XVI. letnik.
V Gorici, 15. oktobra 1908.
42. številka.
!>haja vmkflititik •b t uri pcpolin«. Rokopisi m n* rrm-(ajo. Isfnmkovima fhnu n u ipia-
Cena listu idiU ■a mio Uto 4 kzone, xa p»l lata I brom.
Za Manj pranolnu a a*lo lato il kione, aa pol lata K 160. la KaBtijo ja cena
J«lalrJa*liv&ljtV
K.
B skopit* sp»«j«ma .M iiotaa Tilkama"
I o riti, ulica Tat-viila! M. 9.
« 1 «*S
”ž*\s>v enako^udatvo'^7 *	*	n!*°rsk
■
i "
r? *
5
' • r -
U •	.	••	-	••	.	..	,
1	,	,'3.
... V> V. !
r-^fer—
Naročnino in i>a-inanila b p roj eni upravriiSlvo, Gorica SemeniSka ulica 8t. 16. Posamezne Storilke ae prodajajo v tobakamah v So la ki ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem le-kaliiču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) St. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če ■e tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
hdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt r Gorioi.
Tiska „Narodna Tiskarna” (odgov. L. Lukožič) ▼ Gorioi.
Izjava.
Na opetovano zatrjevanje od liberalne in klerikalne strani, da bi podpisani klub imel kakšno zvezo z italijanskim liberalnim klubom v deželnem zboru, izjavlja podpisani, da klub take zveze nima in n i imel. Vse nasprotno sumničenje in podtikanje je izrodek liberalne domišljije, kateri so šli tudi nekateri klerikalci na lim. Klub p r o t e s-tuje proti takemu natolcevanju ter opozarja, da mu dela enako k r i-v i c o, kdor te neresnične odnošaje izmišlja, kakor kdor jih skuša dokazati ali nepremišljeno veruje. Klub imenuje 1 a ž n i k a in obrekovalca vsakega, ki le vesti trosi ali ponavlja, dokler jih ne dokaže. Dokazati pa tega ne more nikdo, ker lake zveze ni in ni bilo.
V Gorici. 15. oktobra 1908.
„Klub. slov. Ijud. stranke 4.
-Našim agrarcem!
Ves liberalni in 'agrarni svet na Goriškem je bil zbran preleklo nedeljo na raznih krajih, da kliče ogenj in žveplo z neba na zastopnike slovenske ljudske stranke, ker nočejo držati Andreju Velikemu stremenov, po katerih bi se spel na visokega poveljniškega konja ter zavihtel svoji pasji b i č po deželi goriški, v prvi vrsti po glavah tistih, ki v katerem koli oziru zavzemajo odlična mesta v deželi, okraju ali občini, pa so si ohranili še kaj gospodarske in duševne samostojnosti.
Osmcro deželnih poslancev je imelo javne shode, na katerih so dokazovali pravilnost svojega postopanja ter z v r a č a 1 i krivdo, da deželni zbor ne deiuje, na ubogo paro klerikalnih poslancev. Proslavljali so svojo in svojega zapoved-nika modrost, previdnost, rodoljubje in neizmerno ljubezen do — kmeta trpina.
In ta osmorica ni prišla do lega, da bi bila spoznala in javno priznala, da o n a j e k r i v a sedanji nedelavnosti deželnega zbora, ker jej je več na tem, da spravi
Andreja Gabršček a na konja, kakor pa da vrši poslanske dolžnosti, katere je sprejela ob volitvi.
Koliko krika in upitja za časa volitev, da agrarci in liberalci nočejo imeti poslancev podrepnikov, odvisnikov, prives itd. itd., ampak razumne, neodvisne kmete in posestnike, ki bodo znali vsakomur v brk povedati resnico in tirjati pravico.
In kaj vidimo zdaj v zbornici ? Andrej Veliki v opravi s t o t n i k a iz Koepenika kakor petelin na gnoju skače in kikirika, da se mu vse smeje. Okolu njega dva desetnika ,,in IIabtachtstellungu, čakajoča povelj, ali vršeča naredbe, izdane na drobno ali na debelo. Ostali kot pridni šolarji z rokami na mizi se zavedajo svojega dostojanstva ter občudujejo skakavost, preširnost in — kričavost svojega načelnika.
Ali je zato poslalo slovensko ljudstvo in slovensko veleposestvo svoje zastopnike v deželni zbor, da bodo delali štafažo Andreju G a b r š č e k u ? da bodo dopuščali in podpirali njegove burke in njegove zveze preko slov. katoliške stranke v nečast in škodo slov. narodu ?
Kedaj je bilo o tem govora, da le tedaj sme deželni zbor delovati, ako je Gabršček deželni odbornik, Gasser njegov tovariš, Faidutti deželni glavar? In zdaj vidimo kompaktno zvezo Faidutti-Gasser-Gabršček, katere člani so tudi naši agrarci in veleposestniki, ki nima drugega namena, ko da ustreže pohlepnosti teh gospodov, in ki posredno ovira vsako delovanje v zboru, „dokler se pogoji ne izpolni j o‘!.
Ali ni bilo vedno rečeno, da agrarci niso liberalci? Zdaj pa se ne samo vežejo s slov. liberalci, ampak so se slepo udali in popolnoma podvrgli prvemu liberalcu in očetu slov. liberalizma na Goriškem Andreju G a b r š č e ku.
Pri tem jih nič ne peče vest, da zanemarjajo svojega načelnika
dr. Franko ta, katerega so po dolgih prošnjah in pogajanjih posadili na načelniški prestol svoje stranke, kateremu pa zdaj privoščijo le mesto desetnika poleg koepeniškega stotnika, kakor neodvisnemu tovarišu dr. G rego rinu.
kandidata za d e ž e 1 n i o d b o r.
Ako hoče par liberalcev z Gab... hodili, prosta jim pot. Vi pa pokažite, da sle prosti možje, tudi po volitvah, tudi v zbornici, r Gab.-ovega pasjega biča ne >bojte se; kajti imamo še drugih bi-
Ali se ni vedno govorilo na j čev, pletenih iz drugih stremenov, vohvnih shodih veleposestnikov, ka- ki pokažejo, komur treba, da tudi
tere so sklicevali Franko in tovariši, da veleposestniki morajo imeti take zastopnike, ki so sposobni tudi za deželne odbornike? Nato so postavili štiri kandidate, ki so bili vsi izvoljeni: dr. Franko, Kovač, Obljubek, Zavnik. Zdaj pa gospodje agrarci in veleposestniki nobenega teh ne smatrajo sposobnim za deželni odbor, ampak z vso odločnostjo in vnemo postavili so se za And. Gab., katerega hočejo v deželni odbor v izogib, — da deželni zbor drugače ne bo deloval.
Tu se vidi, koliko resnosti je bilo ljudem, ki so za časa volitev upili : kmet mora 'kmeta zastopati, posestnik posestnika. Kmet in posestnik imata zastopnike iz svojih vrst; in kaj delajo ti gospodje ? Vnemaj o se za trgovca in obrtnika, p i s a č a And. Gab. ter so pripravljeni na skrajni
zabavljanju in z m i r j a n j u mora biti enkrat konec.
Kolikor je dobro mislečih, poslancev in volivcev, se vas oklenejo. Kdor trdi, da je neodvisen, mora bili z vami. S peklom pa ni zveze krščenemu človeku, ki še veruje v Koga.
Program agr ar n e stranke nima v gospodarskem oziru ničesar, kar bi se ne ujemalo z gospodarskim programom slovenske ljudske i stranke. Pristaši agrarne stranke zatrjujejo, da spoštujejo brez izjeme Kristusov nauk in njegovo cerkev. Med tema strankama ni torej bistvenega razločka, in ni razloga, zakaj bi se ne zbližali ali celo združili.
To bližanje naj izvršijo najprej poslanci teh dveh strank; Ijud-
odpor, ako se jim ne dovoli la mož stvo bo brez dvojbe ž njimi za dež. odbornika in gospodarja v deželi.
And. Gabr. je dobro vedel, zakaj je dal upili: kmet kmeta.
Vedel je, da na ta način dobi poslance, med katerimi bo on kraljeval, ker tako glasnega in
ter bo odobravalo in z veseljem pozdravljalo pomir-j e nj e v deželi. Za pomirjenje so pripravne in poklicane le take stranke, ki ljubijo resnico in mir. Kdor pa živi od laži, obrekovanja in prepira, ni za lak
drznega kluna nima nikdo kakor, posel, ker pomiriti se je zanj
on ; to pa imponira možem, ki niso vajeni šarlatanstvu, kakor On.
Možje, agrarni poslanci, nekoliko poguma, in samozavesti, pa otresite se jarma, ki ste si ga sami naložili. Ali hočete v resnici svetu dali povod misliti, kakor bi si brez Gab. ne mogli po m a g a t i ? Z ozirom na svoje volivce ne smete kaj takega storili. Izvoljeni sle kot možje, ki ste sposobni izpolniti svoje mesto. To pokažite v dejanju s tern, da se otresete sramotnega Gab-ovegajarma ter postavite iz svoje srede
toliko kakor socialno umreti.
Ako se združijo v deželnem zboru v skupno delovanje zastopniki slovenske ljudske in agrarne stranke, tvoriii bodo parlamentarno skupino, s katero morajo računali ostale stranke, s katere pomočjo in sodelovanjem je mogoče in zagotovljeno uspešno delovanje deželnega zbora, katero želi in prosi vsak d ohromi sleč rodoljub.
Slovenski agrarci, v vaših rokah je usoda deželnega zbora in dežele. Od vas je odvisno, ali bo
Gab. v a m zapovedoval, ali vi njemu. Skupaj ne bosle orali, ker Njegova Visokost ne pozna in ne priznava sebi enakega. Njemu nasproti smete le služiti ali zapovedovati; »glih e« nima in je ne p riznava.
Te besede, izrečene zadnji tre-notek pred zaključenjem ali razpustom deželnega zbora, naj si poslanci agrarne in neodvisne stranke vzamejo k srcu in dobro premislijo. Od njihove odločitve odvisno je uspešno delovanje v deželnem zboru, odvisna je usoda deželnega zbora in v veliki meri tudi usoda — dežele same.
Dixi et salvavi animam meam.
Rekel sem in rešil svojo dušo.
Kdo je obsojen?
Znano je, da je premilo stni knez in nadškof ostro obsodil škandal, da se katoliška stranka radi efememih (kratko trajajočih) koristij veže z liberalci, ter izrazil željo, naj bi obe katoliški stranki v deželi složno postopali in se podpirali.
Kdo je obsojen s temi besedami?* Brez vsega dvoma stranka prošta Faiduttija, kakor se je nadškof že prej jasno in odločno izrazil proti raznim osebam. To je tudi naravno, ker italijanska katoliška stranka se je v resnici pismeno zvezala s slovensko stranko, kateri načeluje oče in general slovenskega liberalizma na Goriškem Andrej Gabršček, katero zvezo priznavajo prošt Faidutti in slov. liberalci. —
Zveza velja za volitve v deželni odbor in odseke sloni na podlagi: do, ut des; ti dam, da mi daš. Faidutti priznava Gab.-ovi stranki pravico do dveh deželnih odbornikov, med njima, kakor se po sebi razume, tudi Andrej Gabršček sam, ter jej zagotovi svojo odločilno pomoč pri volitvi iz cele zbornice. Gab.-ova stranka priznava Faiduttiju pravico do deželnega odbornika, ki bi bil Gasser, ter jej zagotovi svojo odločilno pomoč pri volitvi iz pete kurije in kmečkih občin.
Faidutti bi bil rad deželni glavar, kar pa pri sedanji konstelaciji ni tako lahko. Gabr. zahteva drugega odbornika, kar je mogoče doseči v veleposestvu, a k o bo žreb 11 j emu naklonjen. V tem slučaju bi novi odborniki starega glavarja tako dolgo mrcvarili, da bi se naveličal in odstopil. In tedaj bi bila F.-ju pot uglajena do predsedniškega stola.
Ako bi pa žreb pri volitvi iz veleposestva odločil proti slov. liberalcem, proti Gabr., tedaj bi Faid. in Gab. s svojimi pristaši onemogočili zborovanje; prišle bi nove volitve in ž njimi popolna zmaga sedanjih zaveznikov, na kar bi prosto med seboj delili predsedniški mesti in deželna odborništva.
Zveza med tema strankama se je pokazala tudi tedaj, ko je šlo za to, kako naj se odseki sestavljajo, in ko se je Gab. izmislil, da se mora pritožiti pri vladi radi postopanja dež. glavarja.
Da je Faid.-va stranka .obsojena*, o tem ni dvoma. Ali naši »prijatelji" ne samo zunaj ljudske stranke, ampak tudi v njej — bi radi dokazali, da obsodba velja tudi slov. kat. stranki. To bi irnelo nekaj za se, ako bi se slov. kat. str. vezala s katero liberalno.
Z italijansko liberalno stranko se nima za kaj vezati, ker pri volitvi v deželni odbor si druga drugi ne moreta nič pomagati, ali pa si nista potrebni. V mestih in trgih imajo ital.
liberalci absolutno večino, v veleposestvu odločuje žreb, v peti kuriji in kmečkih občinah, kakor tudi v celi zbornici imata večino Faid.-Gab. Tedaj nimajo slov. klerikalci za kaj se pogajati z lib. Ital.
Pa obštrukcija? Slov. Ijud. stranka obštruira, da zapreči, v kolikor in dokler ji je mogoče, da bi A11 d. Gab., vodja goriškega liberalizma, stopil v deželni odbor. Ljudski stranki se zdi to potrebno in koristno za deželo.
Ako italijanski liberalci ob istim času s svojega stališča obstru-irajo, je to naravno; vsaj tudi Gab. in Faid. sta žugala z obstrukcijo, ker to je dandanes parlamentarno sredstvo, s katerim se manjšina bori zoper nasil-stvo večine. — Nasilstvo proti slov. Ijud. stranki obstoji v tem, da jo hočeta Faid.-Gab. popolnoma izključiti iz deželnega odbora.
Kar laže „Soča“ že sedem let o zvezi dr. Gregorčiča z dr. Pajerjem, oziroma slov. Ijud. z ital. lib. klubom, ne more ovreči dejstev, ki take zveze ne poznajo.
Načelnik kluba slov. Ijud. stranke je poslal „Slovencu“ brzojav, v katerem protestuje proti trditvi članka .Goriška politika", da bi dr. Gregorčič ali njegov klub imel zvezo z dr. Pajerjem ali laškimi liberalci, ker take zveze ni in je ni bilo.
Kar se tiče skupnega postopanja katoliških strank v deželi, moramo priznati, da na slovenski strani se je pravilno postopalo. V dosego soglasja z ital. stranko so se vršili krajši ali daljši razgovori že zdavna. Slednjič, da bi se dal tem prizadevanju tudi viden izraz, je sledila pismena ponudba od strani slov. ljudske stranke, ki pa ni dobila zaželjenega odžira.
Slov. Ijud. stranka je bila stopila v dogovore tudi s poslanci slov. a -grame in neodvisne stranke (6	mož,	katerim načeluje	dr.
Franko) —	izrecno	poudarjajoč da	ne
išče	stika z	Gab. in	liberalno stanjo. A
dobila je odgovor, da z ozirom na sedanji kritični položaj in na svojo parlamentarno zvezo z laškim ljudskim klubom smatra predložene pogoje (tudi ločitev od Gab.) za nesprejemljive.
Z liberalci Ijud. stranka	ni
iskala zveze in tudi ni dobila nikake ponudbe od te strani.
Zaračunil se je.
Kdo pa? No, Andrej Gabršček. Kako lepo je bilo vse napeljano! On, ki je ubijal toliko let slovenskega klerikalnega zmaja, se je sedaj združil s proštom Faiduttijem, reprezentantom furlanskega klerikalnega lintverja. Prišla je tretja seja deželnega zbora. Zaveznika sta imela ta dan v seji večino. To opa-zivši, je dr. Franko stavil nujni predlog, da se volijo dež. odborniki še pred potrditvijo deželnih volitev! Gabršček je stal kot moderni Tantal lačen in žejen do pasa v bistri vodi; nad njim je visela veja z zlatim sadjem. Že je stezal roko po njem — a glej! Pritulil je vihar ter odiičsel vejo z zlatim sadjem vred v sinje višave vsemirja.
Govorimo jasneje!
Gabršček je hotel doseči s pomočjo Faiduttijevo deželno odborništvo in s tem „zlate jaslice v deželni hiši** in pa komando v deželi. Ne more „falit\ si je mislil, je vse fino premišljeno! Potem bi 011 rad videl tistega, ki bi si upal drugače misliti, kakor bi on določil! Oh, kako divno bo to, si je misiil v svojih sladkih sanjah. Pa na vraga !
Ta preklemana obstrukcija mu je vse zlate sanje podrla ! I11 zdaj je začel bruhati iz sebe .Efijalte“, „narodne izdajalce", .lenuhe-, „kvintale neporabne, mrtve mase" in drugo podobno robo.
Bodimo objektivni: kdo pa naj ostane miren, če mu kdo uniči najsrčnejše nade ? Zato pa naj se tudi nikdo ne čudi, da se hoče mož maščevati nad onimi, ki so mu prekrižali račune. Ali kako? E, staro sredstvo naj pomaga: bombe je treba, da se ljudstvo razburi, da ljudje ostrmč, da le o tem govorč in občudujejo junaka, ki je imel pogum tako odločno nastopiti. I11 to bombo je prinesla „Soča“ pod naslovom „Goriška dežela na robu finančnega poloma11. Prinesla je seveda, kakor po navadi, tudi grozne račune, točila je hinavske solze, zavijala oči polne usmiljenja do kmeta-trpina. Oh, ta hlinjena skrb za deželne finance in za kmeta 1 Predobro poznamo v tem pogledu „Sočo“ in njenega junaka. Še nismo pozabili užitnine!
Da pa ima bomba uspeh, je treba o njeni vsebini povsod razpravljati, se zgražati, ljudsko maso razburjati in šun-tati. Da bode teren za nove volitve ž e p r i p r a v 1 j e n, da se bode Andrej Gabršček v očeh naroda svetil kot prvi rodoljub, ki ima srce za kmeta in ki edini ima zmožnost in voljo rešiti deželo ..finančnega poloma" (kdo bi se ne smejal?!), zaukazalo se je članom »Slovenskega kluba", da so preteklo nedeljo na vseh straneh dežele priredili shode, na katerih so ljudstvo razburjali z vsebino „Sočine“ bombe.
In kaj je resnica?
Resnica je, da je vkljub večjim potrebščinam finančno •stanje dežele ugodno in daje mnogokatera avstrijska dežela v tem pogledu na slabšem kakor naša. In vendar bo pri bodočih volitvah ta „Soči-na“ bomba eno glavnih sredstev, s katerim se bodo volilci slepili. Somišljeniki! Povejte ljudem, kaj je resnica.
„Soča‘‘ — besni.
Oi kar si je zabil t glavo, da je poklican po milosti pekla na stolico deželnega odbornika, postal je Andrej Veliki ponosen, celo ošaben in zelo nervo-zen. Zamišljeno teka od botege do bo-tege ter iteje dneve in ure, kedaj zasede omenjeno stolico, za katero se sam sebi vidi najsposobnejiega. Nestrpen je bil vže kmalu po volitvah ter zahteval od vlade, naj skliče zbor v kratko zasedanje, da ae konitituira, ter prične on šteti svi-tle kronice. A vlada mu ni hotela izpolniti želje; zato jo j« pa grdo nahrulil ter zaiugal, da ji vže pokaže, kaj zua.
Zdaj pišemo vže 15>. oktobra in še ni — nič. To je hud6, tega ne more več prenašati, poatal je tako nervozen in nestrpen, da se je bati za njegovo dnino ravnotežje.
Njegov list ,Soča“ je zrcalo njegovega dnšnega stanja. Pred osmimi dnevi je ta list poživljal slovensko ljudstvo, naj pljuva v obraz izdajicama dr. Gregorčiču in prof. Bsrbuč-u, ker sta Drejcu zapre-čila pot v odborništvo : list od četrtka pa besni o finančnem deželnem stanju, katero sta zakrivila .zaveznika" dr. Pa-er in dr. Gregorčič.
Ta konfuma zmes je jasen dokaz, da se listu v Gosposki ulici meša. Postal je besen in konfazen; kar hoče grajati, nehotč in nevede hvali, in obratno. Ero Vam par dokazov:
V 9 letih Pajerjeve vlade, piše list z dne 8. oktobra, narastli so deželni izdatki od 485.000 K na 1,817.000 K, toiej so se pomnožili za 1,332000 K; a doklade so zrastle od 15 oziroma 17°|° na 20% Pr' realnem davku, in od 20% ua 30% pri obrtaini.
No, če se upa deželni glavar krit* sedanje potrebščine, ki bo za 1,332 000 K večje od onih leta 1900, le s poviškom 4okUd za 3, 5 oziroma 10°|0, je res gospodar, kakoršnega dežela še ni imela. To sledi neposredno iz .Sočine* pisave. Pomislite, preblagi grof Coronini, je kril deželne potrebščine v znesku 485000 K z dokladami 16, 17 in 20p|0; a dr. Pajer krij potrebščine v znesku 1.817.000 K skoro z istimi dokladami na iz-ravne davke. Ali je mog)če dati sedanjemu glavarju lepše spričevalo o njegovi izredni spretnosti v deželnem gospodarstvu ?
Tega spričevala pa mu ne dajemo mi, ampak „Sočau.
Navedeni list navaja dalje, da ao poskočile v tej dobi naklade od vžitnlne od 20°10 na 120°|0, in to v deželi, kjer je vino glavni pridelek, kateri je treba varovati.
Izvrstno I — podpišemo a obema rokama; a povej modra .Soča", kedaj in zakaj so ae povišale te doklade? AH ne radi tega, da je bilo mogoče vpeljati deželni šolski zalog v znesku 250.000 E ter ob svojem času zboljšati učiteljske plače? In povišanje od 100 na 120°|0 komu je bilo v prilog? Na-li učiteljstvu?
„Sočin" pisač naj ukaže učiteljem, da se zadovolijo z isto plačo, kakoršno so imeli pred 1. 1899, in ta naklada ae zniža takoj za 80%.
Učitelji morajo biti pič hvaležni „ah«olutni vladi* Pajer-Gregorčič, da ao prišli do sedanjega zboljšanja plač; a „Soši“ to graja. No, ko pride na vrsto absolutna vlada Gabršček-Faidutti, ae takoj zaižajo naklade od užitnine in gospodje učitelji bodo potem — intenzivneje aa n ju agitiral’’.
Tudi dejstvo, da je dosegla „abso-lutna vlada“ Pajer - Gregorčič povišanje doklad na pivo od 1 K na 4 K bi hotel „Sočin“ pisač grajati ter jima šteti v zlo, a revšo se je s tem pač nesmrtno blamiralo, ne čuti, da je to največja pohvala za nju. — Čajte vi, vinorejci, velik greh sta pouzročila označena gospoda, ker sta dosegla ta povišek) Kaj pravite k temu? Ali niste vi vedno na shodih in s peticijami zahtevali, naj se to zgodi? In sedaj je to greh, ker ni tega dosegel Andrej Veliki?! Ko pride on na krmilo a Faidatti-jem, zniža vse doklade, posebn o pa ono na pivo; a vkljub temu zviša še učiteljen plače, bo gradil in popravljal oeBte, ki so bile zelo zanemarjene, bo napravljal vodnjake in vodovode, bo delil podpore za različne potrebščine kmetom in vinorejcem, sploh preoberne vea svet z jezikom, kakor je to naredil pri narodnih podjetjih, katerim načeljuje.
„Soča“ hoče grajati to, kar smatrajo vai naši vinorejei za jako važno pridobitev, in graja za to, ker sta pridobila označeni povišek na pivu Pajpr-Gregorčič. U rerjena je, da je a tem uničila njun npliv in veljavo; a vsak razumnik sodi drugače. S tem pač le po-vspešuje in zagovarja navedeni gospoda.
Še večji znaki blaznosti in i njo združene hndobije se kažejo iz naslednjih točk „Sočinega“ članka o deželnih dolgovih, brezobrestnih pouojilihjin deželni norišnici. O tem prihodnjič; a aa danes bi moramo staviti vendar le še vprašanje na gg. dr. Gregorina in dr. Franka, člana slovenskega kluba, kateremu načeljuje A. Gabršček.
Kako moreta vidva, akademlčno isobražena moža, capljati za človekom, čegar glasilo poživlja javno naše ljudstvo, naj pljuva dr. Gregorčiču in prof. Bsrbuču v obrat, kot izdajalcema naroda, ko vendar vesta, da imenovana gospoda sta posvetila vse svoje moči blaginji naroda in raavojn njegovih umstvenih in materijalnih močij. Js-li tudi že Vam* zamrl čut za dostojnost?
Goriški deželni zbor.
V torek dne 13. t. m. ob 5h popoldne se je vršila sedna seja deželnega zbora. Na dnevnem redu je bilo 126 točk. Ob natlačeno polni galeriji otvori glavar sejo, nakar se prečita zapisnik.
Gabršček popravlja zapisnik, češ da se on zadnjič, ko je zahteval računa o dež. norišnici, ni oglasil k opravilniku, ampak k dnevnemu redu. Nadalje pravi, da ni slišal, da mu je glavar vzel besedo; zato je govoril naprej. — Zapisnik se odobri.
Glavar naznani, da mu c. kr. namestništvo naznanja, da je dobil cesarjevo potrjenje deželni zakon o ustanovitvi občinskega kreditnega zavoda, ki ga bo upravljal dež. hipotečni zavod. — Nadalje je poljedelsko ministerstvo predložilo dež. zboru načrt v varstvo poljedelstvu koristnih ptičev. Nato prečita tajnik došle prošnje, nakar se začno Citati nujni predlogi laških liberalcev. Posl. Venier je vložil predlog proti pelagri. Predlogu je priložil tudi 444 strani debelo knjigo, ki bi se bila morala prečitati.
Gabršček: Ali bomo to knjigo poslušali ?
Galerij a začne kričati.
Gabršček: Ali gospod vladni zastopnik nima še nobenega dekreta, da bi nas poslal domov.
Šum na galeriji.
Grof Attems, zastopnik vlade, lista po svojih papirjih.
Gabršček: To jo deželna norišnica 1
Galerija razsaja.
Gregorin opozarja glavarja, naj napravi mir na galeriji.
Gabršček: Kaj pa hoče; saj glavar vam obstruira!
Glavar da Gabrščeku ukor.
Galerija ubije eno šipo. Klici nJiravo“! Velikanski šum.
Gregorin: Galerija se zabava, dežela bo pa plačala.
Gabršček: Prosim, da se kon-štatira, koliko strani ima ta knjiga.
Gal eri j a vpije.
Glavar (Gabrščeku); Vi sami izzivate galerijo, da kriči.
Med tem šumom je laški liberalec Venier, ki je stavil predlog, odšel iz zbornice.
Gregorin: Kje pa je Venier?
Gabršček: Je šel pit pivo. Zapisnikarja, ki bereta knjigo, sta že oba utrujena. Zato mora priti v dvorano drugi uradnik.
Gab ršček dela vedno medklice. Galerija se nad njimi zabava.
V dvorano pride mons. Faidutti. Galerija se mu začne smejati.
Gabršček vpije: Škandal je, da galerija ne pusti poslancem miru.
Velik vihar na galeriji.
Glavar ukaže dež. glavarju Petta-rinu, naj s pomočjo slug izprazni galerijo. Toda sluge so brez moči, Pettarina nihče ne posluša.
Š tre k el j nekaj vpije na glavarja.
Franko mu zaukaže, naj bo tiho.
Š t r e k e 1 j uboga.
Na predlog laškega liberalca Ber-nardellija se seja prekine za pol ure.
Poslanci odidejo iz dvorane. Galerija ostane in se cele pol ure po svoje zabava.
Po preteku pol ure začno prihajati poslanci zopet v dvorano. Ko hoče dež. glavar zopet otvoriti sejo, vidi, da zbornica ni sklepčna. Pettarin je letal po laške liberalce; a ti niso prišli. Gregorin in Gabršček sta cel čas kukala pri vratih noter; a v dvorano nista hotela. Ko je glavar sejo zaključil, sta prišla nazaj.
Pred zbornico se je zbrala velika množica ljudstva. Stala je tudi pripravljena straža desetih policajev, ki pa niso imeli opravka.
Politični pregled.
Male politiCne vesti.
12. oktobra. — V Srbiji vlada reliko razburjenje radi aneksije Bosne. Srbi zahtevajo vojsko z Avstrijo. 0:g»-nizojejo se vstaike čate, ki hočejo prekoračiti bosansko mejo. — Turki bojkotirajo avstrijsko blago. — Bolgarski car Ferdinand je danes prispel v slovesnem vhoda v glavno meBto Sofijo. Pri sprejema je bilo 60.000 Ijadi. — Ker srbski prestolonaslednik Jarij hujska na vojko, ga je radi tega posvaril min, predsednik Milovanovič, ki noče vojske z Avstrijo, ker bi bila za Srbijo pogubna. — Anglija hoče anektirati Egipt; a vrniti Turčiji otok Ciper. — V Avstrijski delegaciji v Budimpešti je dr. Šušteršič imel znamenit govor o jugoslovanskem vpraianja.
13. oktobra. — Buje se kažejo v Bosni nevarna znamenja za vstajo. — Napredni bosanski Torki svare prebivalstvo pred vstajo. Prav tako Hrvatje. Hujskajo pa Srbi in stari Mobamedanei. — Belgrad se je nekoliko pomiril. — Raško črnomorsko brodovje je pripravljeno, da odplove. Rmi bi namreč radi prisilili Torčijo, da jim odpre morsko pot Dardanele. Angleži pa se tega boje;zato se todi angleiko brodovje zbira v grikem morja. —
14. oktobra. — Govori se, da se je srbski kralj Peter odpovedal. —V srbsko vojsko se je vpisalo prostovoljno tudi več Slovencev iz Trsta.— Ljubljana dobi aamoslovenske ulične napise. — Tnrki sov J*fi napadli avstrijsko pošto.
L^obnn na Štajerskem 5 K, baron Herman Spann, o. in kr. admiral v p. 20 K, p. n. Iran lltnibal pl. Grimmer, c. i. kr. polk. in graš5ak v Solkana 25 K, vitez dr. Aron Lazzatto, mestni proto-fizlk v p. 20 K, H gin baron Tacco, veleposestnik v Š t. F e r j a n a 20 K, Hranilnica in posojilnica v Čer niča h 10 K, županstvo Grahovo ob Bači vsled starafiinskega sklepa z dne 20. avg. t. I. natanovnino 200 K, Fr. Orešec, c. k. vodja v Gorici 3 K, vitez Josip Fabiani v Kobdilju 20 E, Mjdvešček Jjsip 1 K, Chinese Marija, trgovka 40 v, Ana Satner 2 E, C »j Marija 1 K, Anton Peršič, dimnikar 1 E, Murovec Iran, Grndenca 1 E, Ivan Černie, Bilje 30 v, Earol Maknc, trgovec 1 E, Anton Plahnta, posestnik 1 K, Doljak Iran, St. M iver 40 v, Bizjak Iran v Doln 1 E; Marija Eancler, vdova 1 E, Malič Ivan Dol. Vrtojba 30 v, Adolf Urbančič, meBar 1 E.
Bog stotero poplačaj vsem nadim dobrotnikomI Vse v boljio bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado NjegaVeli-čanstva cesarja FrancaJožefa I.
Novice.
[
f Danilo Fajgelj.
gelj- I *******
Danilo Fajgelj — pač znano ime našemu narodu I Ni je z lepa glasbene zbirke, kjer bi ne našli njegovega imena! Cecilija, Slovenska pesmarica, Cerkveni glasbenik, Glasbena matica, Goriško Cecilijino društvo i. dr. povsod nahajamo njegove prispevke. Bil je iz-vanredno plodovit glasbenik — bil je, ker ga ni več, umrl je v četrtek zvečer in v soboto so ga položili v hladno jamo k večnemu počitku. Pozabljen pa ne do, dela njegova ostanejo in bodo pričala, kako delaven je bil — nad' 370 „opusov“ je ostalo, koliko listov je prinašalo njegove referate o muzikalnih novitetah I Ko je c. kr. ministerstvo odkupilo njegove rokopise, da jih pri priliki obelodani, odposlal je zavoj, težak 17 kg in vse to krasno pisano, da, po večem je še črte sam narisal. Orgije so bile njegov inštrument, te je umel, kakor malokedo; največ in najlepše njegove skladbe so za orgije, škoda, da jih ni več objavil in, da še teh, ki so že objavljene, ni več dobiti!
Rajnik je bil rojen v Indriji dne 19. novembra 1840., služboval je v Bučki na Dolenjskem, potem na Trati in v Zalemlogu na Gorenjskem. Dolgoletna njegova služba v Tolminu in na Srpenici je še premnogim v spominu. Zadnja leta je preživel vpokojen v Gorici, kjer je opravljal službo organista v župni cerkvi sv. Ignacija. Sedaj ga ni več, j upati je pa, da bo tudi po njegovi smrti zagledala beli dan še marsikaka njegova skladba. Izgled njegov pa naj nam ne kaže samo, koliko zamore en človek narediti, ako ima resno voljo, temuč naj tudi druge navduši za resno delo!
K o k o š a r.
Darovi.
J o bil ej ni darovi ia „Slovensko sir ot iičeu:
P. n. gg. Josip Fon, državni poslanec 20 E, Andrej Matejnrc, delavec v
Da ni zveze med slov. katoliško in ital. liberalno stranko, dokazuje tudi g. J. A. v „Slovencu“ z dne 14. okt., dasi skuša ravno nasprotno dokazati. Ako nima boljših dokazov za svojo nasprotno trditev, tedaj je že zgubljen. Pravi, da imenovanje dr. Gregorčiča deželnim podglavarjem je sad ital. lib. zveze. Dokaza za to trditev nima. Mi mu pa lahko rečemo, da slov. liberalci so pismenim potom v tako imenovanje pogojno privolili ter da prošt Faidutti in dr. Šušteršič lahko imenoma navedeta one osebe, ki so se potegovale za rečeno imenovanje, ki pa nimajo mesta med ital. liberalci. Vlada je bila dolgo neodločna, ali bi se postavila na stališče narodnih ali političnih strank. V prvem slučaju gre Italijanom glavar, Slovencem (lib.) podglavar; v drugem slučaju pa: liberalcem (9-f-9) glasov, klerikalcem (6-f-6) pa podglavar. Zadnje je obveljalo, in ker je glavar Ital., je podglavar Slov. (klerik). To je vsa „kunšt“, katere g. J. A. ne more umeti.
G. J. A. pravi, da dr. Gr. je ponudil proštu Faid. en deželnoodborski mandat, a za se da je tudi zahteval brezpogojno en mandat, da je toraj razpolagal čez dva mandata, kar mu je bilo mogoče edino le po dogovoru z | ital. liberalci.
Povemo mu pa, da dr. Gr. ni zahteval od prošta F. en mandat, ampak samo njegove glasove za 1 mandat, in da ta mandat ni bi! zagotovljen, ampak 5e vedno negotov. — Ne, ne, J. J. A., nikar si ne lomite glave, da bi dokazali, kar se ne da dokazati — ker ne biva — ampak bodite pametni, pa verujte poštenim ljudem. Znak neolike in pouličnega mišljenja je, ko sumničite dr. Gr., da hoče nekaj tajiti, kar vendar ne eksistuje. Wie der Schelm ist, so denkt er von anderen. Nič se ne bojte, dr. Gr. ima toliko moštva, da prizna svojo krivdo, ako biva, ter da prevzame odgovornost za njo. Vprašajte o tem dr. Kreka!
Prošt Faidutti je majhne postave, pa brihtne glave, ter spravi v Žakelj marsikoga, ki ima debelo glavo. Kako se je muzal, ko je pisal načelniku slov. klerikalcev, da njegov klub ne bo sklepal o zvezi s katerimkoli klubom, dokler ne dobi zagotovila gledč 1 odbornika in vrste, po kateri se bodo odborniki volili (med tem [je bil pa že vezan s slov. lib.). Beneški prefriganec je dobro vedel, da ta odgovor vsebuje odklonitev Greg-ve ponudbe in da dr. Gr. ga bo tako umel. Zato niti ni pričakoval od-
♦♦♦
m
♦♦♦
zadnje - novosti ženskega in moškega blaga za
jesenski čas!
♦♦♦
Da je manufakturna trgovina
,.Krojaške zadruge"
v Gorici
H
nojsolidneja te strok
o tem seje prepričal vsakdo, kdor je kupoval blago v isti. Trgovina se drži načela: Dobro blago z nizko ceno sta glavna pogoja, da si trgovina ohrani med občinstvom častno ime ««•««•
♦♦♦
♦♦♦
Cene so stalne in v naši trgovini ne poznamo nelepega prepiranja zaradi istih.
♦♦♦
♦♦♦
Ulago je najboljše in najcenejše kot pri katerikoli konkurenčni trgovini
♦♦♦
♦♦♦
Vsakdo naj enkrat poskuša pri nas kupiti in gotovo se ne bo varal
♦♦♦
Zaloga je nedosegljiva te stroke v Gorici in razpolaga s takim blagom, s ka-koršnim ne more razpolagati nobena trgovina te stroke w»v>n<iin)i»»>«
♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦
♦♦♦
♦♦♦
♦
♦♦♦
♦♦♦
♦♦♦
♦♦♦
♦♦♦
♦
govora na la svoj odgovor. Nekateri klerikalci so pa tako mirni, neizkušeni v življenju in politiki, da resno mislijo, da radi ,tega ni prišlo do sporazuma med slov. in ital. klerikalci, ker dr. Gr. ni F-ju na to pismo nič odgovoril. Ali se smeje 'prošt F. tem klerikalcem v pesti
V Šempasu na Otavi so nameravali imeti prihodnjo nedeljo 18. t. m. javen (hod, nekako t spomin šempaskega tabora, ki je vršil na iBtem prostora pred 40 leti. Ker pa deželni zbor goriški ni ie zaključen, ih ker za časa zborovanja državnega ali deželnega zbora na deset milj v okraja se ne smejo sklicevati javni shodi — mora se opustiti ta manifesti cija na veliko žalost prireditelja And. Gabrščeka.
Zakaj molči Gabrščekova)„Soča“ o velikanskem javnem škandala, o ponarejenem volilnem zapisnika pri vo-litvi kmečkih občin za goriiko okolico, vpraia zsdnja „Gorica“. Tudi meni se zdi to čadno; kajti „Sočau mora gotovo kaj o tem vedeti. Vže dne 24. marca t.
1.	je napisala o tej zadevi vest jako čudne vsebine, ki se glasi:
„Berbačje ievednodeželni odbornikll — Volilne spise dobi pred otvoritvijo deželnega sbora —deželni odbor. Profesor Berbač upa, da dobi tako v pest tadi vse spise svoje volitve. — Kaj vse bi se lahko zgodilo?!
Protestujemo proti takemu apetita prof. Berbačal Res je, da deželni odbor dobi v roke vse volilne sp is e, — toda ne s tari odbor, marveč — novi.*
Vrha tega, da „Soča“ z navedenimi besedami snmniči prcf. B. na nečaven način, izraža zahtevo, naj se volivni spisi ne izročijo staremu deželnemu odbora, marveč novemu, v katerem bi sedela Gabršček in Gasser. Proti takema apetita avojega lastnika .Soča" ne pro-testuje. rSoča“ je morala tedaj poznati zapisnikovo vsebino že 24. marca, predno je priiel v roke deželnemu odboru. Kod je hodilo „Sočino“ uredništvo, da je prišlo zgodaj do prepovedanega spoznanja?" Kakšne zveze morajo biti med Gab. in državno hišo na Travniku? —
— Morilec vipavskega dekana leži v j«či na smrtni postelji. Te dni so ga prevideli s sv. zakramenti za umirajoče.
— Morilka otroka — inati. Ljubljansko porotno sodišče je pred časom obsodilo na imrt Marijo Križanec. Cesar jo je pcmilostil in te dni je ženska v ječi povila sinčka.
Listnica uprave. Naznanjamo cenjenim naročnikom da vozni red, ki ga nekateri niso še prejeli, je priložen današnji številki lista.
Listnica uredništva: Dol.Tribaša: Dopis pride prihodnjič. Za danes nemogoče.
Mestne novice.
m Inštalacija župana Bombiča.
Včeraj opoludne je bil slovesno vme-ščen novi goriški župan Jurij Bombič. Opoludne se je v mestni hiši zbralo starešinstvo in še precej občinstva. Vladni zastopnik grof Attems je prečital cesarjev odlok, s Interim je potrdil cesar iz-vnlitpv Bombiča goriškim šupanom. Ogovoril je novega župana ter mu polagal na srce blagor goriškega mesta. Novoizvoljeni župan se je zahvalil grofu Attemsu za lepe besede ter razvil svoj program. Napraviti hoče nov vodovod, skrbeti za ceste, za kanalizacijo mesta, pre-vstrojiti mestno bolnišnico, prevstrojiti mestne kopelji, skrbeti za laški značaj goriškega mesta, se potegovati za ital. vseučilišče v Trstu itd. Za to pa je treba denarja. Galerija mu je venomer ploskala in sklicala svoj „evviva“.
Sinoči pa je bila po mestu baklja-da na čast novemu županu, pri kateri je imela goriška mularija prvo besedo. Vpila je, kar ji je prišlo na jezik. »Vivva il nostro podestil popolare", „Vivva Go-rizia italiana", »Abbasso i sciavi" itd. Peli so znane laške pesmi, med drugimi tudi BMarameo“ itd. Vmes jesvirala mestna godba in fanfara iz zavoda mestnih sirot. Razsvetljava ulic, po katerih se je pcmikal sprevod, ni bila bogsivedi kaka. Najlepša ulica in sicer vrtna, je bila najslabše razsvetljena. Meslnih zastav je vihralo tu in tam še precej. Mulerija je nosila lampijone in mestne zastave, ognjegasci pa baklje okoli godbe. Sprevod se je zbral na Telovadnem trgu, kjer je bil pravi šunder pri deljenju lam-pijonov. Nato se je jel pomikati sprevod po Vrini in židovski ulici na Korenj, kjer je bil aretiran nek Slovenec, pek, češ, da je razsajal. Od tu je šel sprevod po Gosposki ulici na Travnik, skozi Ra-štelj in po Magistratni ulici pred stanovanje župana Bombiča na Tekališče Fr. Jos. Tu se je sprevod ustavil, in ko se je župan Bombič prikazal na Balkonu, mu je množica vpila „Fvviva Bombič". Godba je igrala par komadov, nakar je imel Bombič nagovor na ljudstvo. Rekel je med drugim : „Vi ste moji, jaz sem vaš! Kakor brani dunajski župan Lue-ger nemštvo na Dunaju, tako hočem tudi jaz braniti italijanski značaj Gorice". Z nasprotne strani so z reflektorjem razsvetlili župana Bombiča. — Tako je končala ta bakljada in italijanstvo Gorice je s tem rešeno. Kakor smo izvedeli, se je sestavil poseben odbor, ki je imel nalog, hoditi od hiše do hiše nagovarjati ljudi, da morajo razsvetliti vsa okna. Sodeč pa po razsvetljavi, stoji italijanstvo Gorice na jako šibkih nogah, ako se pomisli, da so vsi Italijani razsvetlili svoja okna.
m IJmrl je v Gorici dne 14. t. m. edvetnik Pavel pl. Bizzaro.
Iz soriške okolice.
g Ob pogrebu r. Pintarja, vzor moža v Pevmi so se nekateri naprednjaki v nekih gostilnah tako nespodobno obnašali, da so se vsi zgražali. Liberalna olika!
g \ Kronbergu je letos obilno izvrstnega vina. Cena bo letos zdatno nižja kakor lani. Priporočamo se kupetm, naj bi prišli tudi k nam pogledat, ker kronberško vino je na glasu kot izborna kapljica. Vina smo pridelali letoB, hvala Bogu okrog 4000 hi.
Iz kanalskega okraja.
ki Iz Avč. V nedeljo dne 18. oktobra t. I. bode v tukajšnjem katol, slov. izobraževalnem društva predavanje. Predaval bode naš prečastiti gosp. vikar Simon Gregorčič.
Predavanje bo prav podučno. Za obilno vdeležbo vabi člane uljudno
odbor.
Iz cerkljanskega okraja.
c Cerkno. (Naša društva.) K s. izobrsž. društvo je povsem zadovoljno z moralnim in tudi z gmotnim uspehom zadnje velike javne prireditve. Kaj takega ie ni bilo v Cerknem. Liberalcev je kar srtm ; umolknili so. A ta naša prireditev ni bila izčrpala vseh naših sil, ker smo začeti ob času tudi prirejati tudi javna predavanja, ki so bila dobro obiskana. Predaval je g. predsednik o habsburški dinastiji s posebnim ozirom na slovenske pokrajine. Dne 18. t. m. ob 7,,3 pop. bo pa predaval o silno perečem vprašanja g. dr. A. Brecelj, zdravnik v Garici. Predavanje bo razješnjeval s slikami.
Kmetijsko društvo je končno veadirle prejelo odlik def. sodišča v
Trstu, v kojem je ugodno rešen njegov priziv proti okrožnemu sodišču v Gorici, ki se je branilo vpisati premenjena pravila v zadružni register.
Delež bo odslej po 2 K; pristopnine pa 1 K in bo tako omogočen pristop tudi širšemu občinstvu: bajtarjem, gostom in zasebnikom I Vabimo vse one, ki so premembo zahtevali in je težko pričakovali, da sedaj čimpreje pristopijo.
Naše km. društvo je eno najvaž-nejih v naši organizaciji. Na delo !
„Kmečka zvezi" priredi v nedeljo opoldne v Novakih, v hiši g. M. Bizjak 46, javen shod, na kojem bo poročal tudi g. dež. poslanec in župan A. Kosmač. Govorili bodo tudi drugi govorniki I
Zahvala. K. s. isobraž. društvo v Cerknem zahvaljuje kar nsjiskreneje vsa ona bratBka drnštva in telovadne odseke, ki so mn o priliki jubilejnega slavlja s sodelovanjem ali s posetom v tako častnem števila izkrzali prijateljsko naklonjenost; pred vsemi pa izreka pre-srčno zahvalo K. del. dražbi v Idriji, ki je poslala do 80 članov z zastavo in krasnim pevskim zborom, ki nas je zabaval; zahvaljuje tudi vse one gg., ki so meito vstopnine blagovolili poslati kak podarek v dr. namene. Bog povrni!
Odbor, c Iz Šebreij. Ker se me od gotove slrani dolži da sem jaz pisal v 30. št. nPrim. lista" notico iz Šebrelj o pok. Klemenčiča, s tem izjavljam, da jaz iBtega nisem pisal, in prosim tudi vredništvo, da mi to potrdi.
Rejec Anton, žnpan.
Op. uredništva: Potrjujemo to izjavo in izjavljamo, da nam g. župan ne o tem, ne o čem drugim ni poalal prav nobenega dopisa, niti ni bil z dotičnim dopiiom v nobeni zvezi. Dcpis smodobili od čisto druge strani.
c Dvogovor. V neki socialnode-mokratični gostilni (ki jo za enkrat zamolčimo !) na Cerkljanskem se je vršil te dni nailednji dvogovor: L'beralec reče socialnemu demokratu : „Ako hočeš dobiti tvojo pravdo, potrebuješ prič, ki bodo zate pripegle." Socialni demokrat odgovori: »Kaj prisega; jiz dobim ljudij, kolikor čem, ki mi bodo za 1 goldinar cel dan po krivem prisegali!“ Ža-1 o b t n o, a resnično!
c Št. ViSka gor*. Dne 4. t. m. smo imeli veliko slavnost. Blagoslovili smo novi kip sv. Jožefa. Domači č. gosp. župnik je v jedarnatem govora popisal življenje sv. Jožtfa, nakar Brno v procesiji odšli za kipom, ki so ga nosili 4 možje. Vse je bilo okrašeno, topiči so pokali, zvonovi pritrkovali. Po procesiji so bile v cerkvi pete litanije in blagoslov. Kip je zapustil rajni mladenič Jožef Pre-vanje iz Prapretna pri Št. Viški gori. Bog mu daj večni mir! — Imamo veliko euIo. Kmalu bo manjkalo vode. Repa se bo poiušila, korenja nebo, ajdo je vzela toča, kapus so Bnedle gosenice itd. itd. Kaj bo?
Iz komenskega okraja.
km Iz Nabrežine. Osma zapored se glasi: Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega t. j. ne laži in ne obrekuj I Znanemu nsbrtžinskemu dopisniku v »Delsvakcm L;8tu“ leži naš č. g. kurat poaeLnu v želodca. Za to sc gs semtertje spominja v svojih dopisih. Kot pristen socialist se poslužuje pri tem laži, obrekovanja natolcevanja in zavijanja, zanašajoč se na rizsodnost svojih bravcev, kojim je vse njegovo pisarenje pristna resnica, zlasti če je naperjeno proti „farjem*. Pred nekoliko časa je n. pr. napisal dopis, v katerem je popisal g. karata kot neusmiljenega, brezsrčnega in krutega trinoga, v primeri s kojim so bili rabeljni nekdanjih rimskih cesarjev
pravi „fašarjiu. Klical je grom in peklo nad njegovo glavo, napovedal sednijsko ovadbo, zahteval najttrožjo kaaen tako, da vsak, ki je to bral, «i je moral misliti g. kurat je zaBlužil če ne na vešala gotovo pa 16 do 20 let zapora v Gradišču. Da pri tem tudi ni pozabil zaničevati in zaimehovati sv. spoved, se razume simo po sebi, oaj socialistom je vera poBtranBka — zatdbna stvar. Zakaj pa vse to? Zato, ker je g. kurat o priliki šolarske ^sv. izpovedi nekatere nemirne in razposajene dečke po lahkoma udaril po glavi. Obljubil je tudi, da hoče natančno poročati o izidu sodne obrav-ntve. Sodna obravnava se je vršila že v prvi polovici meseoa julija. G. kurat je bil obtežbe oproščen, toda bahati in ši-rokoustni dopisnik tega v »Delavskem Listu*, še ni sporočil, kakor je obljubil Morda se je zanašal on in njegova „ganga* na isklično obravnavo, pri kateri so se posebno zanašali na „svo!ga* t. j. socialistovskega odvetnika g. dr. Tuma. Tudi pri vsklicni obravnavi je bil g. karat oproščen, [a znani dopisnik pa zopet molči in nič ne sporoča o izidu. Zakaj? Zato, — kaker je vsem Nabre-žincem dobro znano, ker dopisnik je, hoče ostati i n ostane podli lažnik in obrekovalec.
Glasnik .Goriške zveze'
gz Vabilo k cbčuemuzboru »Krojaške zadruge, registrovane zadruge z omejeno zavezou v Gorici, ki se vrši v četrtek dne 22. oktobra 1908 s sledečim dnevnim redom v posvetovalnici »Centralne posojilnice11 (bivši Hotel Csntral) ob 10'!2 uri zjutraj: 1. Poročilo načelstva in potrjenje računskega sklepa za 1. 1907. 2. Sklepanje glede porazdelitve čiBtega dobička. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Ivan Bajt, predsednik.
soooooooooooooot
Mala peč ua špirit
Kopelj za sedenje = obe v najboljem stanu
sta na prodaj
po nizki ceni.
Kje, pove upravitelj „Prim. L.“
XXX3GGGGGOGOGCXX
Podpisani priporočam p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
delavnico.
Izvršujem točno in pošteno po naročilu vsem gg. odjemalcem po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježim
z odličnim spoštovanjem
Ivan Šuligoj,
krojaški izvedenec
ulica sv. Antona 12, GORICA.
Malo semenišče potrebuje
HLAPCA,
ki bi se nekaj razumel tudi v vrtnarskih delih. Ponudbe, izpopolnjene s priporočilom dušnega pastirja, naj se pošiljajo vodstvu zavoda. a\ av a\ av av a\ av av 'v
Priloga „Prim. iisfu“ šf. 42. z dne 15. oktobra 1908.
Javen shod slovenskih kmelov-kolonov v Vi' polžah.
Več stotin kmetov-kolonov se je zbrtlo t nedeljo r Vipolžih. Shod se je radi tega moral vrSitl pod milim nebom. Govorila sta dr. A. Pavlica in vodja Pre-mroa. Poslanec Fon, ki je bil tudi namenjen, je bil zadržan. Obljabil je, da bo v kratkem sklical v Brdih shod, kjer bo poročal o korakih visoke vlade glede koionstva.
Dr. Pavlica je razvijal te-le misli: Na prizadevanje n«iih gg. poslancev je poslala vlada meseca aprila 1.1. dvornega svetnika dr. Schalern-a v Fnrlanijo in v Brda, da bi se z lastnimi očmi prepričal o kolonskih razmerah. Dr. Sohnllern je naiel žalostne razmere v Brdih in je o njih poročal poljedelskemu ministra Eben-hoch-o. Nato je poljedelski miniBter Eben-ohoch izrekel dne 16. jnnija t I. v zbornici te-le besede: „Reiitev kolonskega v p ra ša n j a b i bila v korist posestnikom in kolono m“.
Na tem stalidča stojimo tadi mi. Mi nočemo delati nobene krivice posestnikom. Hvala Boga, da je ie mnogo takih posestnikov, slasti slovenskih, ki postopajo pravično. Pri takih posestnikih koloni napredujejo, ker si kupujejo polagoma posestva, živino itd. Mi se bojujemo le proti krivicam. Koristiti hočemo t prvi vrsti ubogim in zatiranim kolonom, katerih jed je krompirček z j u-traj, kromp irček opoludne in krompirček zvečer.
Dne 23. janija t. I. je govoril dr. Schullern v kmetijskem odseka državnega zbora sa proučevanje kolonskega vprašanja približno tako-le: 1. Na Goriikem je res potrebna glede koionstva reforma in pomoč. 2. Sedanje kolonstvo ovira raavoj kmetijstva. Celo illoksero so mn v nekaterih krajih imenovali ljudje veliko dobroto, ker da je prisilila 'goipodo, da je prodala zemljišča kolonom. 8. Kjer so kontrakti krati in krivični, je navadno tadi obdelovanje zemlje slabo.
V tej seji je nemiki krščanskosocialni poslanec Schopher predlagal|:
1. Kontrakte naj državna oblast pregleda.
2. Država naj pomaga kolonom pri nakupovanju zemljiič z brezobrestnimi posojili, ki nij jih koloni polagoma amor-tizujejo.
Nemiki nacijonalec W«ldner je o tej priliki rekel, da bo bile v Irlandiji svoj čas enake razmere. Zdaj so odpravljene, kar je na razvoj kmetijstva dobro vplivalo 1
Dvorni svetnik dr. Schallern je ob konca izjavil, da tvoje sodbe o reiitvi tega vpraianja ne more ie izreči, ker hoče ie proučevati.
Dne 4. avgusta t. I. je vladni časo> pis „Wiener Zeitang“ objavil načrte, ki jih misli vlada izvriiti na Goriškem. Mej temi načrti se nahaja tadi točka o k olonih. Vlada obljublja ubogim kolonom podporo pri nakupovanju zemljiič.
Tako stoje stvari pri c. kr. vladi. Mi hočemo danes to praianje trezno presoditi in poslati visoki vladi, državnemu in deželnemu zbora resolucije, o katerih se zedinimo. Moje misli glede kolonskega vpraianja so:
1.	Kolonski kontrakti naj bi bili pod državnim nadzorstvom. Ž9 to samo bi pomirjevalno vpliirio na razburjeno kolonsko ljudstvo. V tem slučaju bi kc-loni vedeli, da je neka oblaat, ki jih varuje. Kakor pregleduje in nadzoruje država kleti in prodajanje vina, tako naj bi nadzorovala tudi kolomke kontrakte. Kakor ni pregledovanje kleti posestnikom nobena ikoda in krivica, prav tako bi tadi nadzorovanje kontrak-tov ne bila njim nobena krivica.
Na ta način bi bo zabranila marsikatera govorica in marsikatera zloraba gospodov oskrbnikov, ki je posestnikom samim neljuba. Državna oblaat mora čn-vati, da se nikjer ne kriijo pravice. Z »to mora nadzorovati kapital, obrestovanje, pogodbe itd. Kdor je v stiski, je prisiljen sklepati tudi take kontrakte, ki so o č i-vidno krivični. To mora država zabranjevati. Kolonski kontrakti v Brdih so v prav mnogih slučajih krivični in bi bila sveta dolžnost krivico odpraviti. Državna oblaat naj bi nadzorovala tudi stanovanja, v katerih stanujejo koloni.
2. V korist posestnikom in kolonom bi bilo, ko bi se kontrakti delali za več let, recimo 5 ali 10 let. V tem slučaja bi kmetje z veseljem obdelovali zemljo, ker bi vedeli, da bodo uživali sadove svoje pridnosti. To edino je tudi pra-v i č n o, kajti delo, ki je opravlja kmet letos, rodi sadove ie-Ie za nekaj let. Do teh sadov pa kmet ne more priti, ako ma dajo slovo že po enem leta.
3. Država naj bi zlasti nadzorovala način, kako se daja kolonom slovo. Napoved slovesa naj bi se vselej naznanil« v to postavljeni državni oblasti. Slovo naj bi dobilo veljavo Se-le takrat, ko bi je postavljena oblast odobrila. S tem bi se zabranjevale vnebovpijoče krivice, ki se gode kolonom. Škode bi ne imeli posestniki od tega prav nobene.
4. Država in dežela naj bi podpirala kolone z brezobrestnimi posojili za nakup zemljiič. Ta posojila naj bi kmetje polagoma vračali. Postava naj bi določila, da na taka zemljiiča ni dovoljena nobena vknjižba.
5. Država in dežela naj bi pomagala ob časa uim in vremenskih nezgod ne samo posestnikom, ampak tudi kolonom. Od česa naj živijo ubogi kolo-nivzapadnih Brdih, ki [jim je toča že pet let zaporedoma vzela vse pridelke?
6. Koloni naj bi bili vsi zavarovani za onemoglost in starost, kakor obrtni delavoi. Po vladnem programu bodo zavarovani za onemoglost in starost le obrtni delavci, ki nimajo 2400 K letne plače in ki Btalno delajo Vveč ko tri dni v tedna. Poljedelski in gozdni delavoi, ki ne spadajo pod poselski red, bi ne bili zavarovani. Posli bi bili sicer zavarovani, toda za bolezen le deloma. Izključeni bi bili mali posestniki in mali obrtniki. Tadi koloni bi po vladnem načrta ne bili zavarovani. To bi gotovo ne bilo pravično, ker koloni so najrevnejii delavci. Koloni se od te dobrote ne smejo »a-ključitičeprav bi ae izključili mali posestniki I Penzije za starost, ki jih bodo uživali oni po 65. letu, ki bodo plačevali zavarovalnino vsaj 1200 tednov in penzije za onemoglost, kijih bodo vživali onemogli, ki so plačevali zavarovalnino vsaj 200 tednov bodo: Z» 1. razred 120 K na leto, za 2. razred 150 K, za 3. razred 180 K, za 4. razred 210 K, za 5. razred 240 K in za 6. razred 270 K na leto. Za vsako penzijo bo država plačevala 90 K na leto. Kolonskim družinam bi bilo s tem zelo pomagano.
7. Velika nesreča za uboge kolone je ipeknlicija s zemljiiči. Kapitalisti ku-pavajo obiirna zemljiiča, na katerih živijo ubogi koloni, jih potem razkoBavajo in drago prodajajo. Navadno kupijo dtugi. Kolon je prisiljen zapustiti grudo, ki jo je njfgova dražlna obdelovala že leta in leta ali pa drago plačati kapitalista. Taki žalostni slučaji ao se v zadnjem času po-goetoma dogijali. Žito pa je nujno potrebno, da se ipekulacija a zemljiiči postavno omeji.
8. Velika dobrota in stalna pomoč za kmeta — kolona je zadražaiitro. Posojilnice, ki smo jih zasnovali v Brdih bodo odločilnega pomena za reiitev kolonskega vpraianja. Posojilnica lahko prekriža račune kapitalista, ker sama
lkhko kupi obširna posestva, ki j h potem razdeli mej kolone. Posojilnice rešujejo krnele iz oderuških rok, Velikega pomena za kmeta je zadružništvo. Dalje tudi z ozirom na nakupovanje kmetijskih potrebščin in razprodajanje kmetijskih pridelkov. Z* povzdigo gmotnega stanja našega kdonstva so tudi zavarovalnice za govejo živino. Kaj bi ne bilo nobene vaBi v Brdih, kjer bi ne bilo podružnice deželne zavarovalnice za govejo živino.
9. Država in dežela naj bi dala briškemu ljudstvu zaslužka s tem, da bi se zgraiile v Brdih prepotrebne ceste in dolgo že pričakovana briška železnica.
10. Podpiralo naj bi se kmetijstvo, zlasti trtorejstvo s tem, da bi se revnemu ljudstvu brezplačno delile trte za nove nasade, ker se trtna uš že oglaša. Brda so najboljii najpripravnejši svet za sadje. Zato naj bi se sadjerejstvo krepko podpiralo.
Govornik omenja ie slovenskega airotišča, ki ga revno ljudstvo nestrpno pričakuje in izobraževalnih druitev, ki bi širila mej koloni omiko, napredek, treznost in varčnost. Ob koncu svojega govora nasvetuje ustanovitev draStev za kolone.
Po končanem govora dr. Pavlice začeli ao ae oglaiati koloni iz vseh krajev slovenskih Brd razlagajoč svoje lužne razmere. Tožbe bo merile zlasti na nekatere oskrbnike. Sliiali smo prežaloBtne reči, ki smo si jih zabilježili, da jih sporočimo na pristojno meBto. Bil je en glas, ki so ga ponavljali tisoči: Reie-nje i n sicer km alnl
Za tem je nastopil g. vodja Prem-rou, ki je govoril o zadružništvu z ozi rom na kolonstvo. Povedal je, kako si pomagajo koloni v Italiji, kakor je sam videl nedavno. Katoliika stranka zdru-žuje kolone v zadruge. Zadruga sprejema v najem obiirna posestva. Zadruga skrbi, da se delo in dobiček pravično razdeli. Gjvornik opominja vse navzoče kmete in kolvne, naj se tesno oklenejo posojil-nio in zadrug, ki smo jih ustanovili v Brdih. Koristi se bodo pokazale ie-le za nekaj leti
Dr. A. Pavlica prebere reaoluci-j e, ki se sprejmejo soglasno in z velikim navduienjem. Te resoluoije (ki jih objavimo v prihodnji itevilki) se odpošljejo ministerskemu predsednika, državnemu in deželnemu zboru. Gjvornik zagotovi zbrano množico, da ai bo naia stranka resno prizadevala pomagati ubogim kolonom, ki krivico trpe. Vaega ne bomo mogli na en dan doseči. Vsaka dobra stvar zahteva vztrajnega boja, a pravica bo zmigala. Govornik sklece nad dve in pol nre trajajoče zborovanje z besedami : Vse v boljio bodočnost slovenskega kolonskega ljudstva pod slavno vlado Nj. Vel. cesarja Franca Jožefa 1.1 (Na ato-tine zbrani možje so pri teh besedah dvignili klobuke in nafduieno zaklicali: Živio, živio živio I
Naj omenimo, da bo bili na zborovanju možje vseh strank. Zastopani so bili tudi nekateri slovenski veleposestniki. Tndi ti bo nam na koncu priznavali, da bo gode nekaterim kolonom res krivice. Kljub ogromni množici, ki se je bila zbrala, je bil red ves čas zanimivega zborovanja izboren. Bog blagoslovi za-počete delol
Loterijske številke.
10. oktobra.
Trst.............. 62	19	77	59	61
Line	....... 28	32	64	10	7G
Rojaki! kupujte narodni kolek ..Šolskega Doma".
Cerkvena mizarska dela
V Fimsbem in gotiihem slogu
izdeluje
V
fl. Cernigoj-Gorica.
Otvoritev
nove mesnice
v Gorici
ulica SV. IVANA St. 8.
Slavnemu občinstvu in posebno goriškim gg. gostilničarjem ter p. n. zavodom naznanjam, da sem otvoril s 1. septembrom t. 1. lastno mesnico v Gorici v sredini mesta
ulica Sv. Ivana št. 3.
Zagotavljam točno in dobro postrežbo ter se priporočam za obilen obisk udani
Adolf Urbančič
mesar.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
^ Odlikovana pekarija ^ ^	^ in sladčlčarna ▲
| K. Draščik |
♦ v Gorici na Kornu
(v lastni hlii)
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna tina vina in likerjev na drobno ali v orig. buteljkah. Pri-poroča se sl. občinstvu. Cene
Jako nizke.
♦
♦
X
t
PROSTOVOLJNO
= je na prodaj =
v Solkanu v bližini državnega kolodvora, lepa hiša s 5 stanovanji, s hlevom za 6 krav, prostornim zemljiščem, s zaprtim dvoriščem. Vsega zemljišča je približno 7 oralov z vinogradom. Natančnejša pojasnila poizvedo v ulici Fornace pri majorju Dreyhaupt v Gorici. . • . • .
Išče se
trgovskega sotnuluika zmožnega dež. jezikov v govoru in pisavi, kateri bi bil (udi pripravljen za potovanje. Vstop takoj, plača po dogovoru. Kje pove upravnistvo   ..Prim. Lista“. -------------
Zaloga.
Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem
na Volčjidragi pri postaji c. kr. državne železnice.
Josip NARDIN, trgovec.
Svoji k svojim !
ŠTEFAN NOSIČ
naslednik Autona Pucelja
uljudno naznanja slav. občinstvu, da je prevzel od g. Pucelja znano
edino slovensko brivnico
v Gorici, na Travniku.
Zagotavljaje postrežbo v popolno zadovoljnost, se priporoča za obilen obisk. Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela kakor: maskiranje, vlasulje, brade itd. Kupuje zmedene lase po najvišji ceni.
Svoji k svojim!
VIKTOR TOFFOLI
(SORICA
mmmm
Prodajalno Katoliškega tisli. društva '	1	V	Trstll	------
pri velihi pošti — ulica delle Poste št. 9.
se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križev, rožnih vencev, podob malih in velikih, svetinj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin, 1.1. d. . t. d. i. t. d.
Za časa sv. misijona lepe misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-Ietnici mašništva sv. Očeta: podobe pija x. na platno z lepim okvirjem.
Zaloga tishouin za častite župne urade.
Za obilo naročil in obiska od čč. gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanjem
„Katol. tisk. društvo" TRST.
Velika zaloga oljkinega olja iz naj
  ugodnejših krajev	j
p^" Oljkino olje
laravno oljkino K MM
strsko
lorfu
’uglie
esih vinski
112
1-20
128
po 96 v. liter
Marsiplin . . .K 1 '28
l!ombuy........ 1 '20
Hari........  1'40
Lucca..........160
najfinojSe ...2'—
Milo in lu2i.
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 20 in via Se- ' minario 10.
[»ZXXZXai«3l»lE»X1
Učni zavod za deklice.
Šolske sestre Trst, ulica Pasquale Besenghi 14.
Izvrsten položaj, krasen razgled na morje in okolico, čist zrak, vrt z igra-lišči, novo moderno opremljeno poslopje, električna razsvetljava, kopališče, telovadnica.
V š. I. 1008,9 se otvori poleg ljudske šole 1. in III. raz. dekliškega liceja, trgovski tečaj in gospodinjska šola.
Hrana in stanovanje za notranje gojenke mesečno 60 kron, dnevne gojenke 24 kron.
Šolnina za ljudsko šolo in trgovski tečaj d 10 kron, licej 16 kron, gospodinjska šola 20 kron.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovalšče nlrnberžkega in drobnega baga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce In popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine
ga krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hla oMa :a vse letne Case.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave In detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Začetek šol 1. oktobra.
ca
E3E3
mm.
Delavnica cerkvenih posod in cerkvenega orodja
I. ZORNIK
Gorica — Gorica
sedaj Gosposka ulica 11.
priporoča najtopleje svojo največjo zalogo vsakovrstnega blaga kakor: Perilo za gospode, jiiger perilo, ovratnice, rokavice, nogavice, dežnike, okraske za obleke, pasove, predpasnike, moderce, vezenja čipke, fina mila i. t. d. volnene šerpe in rute, — najlepša zaloga vsakovrstne kožuhovine ovratnike po nedosežno nizkih cenah. Voščeno platno za mize v veliki izberi --------
Svoji k svojim!
Staroznana narodna tvrdka:
in cernvenego oroDja	si i. V n v i
Fr khnni Bnton Iv. Pecenho
1 I • IIIIMnII a namr t ..it...	ai>
Gorica, magistralna ulica Stev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja Mo.
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino Jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Mlljsvcče prve In druge vrste, namreč ob ‘/, kila in od enega lunta. Testenine iz tvornlce Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja In iz Joch-mann-oveg* v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 (v Kopačevi hiši)
se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu
Josip Patek,
naslednik Karola Čufer
/UUUU?i|
^ Lekarna
Cristofolelti v Gorici
Prave In edine žel. kapljice
i mamko sv. Antona Fado-vanskega.
Zdrarilna mod teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če bo jlu dvakrat na dan _ .	,	, po jedno žličico
(Tantvuu .araka) p0pije.— Okrepi
Selodec, stori, da agine v kratkem času omotica in ii-votna linosi (mrtvost). Te kap. ljice tudi a tor6, da človek raje ji
^ Cena steklenici 60 vin. ^
priporoča se tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike za ztc in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. poprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni.
A. Fajt
pekovski mojster v Gorici,
tekališče Fr. Josipa 2 (lastna hiša)
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva za nove mase in gadove, kolače za birmance in poroke itd. Vsa naročila izvriuje točno in natančno. Prodaja fino pecivo, likerjev.
Peče tudi najflnejše pecivo.
Svoji k svojim!
pri nakupu pridelkov =
OOOOOOOfHKK^
Goriška zveza gosp. zadrug in društev v Sorici,'
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
posreduje
kmetijskih potrebščin in pri prodaji kmetijskih
V zalogi ima:
modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gumijeve vezi, belo in živinsko sol, otrobi debele in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo.
Člani pridruženih zadrug se pri prevzemanju blaga morajo izkazati s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h kateri pripadajo.
— Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE0 v Gorici, a, V	bivši „Hotel Central“.	^
6000000000000^
GORICA, ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in Črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-sklm pivom „prazdroj“ iz sloveče češke »Meščanske pivovarne", in izbornim protl-vlnskim pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske drž?ve v sodih od 56 lit. naprej Iranko goriška postaja.
Cene zmerne.
Telefon št. 72
Poštnohran. rač. št. 51.292
„CENTRALNA POSOJILNICA"
 	V	(SORICI	—— . —
registrovana zadruga z omejeno zavezo v lastni hiši m m Corso Giuseppe Verdi št. 32, I. nadstropje m m
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje od 1. jan. 1908 dalje po 5%. Daje posojila na menice po 0'/s% in na vknjižbo po 57s%. Dalje daje posojila na 5-letno mesečno odplačevanje ki znaša od vsacih 100 K 2 na mesec —t--------------------------------------
Stanje hran. vlog dne 31. dec. Promet due31. decembre 1907
1907
K 1,816.352.73 K 5,457.131.53