski vojaki v začetku druge poli rož in na mesto njega g. Anton Dolničar, v lovice mesca Sušca tega leta na Laškim zamota-Radolci je tudi g. Ambrož izvolen. ko je od nevoljnežev zapeljano ljudstvo vsake Na Koroškim so izbrani v Celovcu g. Ta- starosti, vsaciga spola in vsaciga stanu z kervo-dej od Lanner, pri S. Andrej ravno tisti go- ločnim vpitjem: „morte ai tedesehi!" vsimu, spod, v Velkovci g. Jožef »legel, pri S. Vidu kar je bilo cesarskiga imena, smert in pogub-g. Kajetan Nagele. I Ijcnjc napraviti sklenilo. Znano jc pa tudi, s Na Štajerskim smo zvedili, de je g. Franc kolikošno serčnostjo so junaško uneti vojaki Miklošič pri S. Lenardu izbran; v Konjicah g. vse nadloge in sovražnike premagali in med Dragutin Sturm, v Slovenjim Gradcu g. Vincenc druzimi so se tudi naši korenjaški krajnski Slo-Gurnik, v Celji g. Supanc. venci Ljubljanskiga regimenta tako obnašali, Kar pak ilirsko primorje vtiče, so izbrani de niso samo slavniga imena tega polka ali sa Terst gg. Joan Hagenauer in Dr. Ferdi-1 regimenta poterdili, ampak si še nov venec nand Gobbi, v Kopru g. Dr. Anton od Mado- slavnosti pridobili. nizza, v Pareču g. Mihael od Fachinetti, v Serčnost in junaštvo eniga prostiga vojaka Pazim gosp. Dragutin Defrancesclii, v Karku kmeliškiga stanu razglasiti, je namen tega pi-(Velja) g. Dr. Franc Vidulič, v Teržiču g. sanja in brez de bi obširno njegove obnašanje Anton Černe, v Gradiški g. Dr. Janes Pitteri, popisovali, sledi tukaj regimentno povelje iz Gorici g. Dragutin Katinelli, in v okolici go- St. Lucie od 16. Rožnika 1848, ki v kratkim riški g. Anton Goriup. lajanje moža popiše, kteriga jc slavni vodja Želimo samo, de bi se na Češkim po redu cesarske armade na Laškim tako častilo z zlato volili moglo, in de bi kaka sovražna moč nar I svetinjo poslavil: boljim in najpametnejšim možem poli dovolitve JDesetnik (Korporal) M«tia černe, 12te ne zaperla kompanije, kteri je bil v mescu Sušcu 1848 Dve ste poglavilni reči, ktere bi slovenskim U '' vojaki sam v taboru Rocca d' Anfo poročnikam kaj živo priporočili, pervič de bi na tiroljski meji, jc bil od množice puntarjev, samostalnost Austrie proti nevarnosti iz Fran- ki so proti taboru prišli, nagovorjen, se po-kobroda z vso močjo branili, zakaj ako že dali in orožje njim izročiti. Pregovarjali in štajerski poslanec Marek v Frankobrodu pred log stori, de bi vse vladajoče hiše, zatorej tudi naša, imele se odreči pravice do prestolja obljube so mu delali, če to stori. Desetnik Černe pa tega ni porajlal, ampak se je ravnal, se s svojimi ljudmi' ter do- kakih misel bodo še le zvunajni Nemci?; dru- vratno braniti. Pozneje ga je zopet puntarski gič pa, de naj gledajo, kakor hitro bi Austria | stotnik M.... ravno tako nagovarjal, rekoč, de bo zvezna, iz posebnih dežela z veljavnimi deželnimi zbori zložena, deržava vtegnila postati, drugače izstradan. Tode Cerne je ostal zvesl svojimu sklepu, in je ostal tako do 24. Sušca de se mi Slovenci ne bodemo nemški deželi <> tem času pride gospod stotnik knez Hohen-(Provinz) privergli. lohe-Waldenburg s tremikompanijami krajn- I skiga regimenta memo tabora in reši imenova-Nj. c. kr. visokost, nadvojvoda Joan, od niga desetnika z njegovimi ljudmi, nj. veličanstva Cesarja našiga za namestnika V plačilo take serčnosti in nestrahljivosti izbran, je 24. dan p. m. na Dunaj prišel in mu je bila od slavniga vodstva armade zlata drugi dan pozdrav ministerstva, generalstva, svetinja za lirabrenost podeljena." narodne straže in več dunajskih odborov v po- Desetnik Černe je sadaj v Ljubljani in v sebnih audienciah sprejel. Tudi je razposlati nedeljo po svetim rešnjim telesu je prejel svoje pustil nasledili lepo plačilo v pričo vsili vojakov krajnskiga Razglas. regimenta iz rok gospoda Feldmaršal-lajtnanta Njegovo veličanstvo Cesar me je zavoljo Apela, ki je korenjaškiga Černeta objel in dva svoje bolehnosti za namestnika svojga imenoval, krat poljubil. Lepo je bilo vidi«, de seje taka ' V ti lastnosti imam deržavni zbor v Nje- «asl prostimu vojaku zkazala. Skoda je samo, govim imenu odpreti in dokler se na Dunaj ne Ue se regimentno povelje ni vsim vojakam glad-poverne, vse Njemu ko ustavnimi! Cesarju pri- ko v domačim jeziku oznanilo, in tudi tukaj deržane vladarske opravila voditi. k je pokazalo, kako je potrebna znanost slo- To zaupanje mojiga Cesarja mi je sveto! venskiga jezika Hočem ga zaslužiti, izpolnovaje Njegovo serčno Pohlevno vprašanje. — Ali ima Ljub in resnično voljo, austrianskim narodam pode- ,jana m(.stn;„.a poglavarja ali ga nima?—Ako ljene svobode in pravice obraniti in v vseh I a ima? k(lo je in komu grt; plačilo; ako ga naključbah, kjer cesarjevi besedi razsodba gre, pa nima? zakaj- ga ne zv«l,j0? — duha pravičnosti in milosti se deržati. I Čas je resnoben, on bo razsodil čez Au- V Ljubljanskih nemških novicah od 28, strie srečo in moč; —novi, terdni ustavni zid Rožnika se zahvalijo gospod fajinošter Svet-se mora izpeljati,—postave potrebujejo v vseh ličič pri svetim Petru v Ljubljani četerti kom-svojili razdelkih glavnih prememb; in studenci panii ljubljanske narodne straže, dejepripro-novih pomočkov se odpreti morajo, de bi se cesii na svetiga rešniga telesa dan obhod spre narbližnim silnim potrebam zadostilo. Ta veli- mila in z hvale vrednim obnašanjem pobožnost ka naloga se zamore le veselo izpolniti, ako zbujevati pomagala. Čuditi se pa moramo, de vsi skupej in z vso močjo k temu pripomagajo, se iz nekterih mest na deželi ravno nasprot in se jako in zložno sopernikam domovine na- nost pripoveduje in de so neki gospod še celo proti postavijo. kmete zoper to koristno — res de še mlado Na to zjedinjeno pomoč se z zaupanjem deželno brambo šuntali, ker so stražniki enako zanašam,—zanašam se na ljubezen austrian-1 vojakam v paradi v cerkvi pokrili stali skiga ljudstva do svojiga Cesarja in do lepe I Malavašič. Vprašanje. Slavjani v več del nemškimi! sicer, pa okoli in okoli z Slovenci ob-aniniu inestu Celovcu prebivajoči, so si bili )o izgledu Slavjanov v druzih mestih v Bee-rovi kavani slavjansko čitavnico napravili, kamor so razne slavjanske časopise in druge razpošiljane liste prebirati hodili. Niso bili gotovo Nemcam na poti, kjer je čitavnica ta v pohlevni nekoliko, bi rekel, skriti izbi bila; vendar zvemo iz pisma gg. K. in E., de so se une dni neke osebe ponoči v čitavnico zmuzale in 1 list naših Novic, 2 lista Kvčty" in 1 lierv. si. d. Novine po tihotapsko odnesle, po tem pa tudi sožgale. De je delo to imenitno, o tem ni dvomiti, ker izhaja od nosivcov omikanosti in razsvetlenja; vendar v tem se nekoliko vstavljamo, v kako kategorijo )i ga zapisali. Jeli mar v njemu vtruplena in vpodoblena tista „deutsche Biederkeit", o kteri tolikokrat beremo in povedati slišimo? Iz Ljutomira (Luttenberg) na Štajarskim. VTalo bode cvetja naraslo nemskimu bundu v ti okolici, ker so tukej ljudi, ki za lastni svoj narod skerbijo; ali Bog ve, kaj naš domorodec )r. M. P— dela? je mar pozabil na Slovenio? Okrožja Lukavec in Branek sta bila glediše žalostnih prigodeb, izpeljanih proti nemškim uradnikam; ravno tako tudi Ormuž, velika Nedela i. t. d. Na Štajerju vse živi za Slovenio. (Novine herv. si. d. od 23. Rožnika.) V Dunajskim časopisu (Neue Zeit) se bere, de je nekimu pravniku, udu akademijskiga le-giona na Dunaju, v Gorici pri Soči od narodne straže prepovedano bilo, akademijsko uniformo in pa sablo nositi in de so mu clo z tepenjem žugali. Odbor študentstva je ministerstvu prošnjo podal, de naj se za naprej kaj takiga ne sme zgoditi in de naj se tudi za pričijučo na-ključbo zadostenje stori. — Hervaška In slavonska dežela. Novine dalm. herv. slavonske pišejo: Vesele novice iz Insbruka! Naš svetli ban je berš audiencio pri nj. veličanstvu zadobil, 19. dan Rožnika jo je pa dobila naša zborna de-putacia; pri nji je bila tudi svetla kraljica in nj. visokost nadvojvoda Franc Kari, pa tudi madžarskiga ministra kneza Esterlu'izy ni manjkalo. Naš svetli ban popiše z krasnim blago-rečjem zvestobo in vdanost našega naroda nj. veličanstvu in celi vladajoči hiši. Nj. veličanstvo odgovori prav prijazno in med drugim reče, de je odločil nj. vis. nadvojvoda Joana, de bode posrednik med Ogerskim in trojnim kraljestvam (Hervaškim, Slavonio in Dalmacio). Nj. ces. kralj, visokost nadvojvoda Joan je toliko krat svojo ne oskrunjeno človekoljubnost in pravičnost celimu svetu jn sosebno bratam Slovencam, in tudi nam pokazal, de se zaupno moremo v njegovo posredovanje zanesti. In kako de je bilo pri tem slovesnim sprejetju Esterliazyu pri sercu, ko se je spomnil nečistiga dela z manifestam (kjer je on nar beržej karte mešal), tega nam sicer nobeden ne razodene, pa mi si to živo pred-itavljamo, ravnojvakpi^tudi to, kako si bodo oči dergnili budapeštaitskHwijrieniki, kadar jim njih mož iz Insbruka dokaže, kaj je in kako je. Po audiencii pri mil. kralju predstavi svetli ban našo deputacio (poslanike) nj. vis. nadvojv. Francu Karlu in njegovi slavni gospi nadvojvo-dinjiSofii. Ko jc naš ban naše stanje in želje, našo zvestobo in v danost z plemenitnimi besedami popisaval, je nj. vis. nadvojvoda tako ganil, de so mu solze potekle na belo lice. Zagoto-vivši odboru večkrat svoje nagnenje in bla-gonaklonost odpusti ga rekoč: Serce moje je pri vas. Vse le novice, za ktere smo porok, jasno izkažejo, de so besede, kakor de bi naš Iju-beznjivi ban v kraljevsko nemilost padel bil, zlobni obreki in vse pisma, ki od tega govore, gerde laži. Ravno tiste Novine d. h. si. prineso naslednjo reprezentacio treh kraljestev Dalinacie, SJavonie in Hervaškiga na nj. veličanstvo, ktero našim bravcam zato podamo, ker dosedanje razmere med imenovanimi kraljestvi in ogersko deželo razloži, in pa želje in terjanje naših bratov razodene. Vaše Veličanstvo! Znana je reč, de je kraljestvo Hervaško, Slavonsko in Dalmatinsko, čeprav že sedam in pol stoletij z Ogersko deželo v sreči in nesreči zvezano, pri vsim tem svoje nekdajne pravice in narodno svobodo vedno ohranilo, ter do današniga dne madžarskiga gospodarstva nikdar nad seboj ni priznalo. Ker že v pervim početku imenitne zveze tega kraljestva z Ogerskim bil je Koloman, pervi občni kralj, z hervaško krono kronan in v sledečih časih vzdignilo je ono kraljestvo na ogerski prestol več kraljev svojo lastno močjo izbranih, in namreč Karla Roberta in Karla Maliga. V Zadru si je izbral sebi narod tega kraljestva v zboru za kralja Vladislava Napolitanca inTvertkal. Ro-sanskiga; v dobi prevažni, v kteri je hiša Habsburgska počela iskati pravice do prestola ogerskiga, so izbrali Hervati v Cetinju leta 1526 še popred kakor so to Čehi in Ogri storili, za kralja svojiga Ferdinanda I., po čem so tedej (srečo in slavo svoje slavnovladajoče hiše pervi vtemeljili. Ravno tako je pokazal naš narod svojo narodno in zborno neodvis nost, kadar je pod Karlam VI. nekaj let pred, kakor Ogri ali vsakteri drugi narod sedajniga austrianskiga cesarstva k pragmatiški sankcii pristopil, za česar voljo je od samiga kralja mnoge polivale dobil. Na ta način vladalo se je kraljestvo trojno ko svoboden in z ogerskim celo enak narod, kar posebno tudi ta okolišina poterdi, de je to kraljestvo od več odrskih kraljev posebne diplome kronanja prijela, in de so kralji naši na to prisegovali, de bodo ne samo ogerske, ampak tudi trojniga kralje stva pravice in svobode branili. Samostalnost našiga kraljestva še jasnej dokaže to, de je do današniga dne ohranilo svoj lastni od ogerskiga neodvisni zbor, na kterirn so nekdaj do časov Ferdinanda I. kralj sami predsedniki bili in se navadno za kralje Hervaške, Slavonske in Dalmatinske dežele izbirali in razglasovali. Na tem zboru ima naše kraljestvo še zdaj svoje zakonodanje; in je imelo do narnovejših časov svoje lastno oprav-ništvo, kije bilo izročeno enkrat vojvodam iz kraljevske kervi, in poznej pa banam, ki so samo in jedino od kralja odvisni bili. Poslanci trojniga kraljestva dostikrat še na ogerski zbor prišli niso; in ako so prišli, so se za poročnike tega kraljestva samo glede na splohne ogersko - hervaške deržavne razmere (Verhaltnisse) deržali; in zakoni (postave) tam napravljeni so za naše kraljestvo toliko časa brez moči ostali, dokler se niso na posebnim zboru našim za veljavne spoznali. Banska oblast je segala, kakor to brezštevilni diplomi in zakoni izpričujejo, od Drave in Donave do Jadranskiga morja; bani pa je-dinimu kralju podverženi so se posluževali oblasti svoje v ti deželi zmiraj kar neodvisno od ogerskiga kraljestva in njegovih kakor si bodi imenovanih uradnikov (častnikov). Temuč terdna resnica je, de so naši vojvodi in bani clo razločne od ogerskih dnarje kovali. (Dalje sledi.) teska dežela. V českimu časopisu „Kvety" od 26. Rožnika beremo: Žalostne reči so zadele Prago; od pondelka, dne \2. t. m. do sobote, dne 17. t. m. je terpel boj z vsem svojimi grozami: zdaj je sicer mir, barikade so spravljene, ti hota vlada v mestu, ali Praga je še pod vojn-sko postavo, v razglašenim stanu obsede. Števila pobitih še ni moč na tanjko povedati; kolikor se ve, jih je iz mesljanov okoli 30; med vojšaki, pravijo, jih je zlo več padlo. Kar vzrok zadene, se toliko zdi gotovo biti, de je cela ta v nasledkih svojih tak žalostna dogodba iz samiga razserdenja, brez odloče- niga, poprej zloženiga in vredjeniga plana od mladih glav izvirala, ki so se v naglosti v dela spustile, kterih nasledkov niso prerajtale, in na ktere morebiti še pomislile niso. Na kakšni punt, kakor vlada govori, se zdaj verjeti nemore; mogoče, de je nekoliko prenapetih glav svoje lastne namene imelo; vendar kar se je v Pragi pripetilo, je preveč raztreseno, ireveč iz naključb izviralo, kakor de bi se na kaki plan misliti moglo. V drugimu časopisu „Včela" od 24. Rožnika se pa bere: Eno potolažljivo novico vam damo, de kon-stitucija naša zavoljo dogodeb v Pragi ni nič zgubila. Češki narod ostane češki, in očetova naša vlada zve koj, odkod veje veter in kje ima prava izdaja svoje gnezdo. Do tiste dobe se tolažite z tem prepx-ičanjem, de mi Čehi v Pragi še živimo pri dobrim zdravju in zmir pri dobri vesti, vkljub vsem lažem in vsemu natolevanju, ker smo prepričani, de nas po steni človek pred pošteni pravični sodbi niče sar obdolžiti ne sme in ne more, in pred Bo-gam to zamorem reči, de kakoršnekoli besede in prazne povesti med našimi zatemnelci se raztresajo, de ne obsegajo ničesar kot laži, in ne krivorotniki v svojim času sodbi očitnosti de odidejo. Pomilovati moramo kratkovidnost političko neomikanih nekterih soderžavljanov naših, ki raznašajo novice tako bedaste in tako smešne, de je sramota jih poslušati. Vsak pripoveduje kaj drugiga. Eni pravijo, de je bila zakletva Čehov proti Nemcam. Drugi zopet trosijo, de smo hotli imeti lastniga kralja, in pet kandidatov se imenuje po Pragi: grof Buquoi, knez Lul)omirsky, Baron Villani, Miloš Obrenovič in Car Rusky! Lepa sostava! Kteri je imel biti pravi? Drugi zopet kvasijo, de smo teli imeti Republiko, drugi nasproti, de je imel biti izvoljen Slavjanski Cesar. Tako imamo republiko, 5 kraljev in pa slavjanskiga cesarja. Resnica je pri Rogu, in zlobni ljudje je ne bodo zma-gali! Kaj pa, če se berejo dopisi v ptujih časopisih. Ne, na te ni moč se jezili! Toliko ko-varstva, laži in obrekovanja še Nemška dežela vidila ni, kakor v teh dneh. Pa eden drugimu nasproti govori, vsak le meni, vsak laja, graja in sramoti, in nihče ničesar dokazati ne more, za to ker se laž dokazati ne da. Vendar bomo mi zopet stali na ustavnih tleh, kakor hitro bodeste pravica in resnica svojo zmago praznovale, in takrat, ljubi deržavljani, vam povemo vse, kaj in kako je. Kor. Sab. K temu priložimo še nasledile verstice iz „Konstitučnih pražkih novin": Iz Prage 24. Rožniga cveta. Preživeli smo žalostno katastrofo. Zakaj smo se bojovali? prašajo se mnogi, in mi sami zdaj zvestiga in vterjeniga odgovora dati nemoremo. Govori se o deželski izdaj i, clo z lastnim razglašam se občinstvu na znanje daja, de so nekteri namenili, odtergati se od Austrie. Ako dobro prevdarimo mi, najbolje znajoči vse in nar manjši okolišine našiga gibanja, te tako brezskerbno in nemarno tje veržene besede, moramo pred svetani zpo-znati, de pri nas o taki deželski izdaji kar govorenja hiti ne more in biti ne sme. Kaj tako neumniga nam ni v misel prišlo. Mi smo teli le z moralno silo stopati naprej, de smo pa od telesne moči premagani, — tega nismo mi krivi! Ogerska dežela. Iz Kikinde so došle v Zagreb vesele novice. Smo bili že oznanili, de je madžarska armada Kinkindjane razorožala in vse ondašnje rodoljube v ječo vergla. To drugi njih brati banatski prestati niso mogli, ampak so se napravili proti Kikindi, ter so armado madžarsko IjomViardsko-liciiesko kraljestvo. Terdnjava Palmanova se je v saboto 24. Rožniga cveta podala in v nedeljo jutro 25. ob 7 uri je cesarska austrianska armada stražo poglavitno in pri terdnjavnih vratali prevzela. Razdelik cesarske armade, ki stoji pod vodstvam maršaloviga namestnika \Veldena, se po dobitju Trevize in Vinčence čedalje bolj Benetkam, sedežu provizorne vlade, ktere glava Manin jo je na Francozko, pomoči iskat, potegnil, približuje, in terdnjava za terdnjavo okoli Renetek se vdaja. Slišalo se je že mende po beneških vlicah vpitje: Proč z republiko. Tudi si govori, de se ravno mir sklepa, med Austrio in Korlam Albertam. raztirali, veliko pobili in 8štukov odvzeli. Od ondod se je armada vernila v Bečkerek. — Pri Mitrovici čaka SŽOOOprekodonavskih Serb-ljev na povelje, kam de bi šli protiMadžaram! (Norine herv. si. dal. dne 24. Rožnika). Ptujc dežele. Nemci. Frankobrod na Majnu. V temu mestu so zbrani poslaniki vseli nemških in nekoliko ne nemških dežela ter se posvetvajo, kako Id se ena edina in velika nemška dežela dala napraviti. Vsi Nemci bodo mogli k ti deželi in deržavi pristopiti; ako bi se pa dežela še vendar pre majhna in premalo močna biti zdela, se ji bode poveril pritaknilo tu in tam toliko Slavjanov, kolikor se bode narodnimu zboru v Frankobrodo za prav kazalo. 18. dan Veliko-travna t. 1. so pričeli imenovani nemški poročniki, potem ko so si v cerkvi S. Pavla modrosti naprosili, veliki zid nemškiga edinstva zidati, so se razglasili za soverenske (z verhovno sa-mostalno oblastjo), so si izbrali predsednika, ter so koj sklenili, de ne bode Austrijanska, Pruska i. t. d. ustava veljala nič, če se z novo Frankobrodsko vstavo zravnavala ne bode; potlej so po predlogu g. Marekaštajarca izrekli, de namSlavjanam, ki bi jih k sebi lj ubeznivo pritisniti vtegnili, se ne bode zgodilo nič, de nam garantirajo narodnost, kakor so že naše km. in rok. Soviče prinesle potolažljivo pismice g. grofa Turjaškiga, kteriga prebiraje sem ravno radostno zavpiti hotel: O welche Grossmuth, die muss ich loben; ko mi eden pokaže Allg. Augsb. Zeitung, ter vidim, de gosp. Beisler, ud suverenskiga ustavo dajavniga zbora, v svoji odborni razlagi zastran austriansko-slavjanskih razmer imenovani Marekovi predlog in nasledili sklep za novi dokaz „der gemiithlichen deut-schen Bescheidenheit" derži, ktera pred za druge, in potlej še le za-se skerbi. O provi-sorni središni izpeljavni oblasti, o njeni objektivnosti in subjektivnosti drugi krat. Slovenci! ne pustite iz oči, kar v Frankobrodu se godi! Francoska dežela. Načert prihodne ustave je gotov in narodnimu zboru izročen. Po njemu leži verhovnosl (suverenitet) v celiinu francozkimu narodu neločljivo, in poglavitno pravilo obstoji v svobodi, enakosti in bratstvu vsili. Zakonodanje je izročeno 750 poročnikam naroda, za 3 leta izbranim; izpeljavno moč pa ima predsednik republike, ki se vsako oeterto leto izvoli in 6OO,(X)0 Frankov na leto plače potegne; on si zbere svoje ministre in je odgovoren. Oalej bi imel tudi obstali deržavni svet iz 40 oseb za postavne predloge in pregledništvo deželnih oblast. Deržavno moč obstoji iz narodne straže, iz armade na kopnim in na morju. Ustava se zamore prenaredili. 23. dan rožnika t. 1. se je sprožil velik punt v Parizu, ki je od našuntanih delavcov izviral. Pariš je bil bombardiran, in pod vojn-sko postavo (v obsedo) djan. Nar zadni novice od 25. Rožnika prineso, de je general Cavaignac punlarje premagal in de se je mir povernil. Delavci so vsi od komunizma prevzeti t. j. od brezumniga nauka, de se mora vse blago med ljudi enako razdeliti. Sicilia. Iz Palerma 12 Rožnicveta. Zbor sieilian-ski je pet oseb predložil, izmed katerih bi se imel kralj Sicilie izvoliti. Pravi se, de ste Francozka in Angležka vlada samostalnost Sicilie in njeno neodvisnost od Napolitanskiga kralja priznali. Kvedia fii lorvegia. Kralj Oskar dela velike priprave k vojski na morji in na suhim. Cerska dežela. Poleg razglasa od vojnskiga ministerstva je punt, ki se je bil v enih deželah gerških z pomočjo lurskih Alltanezov pričel, z kraljevo armado popolnoma vdušen in premagan. H c 1» o I i t i * k ! del. Me »Slovenja ni zgubljena. Dan je prišel odrešenja, Mine dolga noč nadlog, O lasi zjutranjga zvonenja Se zbudijo krog in krog: Se Slovenja ni zgubljena! Vstane naša porodnica, Lice nje — lepote hram, .Jekla moč ima desnica, Nje oko je živi plam; Še Slovenja ni zgubljena! Iz pristola si ogleda Svojih sinov slavni dom, Ni poderla časov beda Ni razdjal ga sile grom; Se Slovenja ni zgubljena! Se stoji na meji skala, Krog nje tuli morja jek; Gleda se Slovenka zala V bistri vodi naših rek; Se Slovenja ni zgubljena! Dokler naša pesem mila Po dolinah se glasi; Dokler terta bo rodila, In slovela naša kri; Se Slovenja ni zgubljena! Dokler nam ne vsahne lipa, Ho pod njo Slovencov zbor, Dokler grozni dan posipa Ne prekucne stene gor; Se Slovenja ni zgubljena! Ni zgubljena — k slavi vabi Svojih sinov um in dlan, ~ Živa krepka že pozabi Holečine starih ran; Se Slovenja ni zglubjena! Brez čakanja, brez zamude Naj se novi hram ustvar', Naše dela, naše trude Vzemi mat' visoka v dar! Še Slovenja ni zgubljena! ficrvavi kamen. Slovenska povest iz leta 1650. od J. A. Babnika. Prestavil K. Malavašič. Strela in grom nad pritepence! je zakričal Jakob Muretič in si je pogladil svojo sivo brado, ko mu je Jura, stari desetnik fkorporal) pri njegovim nekadanjim švadronu, zdaj pa ogleda "v njegovim gradu Ostrož po vojaško k njemu stopivši oznanil, de so bili domači pastirji zopet s kervavimi glavami s gorjanskiga pašnika od Uskokov pregnani. ,,Mojo suknjo in sabljo sim!"-fe zarezal grajšak, „bom vidil, ali imajo domači ali ptujci prav!" Po tem vzame svoje rumene jerhaste rokovice, si pritisne urno svojo čelado ( IlelmJ na glavo in gre terd-110 stopaje po kamnitih stopnicah svojiga gradu na dvorise. „Obsedlajte in na konje!1' zarenči tukaj nekterim svojih ljudi, ki so imeli namen, se ropanju in napadam sosednih Turkov zo-perstaviti. Ko bi bil trenil, so ga ubogali in kmalo so jahali za svojim vodjem po težavni poti skozi tamno bukovje molče proti horvaški meji. * if Okoli leta 1533 je pribežal majhin narod, truden nerodniga gospodarstva terdoserčnih pašev iz Serbie in je bil od sosednih Slovencov v dolenske mejne gore prijazno vzet. Ime-novali so te seljane zavoljo begii iz Serbije Uskoke, t. j. begune. Živili so se, leno in umazano, navadno z živinorejo, tode v vojski so bili enaki orlu, in zvijačasti lesici v svojih roparijah. Nar starejši izmed njih — starostniki imenovani, so bili njih zapovedniki in sodniki. Mislili so si sploh (lastnino bližnjih Krajncov in Horvatov vlastnino vsili, v ktere posestvo so se ko Slavjani tudi opravičene mislili; od t od i je bilo tudi njih samovlastno osvojenje vsiga, kar ni bilo stoječe in kar se je dalo doseči. Miroljubni Krajnci in Horvat je, ki taki ga ravnanja niso mogli merzlo gledati, so imeli večkrat z njimi ruvanje. Posebno veliko priložnost k temu so dajali pastirji, ki so preblizo eden druziga živino na pašo gonili, kjer so se zdaj ti zdaj uni v svojim posestvu prikrajšane mislili. Posestnik gradov Presek, Verhovo,Gracerjev turn inOstrož, ki so krajnsko deželo po mogoco-sti braniti mogli, so dajali zavoljo bliznosti mastnih planin velikrat živino svojim pastirjem na bližnje Gorjance na pašo goniti, kamor so tudi Uskoki s svojimi čredami zahajali. Ker njih meja ni bila določena, se je veliko zopernost med njimi pripetilo, in ker je vtacih okoljnostih samo pravica močnejiga obveljala, tudi mnogokrat ruvanje in pobijanje. Tak prigodek je tudi sadaj stariga vojaka razkačil, de se je z nekterimi svojih ljudi odpravil, stermo gledaje proti Sihelburgu, tačas-nimu sedežu horvaskiga vojvoda, jahal, ali stanoviten mir ali pa boj med Krajnci in prijazno sprejetimi Uskoki napraviti. Z ojstro uravnanim sercam pride Murelič k vojvodu v Sihelburg, se vsede po stari na vadi na star stol in se podpre z levico na svojo zakrivljeno sabljo, desnica mu je pa čez hrastovo slonilo stola visela in komaj je pazil na vino, ktero mu je vojvoda z navadnim na-pivam: Jlog živi! napil. Njegovo čelo je bilo zgerbančeno in zdelo se je, kakor de bi se bilo izpod njegovih • gostih oberv bliskalo. — „Poslusaj me, brat!" začne po precej dolgim molčanji; ,,prišel sim to nemirno kardelo pre-mlatit." „Ktero kardelo?" ga vpraša začuden vojvoda, „mende vunder ne mojih mirnih Horva- tov?«- „Nikakor ne teli — ampak te prisiljence, te potepuhe—pomagaj mi vunder jih imenovati — te Uskoke," zarenči Muretič, in ko mu je vsa kri v lica skočila, si pogladi z desnico svoje dolge berke, kar je samo takrat storiti navado imel, kadar je svojim vojakam na sovražnika planiti zapovedal. „Pomoči terjam od tebe," reče dalje — „zakaj tako ne more ostati." Potem mu pove vse kervave prigoilbe na Gorjancu in v okolici, ktere so se kar so Uskoki prišli, vsako leto nekolikrat ponovile. (Dalje sledi.) O potrebi se materniga jezika učiti. (Iz Polskiga od Ks. Vodka.) l)e brez vaje v maternim jeziku cvesti znanstva ne morejo, dokazi so nam zemlje, kjer so znanstva se začele, kjer so se razmnožile in dolgo časa slovele. Ker kakor rokodelstvo biti ne more brez orodja, tudi znan-stvo brez jezika: zakaj kar je pri mizarju (istolarjuj sekira, žaga, strug, sveder i. t. d., to v krasnorečji je jezik in govor: kakor stolar drevo z orodjem svojim po potrebi prerezuje, nastavlja, gladi, dela iz lesa, kar se očesu lično vidi in kar je za rabo; tako govornik reč, ktero pred se vzame, z besedami ali izviša ali pa zmanjša, temno razjasni, težko razklada in po potrebi hvali, graja, toži, brani i. t. d. in tako vse ravna, de bi ali poslušavce podučil, ali sladko razveselil, ali k djanju vzbudil; to vse pri govorniku jezik in besede store. Za vcepljenje znanstev tedej nar perva potreba je popolnost jezika materniga. Zakaj nar-pred se tiče, de se teh znanstev pravila, način (viža), popolnost dobro razložijo, kar brez omikaniga jezika biti ne more. Učiti se pa jezik p tuj i v ta konec, je iskati cesto daljši in težeji do mereniga mesta, kamor se lahko po krajši in ložeji dojile. Zatorej je jezik narodni tak potreben za znanstva, kakor roka za obert-nost, in kakor nespametna bi reč bila ne s svojo roko gosti, pisati, temuč z ptujo ali s naprav-leno, ne s svojimi zobmi jesti ali s svojimi nogami hoditi; tako nespametno je ne s pomočjo svojiga temuč ptujiga jezika znanstev izkati. In govoreč posebno o jeziku francozkim, (a je več znanstvam v škodo kakor pomoček. Učiti se jezik pluji za razumenje knjig v taistim jeziku na svitlo danih ni reč napčna; ali niz-kost misli je govoriti v ptujim jeziku za to, de bi nas ptuji deželani hvalili ali pa, de bi se prosta množica čudila. Narodi, kteri v nemar pustivši svoj jezik po ptujili segajo in v njih med seboj govorijo, so nehvaležnim sinovam podobni, kteri lastno mater pregnavši ptujo ženo za mater sprejmejo. To se more reči o nam nekterim Polakam. Izgnali smo za prag mater svojo in ptujko neko smo sprejeli na nje mesto. Mati naša sedi revna pred vezo med družino, in una vunajna žena sedi v izbah med nami; ona z nami pri mizi sedi, z nami se sprehaja, z nami na vseh besedah in zborih se znajde; vsi jo čislajo, vsi se ji priklanjajo, in kdor je ne pozna, se za prostaka in ža nevrednima žlahtnih tovaršij der-ži; in med tem, ko mi ptujko služimo, ko jo med seboj za boginjo imamo, uni ki so ji v rodu, iz strane na to gledaje, nam se posmeliujejo in nizkost našo z perstam kažejo; naša mati v kot pritisnjena brez važnosti, brez oprave, brez premoženja ostaja, od milodarov živi, v suknih gosto in grobo tkanih hoditi mora; ta nova gospa pa z dragostmi naše matke se kinči, ma-terne sukna ne na svojo rast in postavo delane nosi; tako de se te obleke nji in ona oblekam ne prileže; z eno besedo iz matere smo sužno (nevolnico) naredili. Kdor zkozi narodni jezik do učenosti priti želi, ta hodi po cesti kraljevski, odperti, gladki in varni; kdor pa zkozi francozki, angležki v ta konec meri, hodi po ovinjkih in zapeljivih stezah. Učitelj je dolžan se deržati ravne ceste in v začetku učenja zkozi materni jezik voditi učence do učenosti. In silno se motijo ti, kteri sodijo, de se materniga jezika več učiti treba ni, kakor hitro se iz detinskih let izstopi. Mnogo ljudi med Lahi in v Francii, ki po cesti učenost hodijo, učiti se v narodnim jeziku nikdar ne nehajo, vender ne smejo nikoli reči, de imajo v tem obziru že učenosti zadosti; ne sramujejo se posvetovati z izurjenimi v teh rečeh, ne derže za trud izverstnih svojih pisateljev prebirati in iz njih spisov si pomockov za umikanje jezika iskati. — fTe besede so napisane v dobi, ko še o nemškim narodnim pismenstvu kaj govoriti ni bilo.) Modri in popotnik. Z popotnikam nekim sreča se enkrat modrijan, in uni ga prav prijazno za vpraša: „Do-bri človek, koliko mi je še treba iti do uniga mesta tam"—? — Pojdi — odgovori modri.— „E vendar-to vsak sam ve, de mora iti in ko-raeiti, kdor je nameril in nakanil na kaki kraj dospeti; ali ti meni povej, kar baram, za koliko časa bodem tje prišel"?— Pojdi naprej — „Že vidim, de tebi četerte deske v glavi manjka." — Tako reče ter odide po poti dalje. Modrec malo zatim zaveka: Hej, stoj prijatel, de ti povem — preden do mesta pride«, boš potreboval cele dve uri — Na te besede popotnik obstane ter čudeči se pravi: „AIi si se s tim že opravičil, — in zakaj mi nisi tako berž iz perviga odgovoril" ? — Kako sem jaz na vprašanje tvoje odgovoriti zamogel, dokler tvojiga hoda vidil nisim. (Iz Danice ilirske). Ural j in stareik. Perzianski neki kralj, razveselovaje se z lovam, zagleda enkrat sivolasca, ko jablano sadi. Približavši se ga pobara, koliko let de ima. Starčik odgovori: „Samo 4 leta". Dvoran, ki je kralja spremljal, ga opomin de se vpričo kralja takih nezrelih šal govoriti ne sme. „Ne-mate prav, de me svarite," reče starčik, „vem, kaj govorim, pametni tistiga časa ne jemljejo v račun, ki so ga v človeških skerbeh in strastih preživeli; jez torej štejem le tiste leta za prave svoje., v kteri h samo dolžnosti do boga in do bliznjiga svojiga izpolnujem". Kralj začuden nad tem neslišanim modrovanjem pristavi, zakaj de jablano sadi, ki se od nje nikdar sadu nadati ne more. „To je res," odgovori seljak, „ali ker so drugi za nas drevesa sadili, brez de bi bili njih plod uživali, zato se spodobi, de tudi mi ravno to za druge storimo." „Prav dobro!" zavpije kralj, za česar voljo haznodar, po navadi, če vladar koga očitno pohvali, starcu jezero cekinov na dar izroči. Bistroumni kmet, smeje se zavoljo lepiga poklona, pregovori: „Pri družili Ijudili, svetli kralj, dorasejo dve-vesa še le za 40 let, ali glej to moje, komej sem ga vsadil, mi že tudi sad obrodi." „Pravo, pravo!" zavpije zopet kralj, in zopet pade mošnja cekinov pred starca, ki začuden iz ce-liga gerla vekati počne: „Pri družili ljudih komej enkrat v leti drevesa rode, in glej čudo, moje v enim dnevu dvakrat cveto in dvakrat sad dozore." „Prekrasno !" reče kralj, in kme-tič dobi tudi tretjo mošnjo cekinov, ali kralj na to spodbode konja svojiga, rekoč: ,,Daljši časa ne morem ostati, moj dobri starčik, ker bi drugači tvoja bistroumnost celo mojo denarnico izprazniti vtegnila. ^Danica ilirska.) %itni kup. Srednja cena 1 mernik. Pšenico domače . . , » banaške . . . Turšice...... Sorčice...... Reži....... Ječmena ..... Prosa...... Ajde....... Ovsa ....... v V Ljubljani Krajnji i. 26. Malisei'|>ana Rožnika ffold. ffold. J kr. 2 (j 2 17 o 10 2 13 1 27 1 27 — — — 50 I 1 ,-n 1 42 _ — t 20 1 40 1 42 1 38 1 33 — 57 — 54