cniinmiiinTin
SPOMNITE SE
SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM!
BHimintiitir^
-

AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
NO. 236
CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, DECEMBER 3, 1946
LETO XLVIII—VOL. XLVUJ
Vlada bo začela pošiljali po ceveh plin, da se opomore v kurivni krizi
WASHINGTON. — Notranji tajnik Julius A. Krug je včeraj Povedal, da ima vlada v načrtu, da začne takoj pošiljati naravni Plin po ceveh, da s tem opomore pomanjkanju premoga. K rug je rekel, da bo prihajal plin že v teku 5 ali 6 dneh in sicer do 50,000,000 kubičnih čevljev na dan.
Te cevi je vlada položila te-
kom vojne od države Texas do vzhodnega obrežja, razdalja 1,-500 milj. Po teh ceveh se lahko odda do 150,000,000 kubičnih čevljev plina na dan. To bi bilo toliko kot 6,000 ton premoga na dan, dočim se ga normalno nakoplje na dan do 2.000,000. Torej bi bil ta plin samo v nekaj pomoči, ne bi bil pa za nadomestilo premoga.
V TRSTU SO NAŠLI SKRITO OROŽJE
: London. — Policija in vojaštvo so napravili obisk pri štirih tržaških organizacijah, desničarskih in levičarskih. Aretirali so 6 oseb in zaplenili cele skladovnice orožja.
Skrito orožje so našli tudi v uradih organizacije "Stranka akcije," ki je najmočnejša italijanska stranka v Trstu, poroča Reuterjeva časnikarska agencija iz Trsta.
—o-
Sodnik bo danes razsodil, že je bil Lewis kriv, ker ni ubogal sodnije
WASHINGTON. — Pri včerajšnjem zaslišanju je sodnik Goldsborough izjavil, da bo danes sam prinesel dokaze, ki bodo pričali, da John L. Lewis, Predsednik unijskih premogar-jev ni ubogal ukaza sodnije, da llaj ne prelomi pogodbe z vlado.
Dalje je sodnik izjavil, da bo to pričanje dokazalo, da je stavka 400,000 premogarjev kršitev ukaza sodnije, naj Lewis ne Prelomi pogodbe. In kadar bo ta fakt dokazan, je rekel sodnik, Potem bo sodnija določila kazen ta prestopek.
Sodnik je bil mnenja, da bo Lewis hotel s svojimi odvetniki dokazati pred sodnijo, da ni "namenoma" kršil sodnega ukaza, ampak v "dobri veri," da ima
Prav.
Vladni zastopnik John Son-i^tt j.e hotel prednesti pi;ed aod-ftijo rekordirano ploščo, ki je bila vzeta meseca maja na stopnicah Bele hiše. Takrat je Lewis Rjavil n a p r a m časnikarjem: "Pravkar smo podpisali pogodbo z vlado, ki bo veljavna, dokler bo vlada obratovala premogovnike." Sodnik ni pustil prednesti tc pričevanje.
Lewisovi zagovorniki so pridali, da je Lewis to izjavil ob koncu spomladanske stavke pre-^ogarjev, da pa to danes ne dr-kar je takrat izjavil. Vlada še danes trdi, da je Lewis takrat pristal na to, da bo Pogodba v veljavi, dokler bo vlada obratovala premogovnike. Lewis je pa to enostavno zavrgel in naznanil, da pogodba z vWlo ni več veljavna.
Lewisovi odvetniki bodo sku-*ali dokazati, da premogovnike vedno obratujejo njih lastniki, ^ePrav jih je prevzela vlada v ^Pomladanski stavki. Vladni zastopniki bodo skušali pa to zani-ltJ>ti, češ, da taktično obratuje Premogovnike in da so prejšnji Ustniki samo vladni nastavljen-ci.
S tem bo skušal Lewis dokazi na sodni j i, da njegovi pre-^ogarji ne stavkajo proti vladi,
ampak proti premogovnim družbam. iSmith-Connalleyeva postava namreč prepoveduje stavko v industriji, ki jo lastuje vlada.
Danes bodo nadaljevali z sodnim zaslišanjem. Vlada je oči-vidno namenjena, da izvojuje ta boj z Lewisom do konca.
Ameriška flotila je na potu na južni tečaj
Norfolk, Va. — Štiri ameriške ladje so včeraj odplule na 10,-000 milj dolgo vožnjo proti južnemu tečaju. Istočasno je od-plulo z zapadnega obrežja pet ladij, ki se bodo s prvimi sestale nekje "na jugu."
Na vseh teh ladjah je 4,000 mož, ki vozijo s seboj letala in pse, da bodo s pomočjo teh raziskovali skrivnosti okrog južnega tečaja, kamor še ni stopila človeška noga, S seboj vozijo zaloge živil za 8 mesecev, čeprav bo trajala vsa vožnja, ako bo šlo vse po sreči, samo okrog 4 mesece. Ekspedicijo bo vodil admiral Richard Byrd.
-o--—
$30,000 je podedovala
u " yi
po revežu
Chicago. — V neki hiši, kjer je plačeval za sobo 30 centov na dan, so našli mrtvega 74 letnega Swana Carlsona, ki je živel od miloščine. Toda v sobi so našli v vojnih bondih in drugih vrednostih za $30,000. Zapustil je oporoko, v kateri je imenoval dedinjo 40 letno nečakinjo Helen Carlson z Olympia. Wash. Vsa srečna je rekla, da sploh ni vedela, da ima kakega strica. Takoj se je odpravila na pot proti Chi-cagu.
--o--
Dosti divjačine, pa niso šli na lov
Mayville, N. Y. — Serif Bell je poročal, da imajo v okrajni ječi divjačine iia preostajanje. Vsega skupaj so dobili 1,200 funtov mesa od srn, ki so jih povozili avtomobili.
Romunija izjavlja tesno zvezo z Rusijo, vzela bo narodno banko
Bucharest. — Kralj Mihael je formalno odprl zasedanje novega parlamenta ter pri tem obljubil kot glavno točko prijateljsko in ožje sodelovanje z Sovjetsko Unijo. Drugo važno naznanilo jt bilo pa to, da bo vlada prevzela narodno banko, toda delnice bo najbrže plačala po cenah, kot so bile prošlo leto.
Od vseh poslancev se jih 36 ni udeležbo odprtije kot v protest, ker .jim premier Peter Groza ni dal dovolj važnega zastopstva v novi vladi. Trije pripadajo stranki narodnih liberalcev, 33 pa ljudski stranki.
Kralj je tudi obljubil' da bo dežela razvila politično, ekonomsko in kulturno zvezo z Zed. državami, Anglijo in drugimi miroljubnimi deželami.
Pri otvoritvi parlamenta so bili nav/.oči zastopniki skoro vseh dežel, samo angleških in ameriških ni bilo, ker Zed. države in Anglija še niso priznale vlade premierja Petra Groza, ker volitve v parlament niso bile izvedene po zaključkih v Pots-' damu in na Jalti.
Obravnava proti nemškim zdravnikom je v teku
Frankfurt. — Sodna obravnava proti 48 nemškim zdravnikom in bolničarkam je v polnem teku. Sodni tribunal, sestoji iz 6 mož iti sicer Nemcev, ki bodo sodili svoje rojake, ki so zatoženi masne moritve v ujetniških taboriščih.
Prvo zaslišanje je proti skupini 6 zdravnikov, ki so obtoženi moritve v taborišču Eichberg. Obtožnica govori, da so zdravniki zakrivili smrt številnih oseb z raznimi poskusi, v plinskih pečeh ter z injekcijami raznih strupov. Dalje so obtoženi, da so povzročili smrt otrok in starejših oseb, ker so jih namenoma stradali.
drobne vesti iz Slovenije
(Došle preko Trsta)
Ljudsko razpoloženje
Ker želim podati čitateljem, najboj nazorno sliko o razmerah in razpoloženju ljudstva v Sloveniji, naj navedem par '^avkov iz dveh pisem, došlih iz Ugoslavije. Prvo govori: "Lju-8o vsi proti režimu. Le, tisti z režimom, ki jih je komunistična povodenj prinesla na vrh ,ot Priplavajo na vrh smeti, če !'Cer mirno vodo razburkate.
8® drugo si želi otresti se teh Pijavk, ki sedaj ljudstvu pijejo .1fl- če tudi je na zunaj vse mir-°> vendar je 90% takih, ki bi j ^koj uprli, ko bi le imeli ka-
jarem tretjega okupatorja." — Na drugem mestu pravi isto pismo: "Za režim so le komunistični voditelji in pa razni komisarji. Pa seveda vsi tisti, ki se jih drži kri in se boje maščevanja."
Drugo pismo podobno poudarja: "Morala doma je visoka in dobra. Ljudje trpe, vzdrže, pa se ne vdajo. Navadili so se tihega trpljenja in tihega odpora. Nevarno je le eno: Preveč se zanašajo na tujino. Ko slišijo o napetosti med zapadnim svetom in med deželami pod Stalinovim škornjem, mislijo, da jim pridejo zapadne demokracije dejan
Noben narod ne more vladati svetu sam, svari Amerika
Mir ali razdejanje, je v rokah narodov, svari Connally
i
New York. _ Delegati zdrut ženih narodov ne morejo priti do sporazuma glede rabe vetiraj nja pri sklepih. Nekateri bi raj cii odpravili ali vsaj zmanjšali rabo pravice vetiranja, toda rust ka delegacija je odločno proti temu. Ko je ruski delegat Višinski zavrnil vsako restiikcijo na pravici vetiranja pri koncilu "Ve Mk i h petih," je vstal ameriški delegat, senator Connally, ter prosil, naj bi se rabo vetiranja manj uporabljalo. Senator Connally je svaril združene narode: "Noben narod ne more korakati po poti miru s*m. Imeti mora družabnike. Noben narod tudi ne more vladati svetu. Zgodovina nam to dokazuje.
"In čemu naj bi bilo vetiranje pri pogajanjih? Zakaj naj bi bilo vetiranje, ako so pogajanja, da se prepreči prelivanje krvi?
"Zdaj je vprašanje, če naj živimo skupaj' v harmoniji, ali pa vsi skupaj poginemo. Ali živimo skupaj v miru, ali pa korakamo po široki poti, ki vodi v pogubo.
"Moja domovina hoče živeti v miru z vsemi narodi sveta — z Anglijo na moji Igvj Rusijo na moji desni. Celo z satelitskimi državami v Evropi, če je katera," je senator dodal. Pri teh besedah se je obrnil proti ruskemu delegatu Višinskemu, ki mu je segel v roko in je krepko stisnil ,med tem ko je galerija burno pritrjevala.	L
To je bilo že tretjič, da se člani koncila niso mogli sporazumeti na vprašanju vetiranjai Končno so izročili zadevo podi odboru, ki bo skušal predložiti

0BZ0R IZ MILWAUKEE B0 Z NAMI
Mehika ima prvič civilnega predsednika v svoji zgodovini
<<
plombo zunaj v svetu. Te pa sko na pomoč. Na to mislijo vsi ln zato trpe in prenašajo tal	(Dalje na 2 3tr&ni)
Ruski ekonomisti že vidijo veliko depresijo v Zed. državah
Moskva. — Emil Varga, eden prvih ekonomistov v, Sovjetski Uniji, je napisal v Pravdi, glasilu komunistične stranke članek, v katerem prerokuje, da bo zadela Zed. države občutna depresija, ki bo imela težke posledice ne samo za Ameriko, ampak vse i "kapitalistične" dežele.
Mr. Varga trdi, da bo dobila Amerika veliko ekonomsko krizo v kratkem, ne kasneje kot v letu 1948, najbrže pa prej. Svoje prerokovanje bazira na tem, ker so padle delnice v ameriški industriji. In to, trdi Varga, se zgodi vselej od 12 do 18 mesecev pred ekonomsko krizo. In takrat, končuje ruski ekonomist, ko bodo Zed- države ječale pod težko krizo, bo Sovjetska Unija na vrhuncu industrijskega napredka.
kako resolucijo v tem oziru. :-i-o-
Moskva ne mara Chur-chillove ideje glede združenih držav evropskih
London. — Radio iz Moskvi .je v angleškem jeziku ostro naj-padel načrt, ki ga je nedavni) priporočil Winston Churchill, da bi se namreč v Evropi ustvarilo iz vseh držav nekake "združene države evropske."
Rusija pravi, da je za ozadjem tega restoracija močna in reakcijonarna Nemčije, ki bi postala z sodelovanjem Francije baza za novo Evropo.
Tozadevni govor je imel Churchill v Zurichu v Švici. Napravil je pri tem veliko napako, kot je videti, ker ni predlagal, da naj bi bile take združene evropske države pod pokroviteljstvom — Moskve.
■-o--
Na Poljskem so bili aretirani socialisti
Obzor" bo izhajal naprej kot priloga v našem listu
Kot je že naznanil Jugoslovanski Obzor, ki zdaj izhaja dvakrat mesečno v Milwaukee, Wisconsin, bo dodeljen "Obzor" s 1. januarjem kot priloga Ame-' riški Domovini. Tako bodo imeli Mihvaučani nekakšen tednik s svojimi novicami in oglasi v Ameriški Domovini, s čemer jim bo gotovo ustreženo.
Mr. S taut, lastnik in urednik' Obzora, bo obdržal še naprej se-' danji urad v Milwaukee, kjer bo prejemal naročnino za list in oglase ter bo od tam pošiljal po-1 ločila in mihvauške lokalne no-! vice. V njegovem uradu bodo lahko naročniki iz Wisconsina; in severne Illinois poravpali svojo naročnino za Ameriško Domovino. Mr. Staut bo tudi še naprej vodil svoj nedeljski radijski program.
Obe številki Obzora za december bosta izšli v skupni božični številki, ki bo zadnja, ki bo še tiskana v Milwaukee. Kdor boj imel od 1. januarja 1947 pred-j plačan Obzor, bo cjobival Ame-1 riško Domovino za toliko časa, j kolikor znaša tisti kredit. Tisti! pa, ki so že naročeni na Ameri-I ško Domovino in ki bodo imeli tudi pri Obzoru kredit na naro-j čnini po novem letu,, bodo dobili i pripisan kredit pri Ameriški' Domovini.
To se bo zgodilo na tak način,! kot se je z naročniki bivšega Amerikanskega Slovenca, ki jih je prevzela Ameriška Domovina, i
Z novim letom bo postala1 1 Ameriška Domovina tudi uradno gjasilo dveh važnih orgapiza-eij: Družbe sv. Družine iz Jo-lieta in družbe sv. Mohorja iz Chicaga. člani obeh teh organizacij bodo dobivali Ameriško Domovino kot svoje uradno glasilo.
Obljublja politiko dobrega sosedstva in izboljšave doma
Razne drobne novice iz Clevelanda in tc
okolice
i ' | Strica išče—
j Franc Makuc bi rad zvedel i za naslov svojega strica Jakoba
A/r • /-i*. at u-i	1 Mavrič> ki baje živi nekje v
Mexico City - Mehika je v Montani.	. mi
nedeljo ustoličila novega pred-( Franc MakuCj SV. Trojica pri sednika ki je prvi iz civilnega Novi vas- Notranjsko/
prebivalstva. Vsi drugi pred - Zaninmo predavanje-sedniki so bili iz vojaške karte, Jutri vec,r ob g bo d ,
Novi predsednik je Migue Ale-L , , . ,	, V
, • . - , " , ' |v cerkveni dvoran 'sv. Vida Mr man, ki je nasledil Manuela Ca-1™.,,, , ..	1 '
1T)acj10	jlialteit, ki se je nedavno vrnil
Novi predsednik je star koma i llf^'f^ . Tam J* f
43 let in je bil 16 let odvetnik v^f * .edin° Se	osebo'
poljedelskem uradu. Izvoljen Ije'« f J! Je Pn^zala,	Pri
bil za dobo C, let. Zastopniki Zed. i1 at!m?- Preda^"J€ bo
držav in 38 drugih dežel so bili! ^"J™™ m VSak Je
navzoči pri ustoličen ju.
•,.. . , ... .	.IActdusnica—
Ob priliki ustoličeni a je novi; ..
predsednik izjavil, da bo vodil: X s.1'odo ob 7:15 bo darovan"
politiko dobrega sosedstva, pri-'V cerkv'1 sv- Vlda maša za po-
poročal je kongresu, naj sprej-',,0'1"?	Kalister-
me postavo za žensko ' volivno1 7 r*lja »blelnica—
pravico. Zahteval bo denar za1 ^	obT?:15 bo darovana
novo namakanje zemlje, več kre-,v cverkvi sv' Knsti,,e v Eucli<)u
dita poljedelcem in višjo plačo za1 "iasa Za Pokojnega Franka
vojaštvo. Priporočil je, da se1 -,er v 8P0rain obletnice
potroši $300,000000. da se kulti- i "J*f.0Ve snmi-
vira 3,500,000 akrov dodatne' ' abUo
prav prijazno
zemlje. Naglašal je tudi, da mora biti.sodelovanje med delodajalcem in delavcem.
-o-
Marksovi nauki niso za nemško učno knjigo, trdijo Amerikanci
Berlin. — Med ameriškimi in ruskimi oblastmi je zopet prišlo ob 7:30. do nesoglasja. To pot zaradi be- Obiski niso dovoljeni— sedila v nemški učni knjigi za Obiski pri Mrs. Tereziji Zde-šolarje. Besedilo namreč opisu- ®ar> ki se nahaja nevarno bolje zmago ruskega proletariata1 lia v Huron Rd. bolnišnici, zača-nad buržuazi. Ruski, angleški sno niso dovoljeni, in francoski člani zavezniške ko-'	--o-—
misije so knjigo v celoti Odobri- Načelnik 0PA OdstODI* pa ne. Ako bodo . , ,	"
na 4. decembra
na sejo—
Nocoj ob 7:30 bo imela po-druž. št. 18 S Ž Z letno sejo v navadnih prostorih. Članice naj se udeleže v Velikem številu.
Letna seja—
Podružnica št. 14 SŽZ ima nocoj svojo letno sejo v SDD na Recher Ave. Volitev uradnic za 1047 in druge važne zadeve. Za-
li, ameriški pa ne. Ako bodo Amerikanci na tem vztrajali,
knjiga ne bo šla v tisk.	j Washington. _ Paul Porter
Podobno je bilo prošlo leto, zat|nji načelnik OP A je podal toda takrat so bili Rusi tisti, ki predsedniku Trumami svojo od-so protestirali. V knjigi je bila poved, ki stopi v veljavo 4. dec. namreč neka pesnitev, v kateri Njemu bo kmalu sledil John D. mal deček sanja o božičnih da- Small, načelnik urada za civilno rilih o svinčenih vojakih in ma- produkcijo. Oba urada sta zdaj km topu. Rusi so rekli, da je to v likvidaciji, besedilo militaristično in pesni- Govori se, da bo nastopil Por-
Iz raznih naselbin
Joliet, 111. — V soboto je umrla tukaj vsem priljubljena Mrs. Antonia Wedic, žena gl. tajnika Družbe sv. Družine Frank J. Wedica. Pogreb bo jutri zjutraj v cerkev sv. Jožefa in na pokopališče sv. Jožefa. Naj počiva v miru, preostalim naše globoko sožalje.	j
Ely, Minn. — župnik Rev. Francis Mihelčič je poročil te dni dva para in sicer Fred Rozmana in Barbaro Ann Rožman ter Davida Desannay iz Tower in Marion Gornik iz E. Chapman St. v Ely. Prvi par bo imel svoj dom v Ely, drugi pa v Tow-eru. — Mrs. Rudolf Horvath se nahaja v bolnišnici v Virginia, Varšava. — Več članov socia-i Minn., kjer se je morala podvre-listične zmerne stranke je bilolči operaciji na slepem črevesu, aretiranih na Poljskem, ker so' Lorain, O. — Na 25. nov. je I nasprotovali ožjem sodelovanju tukaj umrl John Pezderc. Do-j s komunisti. To so večinoma ma je.bil iz Podzemlja pri Met-možje, ki so vodili stranko pred liki, po domače Mežnarjev. Bil | vojno in ob času nemške okupa-' je član društva Ameriški Slo-i cije, pa ki so bili izrinjeni po'venci št. 21 SDZ. V stari domo-, osvoboditvi, ker so se izjavili vini zapušča sina in eno sestro, proti komunistom.	Pogreb je bil v sredo 27. nov.
Obtožba proti njim ni dana v ob 9:30 zjutraj iz cerkve sv. Ci-(javnost, toda najbrže jih bodo rila in Metoda na Kalvarijo. V obtožili istega kot voditelj e Lorainu je živel 22 let, kamor je
iter zdaj službo pri Broadcast j Music Inc., ki mu bo plačala let-1 no $50,000. Predsednik Truman j je vzel odpoved z obžalovanjem j na znanje.
Ta je pa zares dolgo praznoval
Chicago. — Mrs. Dolores Mc-Cauleyy je oni dan zaprosila za razporoko. Njen mož, je rekla žena, je začel na božični več»r leta 1927 praznovati prvo obletnico, njiju poroke in od takrat še ni bil trezen.
-o-
tev je morala iz knjige.
--o-
Poročil se je, pa ne ve s kom
Nashville, Tenn. — Okrajni klerk je prejel od nekega moškega h Detroita pismo, v katerem ga prosi, naj pogleda v knjigo in pronajde, s kom se je poročil. "Prosim poiščite ime ženske, katero sem poročil 19. dec. 1933 ali tam okrog in mi ga pošljite," pravi v pismu. Klerk mu je ugodil.
Lahko bi bil prost, pa ne T<1 — - o ~
• -	1 ltova vlada jih je pova
mara iz jece	i ,., . J .
i bila iz zone A
San Quentin, Kal. — Antonio j
Di Tardo, ki je zdaj star 72 let,I Belgrad. —'Iz Julijske Kra-sedi že 26 let v ječi zaradi umo-j jine je bilo povabljenih 20 žara svoje žene. Dvakrat so ga stopnikov, večinoma iz zone A, hoteli že pomilostiti, toda jetnik | da prisostvujejo slovenski ustane mara iz ječe. Kam pa najjvodajni skupščini, ki je zdaj v grem, je rekel, ko mi je pa tukaj j zasedanju, tako dobro. Po zakonih države Kalifornije ne morejo pomilosti-J ti nikogar, ki sam ne privoli v to.
i	-o-
Ne odlaiajle!
kmetske stranke, to je: protivla-dnih aktivnosti in "vohunstva."
priSel iz Chicaga. Bil je zaposlen pri National Tube Co.
Papež bo imenoval nove kardinale
Vatikan. — Iz vatikanskih krogov se poroča, da bo papež Pij spomladi sklicali konzisto-rij in da bo imenoval šest novih kardinalov.

Nabavite Bi BESEDNJAK DR. KERNA
dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. PcoSljemo tudi po pošti, če pošljete $5.00. Naslov:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6X17 St. Clair Are.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; ea Cleveland In Kanado po poitl za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; ca Cleveland in Kanado po poeti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; aa Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaialcih: celo leto $7.00, pol leta $4 00.
četrt leta $2.50. _ _ PcxMimesna itevllto ttane 6 centov.
SUBSCRIPTION RATES: United State« $7.00 p«r year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. 0. S. $4 00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail »4.50 tar 6 months. V. 8. $2.50 tar S months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 8 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 far 8 months. 13.60 for 8 months. Single copies fi cents each.
Entered as second-class matter January 8th 1808. at the Post Office at
Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
»33
No. 236 Tues., Dec. 3, 1946
Kako govori odpadli duhovnik
V	vsej svoji zgodovini je Cerkev doživljala najtežje udarce od odpadlih duhovnikov. Komaj je postala Cerkev svobodna, je zadivjalo Arijevo krivoverstvo in zavzelo tak obseg, da se je zdelo, kot da zapelje vse krščanstvo na stranpot. Začetnik tega krivoverstva je bil duhovnik. V 16. stoletju je spet duhovnik Martin Luter s svojim krivoverstvom odtrgal cele narode od katoličanstva. In vzhodnega razkola, ki je odtujil vzhodne Slovane katoličanstvu, je bil spet kriv duhovnik Focij. Pa bi mogli našteti premnoge odpadle duhovnike velike škodljivce Cerkve v vseh dobah in po vseh deželah. Žalibog danes tudi na Slovenskem.
Pred nekaj tedni je bilo v Celju zborovanje, na katerem so hoteli odpadniki od vere in obenem oboževalci komunistične diktature ustanoviti "narodno Cerkev." Ko so začeli govoriti o očitnem odpadu, so ljudje žačeli odhajati in ostalo je tam šest duhovnikov. Ali bo ta peščica Titovih častilcev šla do skrajnosti, se se ne ve. Bil pa je med temi šestimi poleg Mikuža tudi Jože Lampret, eden izmed komunističnih poslancev v beograjski in ljubljanski skupščini.
Tega Lamperta je v svoji ljubezni do vseh sovražnikov Cerkve predstavila "Enakopravnost" 25. novembra z njegovim člankom, ki ga je ponatisnila iz komunističnega lista v starem kraju. Kdor hoče vedeti, kako odpadli duhovnik-kvizling Cerkve-svoraži svojo Cerkev in svoje duhovniške sobrate, naj prebere ta izraz satanske želje po maščevanju. Posebno dopisniki "naprednih" listov naj ne pozabijo preštudirati tega izbruha, ker bodo iz njega lahko dolgo prepisovali zmerjanja duhovščine, ki jih potrebujejo za ocvirke svojim duševnim proizvodom.
Mi se hočemo tega spisa dotakniti, v kolikor mislimo, da je potrebno v informacijo naših bralcev o razmerah v stari domovini.
Za svoj napad na duhovščino, ki noče za njim v parti-zanstvo, je Lampret porabil obisk "Partizanske razstave" v Ljubljani. Pravi,, da je našel na razstavi zastopane vse stanove, ni pa našel partizanskih duhovnikov. Iskal da je po stenah in mizah dokazov duhovniške ljubezni do naroda (njemu so seveda narod samo partizani), pa je nanj z vseh ste kričalo: "Najemniki ste in ne dobri pastirji! Niste služabniki božji, ampak služabniki fašističnega pekia!" To prvo zmerjanje govori zelo določno, da duhovščina ni marala in ne mara partizanstva. Kako bi mogel biti pravi katoliški duhovnik pomagač komunistov.
Za tem izlivom svoje jeze, da je bela vrana med komunističnimi tovariši, začne z obrekovanji. Po imenih napada svoje mrtve sobrate, ki so jih njegovi partizani poklali. Kot nekak zmagovalec skače po mrličih, ki ne morejo* braniti svojega dobrega imena. Da, katerih dobrega imena ne more in ne sme braniti v Sloveniji nihče, ker ni svobode besede! Taki Lampreti so se zavarovali proti temu, da bi jim kdo dokazal njih obrekovanje; zatrli so vsak list, ki bi mogel spregovoriti le besedico v obrambo nesrečnih žrtev partizanske,podivjanosti. Stari paganski narodi so se držali rekla, da se o mrtvih ne govori razen dobro, toda duhovniški kvizling je slabši kot pagan; on še po smrti napada brate, ki se ne morejo braniti. In kaj so zagrešili tako strašnega? Čujte, kaj pravi kvizling! Imeli so devetdnevnico in ob koncu je "stopala v procesiji duhovščina bosa po ostrem kamenju." V kakšen namen? Za zmago fašizma! Duhovščina zvesta Cerkvi, ki je obsodila fašizem, naj bi molila bosa v procesiji za ta fašizem! Seveda, če je fašizem vse, kar je proti komunizmu, potem ta duhovščina ni v slabi družbi. Take bedastoče in taka lažnjiva obrekovanja lahko piše odpadnik, zavarovan, da mu nihče ne more ugovarjati. In "napredni" Amerikanci to ponatiskujejo. O, še en strašen greh, ki ga dela duhovščina po vsem svetu! Duhovščina v Sloveniji baje ni hotela pokopavati komunistov cerkveno. Mogoče. Toda, tudi v Ameriki jih ne, ker je cerkvens postava taka. Tudi Lampret bi lahko to vedel.
V	imenovanem članku pa Lampret priznava, da tudi sedaj duhovščina noče hoditi po njegovih partizanskih stopinjah. Ti "moderni derviši" (tako zmerja kvizling in vi "napredni" dopisniki zapomnite si to zmerjanje; vam še prav pride) še pridigujejo in molijo. In kaj pridigajo. Takole beremo: "Ljudje molite, sedaj satan gospoduje svetu." — To je seveda pregrešna politična, pridiga za komunistična ušesa. Zato dostavlja odpadnik poln svetega ogorčenja: "Te besede je izgovoril v cerkvi katoliški duhovnik. Strašna kleveta. Sedaj vlada ljudstvo. Ljudska oblast je po teh ■ besedah gospodovanje satanovo." — Pa so tudi molitve te' duhovščine strašno pohujšljive. Duhovniki namreč molijo' za — mir. Po komunistovskem pa je sedaj mir, ko so oni naj vrhu. Zato se Lampret takole razkorači: "Sami ne veruje- j jo v mir, pa tudi svojim vernikom hočejo omajati vero v tra-l jen mir. ki sloni na volji in delu širokih demokratičnih delovnih množic. Molijo za mir, a s podpihavanjem reakcije do-i ma in v svetu sistematično rušijo ta mir in hočejo ponovno j prelivanje krvi."
Taka je tedaj sedanja duhovščina. Edino Lampret je še malo pravičen. Pa ima duhovščina še celo vrsto grehov. Tako sprejema od vernikov darila, da more živeti in ropa cerkvenih posestev ne priznava ter si prilastuje žito s cerkvi ukradenih njiv. Da celo neke cerkvene stavke pri po-'
družnicah zidajo v sveto partizansko jezo. Toda še vse hujše. Ta grda duhovščina pomaga upornikom proti partizanom. Pri sv. Treh Kraljih v Slovenskih goricah so se uporniki skrili pred Titovo oblastjo celo v cerkev. Tedaj ne samo duhovniki, ampak tudi ljudstvo je uporno. To priznanje duhovniškega kvizlinga je zelo značilno za razmere v Sloveniji.
Pa kaj bo vse to! Doslej smo slišali, da je ta pregrešna duhovščina posvetna in ne zna moliti kot je trebs, toda Lampret nam razodene, da so ti duhovniki čisto pravi krivover-ci. Le poslušajte! V Braslovčah na Štajerskem uče duhovniki otroke "da se javno bičajo in stopajo bosi po trnju, da tako delajo pokoro, ne zase, ampak za starejše." Lampret nas pravilno zagotavlja, da je bila srednjeveška sekta fla-gelantov (bičarjev) obsojena od Cerkve kot krivoverstvo. Vse prav, vendar zahteva ta mož malo preveč od človeške pameti, ko nam hoče natvesti da bi Štajerci tam v Savinjski dolini pod vodstvom katoliške duhovščine grešili s tem krivoverstvom. (Tudi v Ameriki, upamo, da bo to verjel samo slavni Mirko Kuhelj). Že predsednik vlade v Ljubljani je očital duhovščini, da podpira Jehove pričevalce. Sedaj torej še eno krivoverstvo slovenske duhovščine. Kako naj bi ne bil pravični in za pravo vero navdušeni Lampret ogorčen nad temi krivoverstvi, tembolj, ker najde celo v okrožnicah Leona XIII. nekaj tiste strašne klevete, da satan gospoduje svetu.
Take neslanosti in taka obrekovanja tedaj danes pišejo preroki komunizma, odpadli duhovniki. Mnogo ljudi ve, da je to kvizling katoliške Cerkve, ne vedo pa vsi, ker ne sme nihče tega nikjer zapisati. Zato marsikaj od takih klevet ostane. To tembolj, ker ni v stari domovini svobode besede in tiska, da bi kdo te laži primerno zavrnil. Marsikdo bo vsaj del tega verjel in se oddaljil od Cerkve. Namen odpadnika bo dosežen.
Tudi ameriški sovražniki vere dosegajo s ponatiskom takih kJevet svoj namen: množiti sovraštvo do katoličanstva. Še vsakega odpadlega duhovnika so se zveselili in neumno pisanje nesrečneža izrabili. In če bi bil ranjki Judež Iškarijot kaj napisal proti Kristusu in drugim apostolom, predno se je obesil, bi to gotovo ponavljala "Enakopravnost" in tolažila vest svojih "naprednih."
•»♦♦»* a« 01« a * *wt »'nasaa** we am*-****
BESEDA IZ NARODA
List ji ugaja
iiiiwiw '««miwwwnn r*i **** H
Videli smo v teh slikah tudi našo požrtvovalno društveno in narodno delavko Mrs. Frances Rupert in pa "strica" Plevni-ka, kako sta bila oba vesela na teh slikah. Pa žalibog usoda deli svoje račune in je tako našo drago prijateljico položila v veliko trpljenje. Bodite pa uverjena, Mrs. Rupert, cla vsa naša naselbina) globoko socu-tvuje z Vami. Ravno tako želimo tudi stricu Plevniku skoraj šnega zdravja, kajti on kot velik korenjak, upamo, da se ne bo podal kar tako lahko, da bi ga bolezen imela pod svojo kontrolo.
Timmins, Ont. — Komaj dva meseca prejemam Ameriško Domovino, pa vam moram reči, da je tako fest in prav vse tako piše, kot ja^ mislim in je res. Meni je samo to žal, da sem se naročila šele {sedaj, ko bi lahko imeli "ze 10 ,Iet v hiši tako dober in pošten lifet. Ameriška Domovina bi morala biti v vseh slovenskih hišah. Koliko manj sovraštva bi bilo med nami po naselbinah, ko bi ljudje brali A-meriško Domovino namesto, da nasedajo raznim lažem v brez-verskih časopisih.
Veliko naših rojakov je poslalo take časopise domov, tako tudi jaz. Pa smo vsi dobili enak odgovbr od svojih: Ne verjemi! Papir veliko prenese ali pa vse je prav, samo narobe obrni — to kar se tiče o domobrancih in'dr. Rožmana. Domovina pa piše tako, kot govore pisma. Lepo vas pozdravljam in listu pa želim veliko novih naročnikov.
Lucija Ponikvar. -o-
Slikovna predstava sijajno izpadla
Girard, O. — Naš takaj živeči narod je imel zopet priliko občudovati lepoto naše rojstne domovine, kakor delovanje našega naroda v tej novi dovomini, tako na kulturnem kakor tudi na narodnem polju. Predstva premikajočih sli,k nas je v duhu ponesla v lepoto divne Slovenije in pav prestoli-co Hrvatske — v Zagreb.
Polna dvorana občinstva, med katerim je bilo tudi več ljudi druge narodnosti vsi so se čudili lepoti naše rodne zemlje. Ravno tako krasne po-vorke v barvanih slikah so nas zadiviie nad biseri lepoti naše najlepše narodne noše na svetu. Kako pogumno so naša dekleta, žene in fantje v teh po-j vsem, ki ste nas posetili ta dan vorkah pokazali naš naj drago- j in vem, da ste bili vsi zadovo-cenejši zaklad in pa svetinje 13 j ni, ker sem vas videl, da ko naših p ra ded o v. Zato se je ste zapuščali dvorano, ste seed© n naših odličnih Amerika«- j gali v roko Mr. Grdini in ste cev izrazil, da se mora ta kra- \ se mu osebno zahvaljevali. p0-sota našega naroda ohraniti, te ! hvalno priznanje zaslužita tu-
Prav tako lepa hvala tudi čč. gg. duhovnikom iz naše župnije. Vas vse pozdravlja, .
John Dolčič. -—o-
Da si okrepi zdravje
Denver, Colo. — Iz Clevelan-da se je podal 30. oktobra v Denver, Colo., John Jalovec, Jr. iz 704 E. 162 St. Spremljala ga je njegova sestra Jennie. Johnny se je podal v Denver radi zdravja. Tam ga je pre-iskal dr. Howard in na njegov nasvet se je Johnny podal v Mercy bolnišnico v Denver ju. Na 20. novembra se je moral : podvreči težki operaciji, katero | je srečno prestal in se mu sedaj zdravje že obrača na boljše. Upamo, da pridemo kmalu zopet nazaj v Cleveland.
Za njim se je podala tudi njegova mama, Mrs. Anna Jalovec, katero je spremljala Miss Mary Leskovec iz 1449 E. 177 St. Tukaj je vse tako lepo, da je le kaj. Sonce sije in ko zjutraj pogledamo skozi okno, pa je videti kot bi bila pomlad v deželi. Pozdravljamo vse naše'prijatelje v Clevelandu. Mrs. Anna Jalovec, Jennie in Johnny in Miss Mary Leskovec.
-o-
Sultanova resnicoljubnost
Sultan Mazud je jezdil na lov. Sprem j al ga je oddelek njegove vojske. Na potu je srečal kmečkega moža, ki je gledal ves potrt v tla. Sultan ga je prijazno vprašal, kaj ga tare.
"Blagorodni gospod, reven sem, z delom svojih rok služim vsakdanji kruh sebi in svoji družini. V borni koči stanuje. Poleg nje je rastla v ma-lem vrtlču velika melona, katero sem hotel drago prodati in za s^ojo družino pridobiti nekaj denarja. Danes mi jo je ukradel nekdo izmed vaših
V resnici smo imeli pri tej slikovni predstavi dve uri in pol pravega duševnega užitka ob teh slikah. Poleg slik pa smo imeli med seboj tudi naše častne goste iz Clevelanda in sicer bili so tu: Rev. Francis Gobrovšek, Jože Grdina, Mr. in M vs. Math Intihar in Mr. Troll a. To je bil prvi obisk Rev. Gabrovška v naši naselbini, za kar smo mu vsi prav hvaležni in še posebno njegovi ožji rojaki, ki so iz istega kraja doma kot on. Iskrena hvala Vam za obisk, Rev. Gabro^jgek!
Te slike so bile za nas kot nekak spomin na peto obletnico, ko je japonska vojska zahrbtno napadla našo novo domovino. Ravno na isto nedeljo je Mr. Grdina kazal slike v našem SND v Girardu. In tako nam je pa to nedeljo, po petih letih pokazala, kako se je ta japonska moč zrušila, ko so tako ponižno morali Japonci podpisati mir z našo zmagoslavno armado.
Zato sfc tudi Vam naš dragi prijatelj Mr. Grdina, iskreno zahvaljujemo za Vaš dragoceni čas, ki ste ga žrtvovali za nas in nam podali toliko in tako lepega duševnega užitka. In vse to brezplačno. Še enkrat, hvala Vam!
Prav -tako se zahvaljujemo
iiiiiimiiiiiumii
Če
^verjamete al' pa ne
iiimmiimiimi
Ko smo drveli čez most v Rocky River ju in predno smo krenili v odločilno smer onstran mostu, sem še enkrat po-
spremi j evalcev."
Sultan je zagotovil možu, da bo zadevo takoj preiskal. Poklical je k sebi enega svojih uradnikov in mu dejal: "Zelo bi rad jedel melono, ako mi jo preskrbiš, te bom bogato nagradil."
Uradnik se je globoko priklonil in šel iskat melono ža svojega visokega gospoda. Posrečilo se mu je, da jo je našel v šotoru nekega častnika.
"Velika sreča za te, če odstopiš to melono sultanu, ki jo želi jesti. Gotovo te bogato nagradi za uslugo."
Častnik je veselo prikimal, vzel melono in jo odnesel sultanu. Leta jo je sprejel in jo takoj izročil ubogemu možu rekoč: "To je tvoj suženj. Ravnaj z njim po mili volji!" Obenem je naročil, da so častniku zvezali z vrvjo roke. Kmečki možakar se je globoko priklonil sultanu, se zahvalil in odšel z ujetnikom — sužnjem. Leta je kmalu začel milo prositi za svobodo in ponudil zanjo petsto zlatnikov. Kmet je zadovoljen sprejel ponudbo, od-vezal častniku roke in tekel sporočit sultanu, kako ugodno pogodbo je sklenil s tatom za ukradeno melono in se prisrčno zahvalil za pomoč in pravico. Sultan je omenil: "Zadovoljil si se z zelo nizko dokupnino. Hotel sem ti nakloniti tako pravico, da bi dobil od častnika
zen
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
slike se mora spraviti kot zgodovinski spomin za poznejše generacije, da bodo občudovali lepoto te noše in pa delovanje našega naroda na kulturnem in narodnem polju.
di Mr. in Mrs. John Anžiček in pa naša pridna narodna delavka Mrs. Ema Zore. Eden izmed gospodov se je izrazil; to je pa vaša prava delavka in pa tipična žena iz sončne Goriške.
(Nadaljevanje z 1. strani)
tisti, ki so po zgodovih. Zlasti mislijo to takozvani hrvaški križarji. Bati se je, da zavlada velika obupnost, če te pričakovane pomoči ne bo. Na to tudi računajo komunisti z raznimi procesi. Dokazati hočejo ljudem, da so oni neomejeni gospodarji in da jim nihče ne more ničesar ukazati. Pokazati hočejo, da se požvižgajo na Ameriko iif Anglijo in na njuno demokracijo. Tako hočejo s procesi in divjimi kaznimi streti tihi ljudski odpor. Mislijo, da Se bo ustrahovano ljudstvo obupano vdalo v usodo in izvršilo vse, kar ocl njega zahtevajo."
Tako slikata ti dve pismi razmere in ljudsko mišljenje. Iz obeh pa se vidi, koliko tihega trpljenja je doma, med tem ko se mogočno govori o obnovi in novi svobodni Jugoslaviji. No, svet vedno manj verjame na komunistično samohvalo.
ŠE ENA O VOJAŠTVU. — Ko govorimo o razpoloženju v Jugoslaviji, naj opozorim še na eno, kar je tu na Primorskem dejansko vsakomur znano. Vojaštvo, ki so ga nakupičili komunisti v svoji B coni, je malo zanesljivo. Tudi vojaštvo je sito komunistične komande. Mnogokrat se vojaki izrazijo, da se za komunizem ne bodo borili in raje prvi dan prešli k Ameri-kancem. Zdi se, da se komunisti tega tudi zavedajo. Zato je med vojaštvom polno političnih komisar j eiv, ki imajo na ovratniku ozek rdeč našiv. Tudi oficirjem preveč ne zaupajo. Za najbolj zanesljive imajo Črnogorce, zato je največ oficirjev Črnogorcev. Povsod pa imate tudi prave ruske oficirje, ki imajo nalogo kar le mogoče prilagoditi partizansko armado ruskemu vzorcu. Armada, ki ima doma za hrbtom nezadovoljno prebivalstvo, vedno postane tudi sama nezadovoljna.
PRIKAZOVANJA? — Pisal
skusil priti do poceni kosila in sem vrgel med cenjene poslušalcev tiho. pa vendar očitno prošnjo; "Skozi Lorain bi se peljali; naša dobra Pepca Ei-senhardtova ima gotovo na peči kanglo s kofetom, če pa malo bolj poženemo, ju bomo Pa s Tonetom še zalotili pri mizi in bomo lahko kar prisedli-Strašno dobra človeka sta i'1 rada postrežeta. Rekli jima bomo, da smo prišli po slovo, drugo bo potem pa kar samo od sebe prišlp. Pepca nam bo takoj pogrnila, Tone po letel pa v špajzo ali pa doli k furnezu, ali kjer ima spravljen kak primeren amendment — če ste že odločeni, da ne bomo nikjer u-stavljali za kosilo."
Mqje sladke besede so pa menda padle na kamenita tla in se razblinile, razmrcvarile in izmaličile, ker voznik Tone je ko j za mostom zaklajmal na levo na cesto št. 6, kakor se je prej zagvišal, da bo. Od mostu namreč vodijo tri ceste, vse prav. Prva, v katero smo zavo-zili, pelje skozi Elyrio in kam še vse, druga, v južni Lorain, tretja pa v severni Lorain, v Chicago in San Francisco, ki ni daleč'od tam. Skoro nič ne bi zmudili, če bi spotoma za trenutek potrkali v Lorainu. Siti so, sem si mislil, pa se jim ne mara. Če bi se vozila s JimoM> bi prišla v tem času komaj en blok daleč, pa bi se še kregala, enčeš, kam se nama tako mudi neki:
Pa nič! Če boste vi prestah brez južine, bom tudi jaz, sem si mislil. Mr. Grdina je zavo-zil po široki in giadki cesti. P*'1* tisnil je na "gas" in kar plaval' smo v zapad. Pa ne dolg0. Kmalu je bilo treba reči: P0^ svetnikov proč. Zapeljali srn" ^e namreč, kot je izgledalo.
....... "Ustavite!" je komandiral
vse njegovo premoženje, ker te! Jakšič, ki je bil uradni kažipot je oropal melone, ki je bila ra- "KaJ bom ustavljal, saj g*"* hišice edino tvoje imetje-" [1110 naravnost in brez ovinkov,
---j mu je ugovarjal voznik po leP1
in dopadljivi navadi voznikov, ki imajo vedno prav in bi raje napravili 100 milj ovinka, Kp. bi pa priznali, da so se zmoti'1 v smeri.
"Napek se vozimo," konštat1' ra Jakšič; "tamle zadej bi m0' rali kreniti na desno."
"Kaj po tej cesti ne bom1' prišli prav?" bi rad kljubov^1 Tone. "Saj je vendar široka i'1 kar se da lepa."
"Prav bi že prišli," se smeje Jakšič, "ampak ne 1111 Willard; če bi vozili narav«0® in dovolj časa, bi prišli v Meh1' ko' in od tam pa v Brazilijo-
"Ni zlomek," se je tedaj u' strašil Mr. Grdina; "kdo pa 1)0' če v taki vročini v Brazilij0' Kako pa-gledaš, da mi nisi i1" križišču povedal, naj krenem llfl desno, zmene."
"Saj sem rekel, saj sem l'e'. kel . . ." sem hotel jaz dodati, pa si nisem še prav pal, ker smo bili še preveč b'1 zu doma in bi se lahko zgodi'0^ da bi Tone obrnil .domov v ražo v neskončni jezi. Well, 0 brnili smo nazaj in poiskali H šo pravo pot.
"Ej, moje sanje nekaj p0111^ ni j o," je povedal Tone, ko je " Buick
sme že, da je Tito v svojem govoru v Kranju zagotavljal, da ne bodo proti njemu pomagala tudi razna prikazovanja neke Marije. Na kaj so se nanašale te njegove besede? Pisma iz Jugoslavije pravijo, da se je na Hrvaškem prikazala v dveh krajih Mati božja in da tja romajo ljudje sedaj in prosijo Mater božjo za rešitev izpod partizanskega jarma. Na otroku Braču — tako pravijo ta pisma — se je baje prikazala Marija ob 'neki votlini pri mestecu Bol. Drugo tako mesto pa da je na Hrvaškem pri Srbskih Moravicah. Težko je dognati, ali je na stvari kaj resnice, ali so to samo vroče ljudske želje. Toda za ljudsko razpoloženje je značilno, kako si ljudstvo, namreč pravo ljudstvo, ne par komunistov, želi, da bi že prišel konec Titove diktature, če niso resnična prikazovanja, resnična pa je ta ljudska želja, da jih Marija reši.
SODELOVANJE Z ALBANIJO. —.Malo popularno je tudi ozko sodelovanje z Albanijo. V jugoslovanskih komunističnih listih namreč sedaj neprestano berete tudi o Albancih in medsebojni pomoči Albancev in Jugoslovanov. Celo v Ljubljano je prišel prepevat albanski pevski zbor in plesat albanske plese, čiemu vse to? čisto jasno je vsakomur, da ne gre za kake ju
spametovan in zopet 11 ■ rihtan v pravo smer proti ™ lardu. "Eno me je že dolete eno me pa še bo, kot vidim- j "Pa ne da bi vaše sanje ^ slabega namigavale za to v°
njo,'
sem se ustrašil in že P'i stoP11
goslovanske koristi, ampak sa-!.iemal za kljuko, da bi izS mo za mednarodne komunistične | i" j« ubral magari s štefle^ interese. Albancem pošilja Ju- j cugom nazaj domov. "Pa bi P goslavija tudi orožje. Proti ko-|vedali sanje, morda jih ho mu? V tem sodelovanju -tedaj lahko razložili, ki smo štud11
la«K ilK«'
----- ----------„	.	r
vsakdo vidi le sodelovanje dveh j m ljudje. Še stavili bi komunističnih diktatur protii nanje, če bi pogruntali štev1 svojim lastnim narodom.	! Če se vam je o vragih sanj'
Vpliv Balkana in njegovih1 bi bila to številka 99 in tako c metod je Jugoslaviji vA dovolj lje." škodoval. Zato vidijo nekateri v
tem poudarjanju prijateljstva j dal te moje čudne sanje. -rned Albanijo in Jugoslavijo sa-: videli, da nekaj pomenijo-mo nov korak nazaj na Balkan,1 sta zmota prej le v cesti bo &
ekel >IJ:
doV^
"Čakajte, vam bom pa Pc ^
Bost
nazaj v divjaštvo. Zveza z A1-, zvezi z sanjami." je re banijo ne bo prinašala Titu in j Grdina. Bom pa jutri poyi njegovim priljubljenosti,	njegove sanje.	______-
ed»
V plamenih rdečega pekla
Spomini političnega kaznjenca Spisal: ALBIN BREZNIK
"Tovariši, kot intelektualec ^m se podrobno bavil zlasti s ^rn, za socialistično družbo tako velevažnim vprašanjem in kot človek brez zastarelih Malomeščanskih predsodkov prišel do zaključka, da bo ljubezen svobodna šele takrat, kadar bodo ljudje lahko delali, kar se jim bo zl j ubilo. Takrat, se jim ne bo smelo braniti, c'e bo občevala hči z očetom, sht z materjo ali brat s sestro, kakor bo pač komu ugajalo. Človeštvo si bo na svoji najviše Ji kulturni stopnji, ki se imenuje komunizem, uredilo spolno življenje tako, da bo odraz popolne osebne človeiške svobode."
Mladenič je bil sploh pravo nasprotje grškega filozofa Sok-fata; vedel je vse, čeprav ni vedel nič. Ce je včasih celo po Mnenju revolucionarjev zajel Marksizem namesto z žlico kar 2 lopato, mu tega niso šteli v 2lo, ker je bil vendar kot član zajednice" pravi komunist, na katerega bo proletariat še ponosen. Odločilno je bilo njegovo priznanje, da so bile vse akcije političnih obsojencev na Mestu in odličnega revolucionarnega značaja.
V sobi ie živelo še polno zanimivih ljudi. Mali tuberkulozni vaški mizar je svojo politično izobrazbo spopolnjeval 55 zbiranjem tujk. Konkretno, ^selutno, relativno, abstrakno, aVtohtono, specifično itd., mu •le kar vrelo iz ust. Kadar se •le vmešal v debato, je svoj go-v°r začel vedno z besedami:
"Tovariši, za nas višje funkcionarje revolucionarnega gibanja je jasno, da ..." Lik-yidartorji so, mu zato dali pri-irnek "višji funkcionar". Med "štabne oficirje" revolu-se je prišteval tudi jecljajoči čevljar, ki je samo enkrat v življenju pozabil jecljati, in takrat, ko je prišel na polico, kjer je razločno in hitro Povedal imena vseh sokrivcev. Nekakšnega kapitana svetovne l'evolucije je predstavljal zloglasni komunist Tinko, ki se je v preiskovalnem zaporu celo ^ahal s tem, da je izdal vse, kar Se ni-bilo izdanega. Rekel je, c'a je najbolje, če vsak pove Vse po pravici in se tako izogne Nepotrebnim sitnostim. Sprani je v z^por celo svoje dekle, c'a reši samega sebe, njo pa °bvaruje pred nezvestobo, do-kl®r je on za zapahi. Ker je 'i! pa kljub svoji odkritosrčnosti obsojen na robijo, cla se Rehabilitira,
predlaga, naj komunisti vsaj enkrat na leto or- sporni ad i "navadno
li::n;^—j i. i. ____* •	i •• i
tega stoletja. Svojih nazorov nimajo, ker jih ne smejo imeti, če hočejo, da ne padejo iz evidence za komisarska mesta. Vsaka politična stranka, ki se ne drži svojega programa, izgubi privržence, ki so se iz prepričanja priključili njenemu gibnaju. Komunisti poznajo samo eno prepričanje, in to je, da zavzamejo oblast in izpraznjena mesta. Svoje nasprotnike takoj pobijejo, ker se zavedajo, da jim lahko postanejo nevarni, ko. jim. bo padla krinka z obraza in ljudsvtu od vseh obljub ne bo ostalo drugega kakor rdeča zastava s srpom in kladivom. Ko je bila po vojaki skora j vsa Evropa demokratična, je kominterna vodila ogorčen boj proti njej in Društvu narodov. Nemška komuna je snubila svoje množice z zahtevami, da se versajski mir uniči in da Nemčiji to, kar ji ?re. ICo je zavzel oblast Hitler m dal Nemčiji 'to, kar ji gre", je kominterna takoj spremenila svojo smer, vstopila v Društvo narodov in se sedaj z vsemi silami bori za pridobitve svetovne vojske in njenih zmagovalcev. Moskva je samo v eni točki svojih raznolikih nazorov nepopustiljiva — za vsako ceno je treba zavzeti politično oblast. Istega mnenja so bili vsi svetovni komunisti, še preden so postali boljševiki. Dokler bo kominterna tako neizprosno zastopala to svojo tezo, se ji ni bati, da bo izgubila svoje privržence, zlasti še, če jih podpira z dolarji in emi-sarji.
Delovno ljudstvo je lahko ponosno, na svojo avantgardo v rdečem domu. Njegova zgodovina je zaznamovala že tri "cerkvene revolucije", tri gladovne stavke ali tekme, polen-■tovsko stavko, neštevilne demonstracije in urnobolno protestno stavko, toda komuna še ni bila zadovoljna. Ce imajo Francozi svojo veliko julijsko revoluciojo, Rusi februarsko in oktobrsko, zakaj bi ne imel še rdeči dom svoje!
Višek junaštva je komuna dosegla s svojo "marčno revolucijo". Izvršili so jo s takim zanosom, da so s svojimi revo 1 u c ionarnimi sposobnostmi prekosili marsikatero svetovno norišnico. Hitrost,-s katero je upravnik vračal in razširjal ugodnosti političnim obsojencem kljub njihovemu večnemu razgrajanju, jim je bila vse prepočasna. Lotila se jih je psihoza kaznjencev, ki pride
Pojasnilo škofa Rozmana
^anizirajo kako večjo akcijo,1 <!u> revolucionarni tpogum in 2anos ne zarjavita.
Kdo bi jih vse opisal, pa saj U(li ni potrebno. Podobni so kakor groš grošu, izdelani po k°pitu zadnje okrožnice Ko-^interne in Centralnega komika. Njihova koža je skrajno °bčutli iva za najtanjše žarke, 1 sijejo iz Moskve in drugih ^edišč odrešilne ideje dvajse-
DO YOU GET
VITAMINS?
Cf course you do. Everybo^ydo«^ Couldn't live if they didn't. The Question is, do you get ENOUGH ^namins? A great many people a'o not, and as a result, feel fa«-'ow par.
0NE1A|DAY
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES
A single One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsule every day, burnishes the basic dally quantises of the five vitamins whose requirements in human nutrition ar« Known.
Get One-A-Day (brand) Multipb Vitamin Capsulei at your drug
Store,
MILES LABORATORIES, INC. Elkhart, Indiana
XI. Zveza z Gestapo.
1.)	Obtožnica trdi: Obtoženec škof Rožman je vzdrževal od pomladi 1944 tesne zveze z ge-stapovskim menihom Harzelom z Bleda, ki je bil podrejen naravnost centrali Gestapa v Berlinu in s katerim je imel več sestankov.
2.)	Dekret komisije za ugotavljanje vojnih zločinov, ki je bil prebran pri obravnavi, pravi celo, da je stal škof že pred kapitulacijo Italije z Gestapom v zvezi in da ga je redno obiskoval gestapovec Hans Wiener.
Moj odgovor.
1.) Roesener je pri razpravi, ko je bil o tem vprašan, izjavil, da je bil dotični gestapovec dvakrat pri škofu. Dejstva so sledeča : Nekoč se je javil za avdi-jenco pri škofu neki "pisatelj Lachman," ki je želel govoriti s škofom o neki verski zadevi. Bil je sprejet. Pri tem sprejemu, kjer se je predstavil kot bivši oficir nemške armade, ki pa da je bil radi bolezni odpuščen, je hotel slišati škofovo mnenje o tem, zakaj je krščanstvo v sedanjem boju duhov in idej odpovedalo. Na to je škof odgovoril, da krščanstvo ni odpovedalo, ampak da je v njem ie vedno ista mlada moč. če je kaj odpovedalo, so posamezni kristjani, ki nimajo več v sebi ;ivega krščanstva.
Ker se mi je zdel mož nekam sumljiv, se nisem spuščal 2 njim mnogo v razgovor in sem na njegova vprašanja vedno odgovarjal s protivpraša-nji. O političnih vprašanjih li bilo govora. Zaradi tega e pač rekel kasneje Roesener-,'u—kot se je navajalo—, da je kof velik lisjak. Mož ni prijel nikoli več. Da je bil pri .jes'tapo sem zvedel šele iz obravnave.
2.) Gestapovec Wiener ni bil .iikoli pri škofu. Tozitelj je ;opet v svoji površnosti zamenjal osebe. K škofu je prišel nekajkrat j ud Hans Wiener, ki je že leta 1938 pribežal iz Avstrije v Ljubljano in prosil ško-
2.) Edino 28. aprila 1945 je Narodni odbor prosil škofa, da bi se smel sestati v škofijski palači, ko je hotel priti v stik s predsednikom pokrajinske uprave, da z njim razpravlja. V ta namen sem dal prostor svoji hiši na razpolago. Pri tem posvetovanju sem bil navzoč kot priča, kaj se vrši v moji hiši. Da se ne bi razprava preveč zavlekla, sem poskušal z opazkami in vprašanji spraviti razgovor vedno znova na predmet, za katerega je šlo, če se je razprava oddaljevala od stvari. Le v toliko in le v ta namen sem nekajkrat povzel besedo, šlo je za to, da Narodi odbor prevzame upravo.
XIII. Škof je poslal na za-padne zaveznike poziv, naj zasedejo Slovenijo.
M o j odgovor. Te trditve niso mogli pri obravnavi dokazati. Pa če bi bil to tudi storil, bi to menda ne bil nikak zločin.
C.
1.	1.) Škof in njegovi du-aovniki so zlorabljali versko mišljenje ljudstva za boj proti osvobodilnemu gibanju, ki se na noben način ni borilo proti veri.
2.)	Duhovniki niso bili obsojeni od osvodilnega gibanja in časne j e od FLRJ (F^deratvna ljudska republika Jugoslavije) ;{ot duhovniki, ampak kot ljudski izdajalci.
3.)	Slovensko domObranstvo je je sklicevalo na to v svojem boju, da je armada generala Rupnika in Kristusa kralja. S tem geslom se je borilo proti Osvobodilni fronti.
Moj odgovor.
1.) Pred vsem je treba razložiti med ideološkim duhovnim bojem proti ateističnemu komunizmu in pa med oboroženim odporom ljudstva proti komunistični revoluciji, ki se je skrival pod plaščem Osvobodilne fronte.
Ideološki boj proti komunističnim zmotan se v Sloveniji
a, da je zanj interveniral pri ni začel šele z nastopom osvo-
najbolj do izraza. Vse se veseli spomladi, le kaznjence objame togota, ker so deležni samo njenega odseva. Ljudje, ki se ne znajo brzdati, dajejo duška svojemu nezadovoljstvu s histeričnimi izgredi. Iz vsega tega se rodijo prepiri in prerekanja, ki človeku trpljenje le še povečajo.
Centralna iniciativna komisija je v bolnici na skrivaj izdelala načrt za velikopotezno akcijo. Nalogo, da se s sovražnikom zaplete v boj, so poverili mlademu terorističnemu študentu, ker so zelo pametno računali, da bodo s tem pritegnili tudi hrvatske nacionaliste. Na sprehodu se je kar na lepem začel prepirati s paznikom in vpiti. Njegov stanovski tovariš komunist, ki si je z izgredi v kaznilnici sami povišal kazen od štirih na dvanajst let, mu je 'vneto sekun-diral, se postavil na sredo dvorišča in imel ognjevit govor. Tajne frakcije, ki so o nameravani akciji bile že prej obveščene, so se takoj z vpitjem oglasile iz posameznih sob.
(Dalje prihodnjič)
_--o- —
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
jugoslovanskih oblasteh za po-laljšanje dovoljenja za biva-ije in kasneje za priporočilo pri apostolski Stolici, ko je ; njeno pomočjo hotel dobiti »raziljansko vizo. Končno je )stal v Ljubljani, kjer si je kot nženir služil kruh z izdelava-njem po njeVn iznajdenih manjših tehničnih predmetov. V ačetku leta 1945 je Gestapo njega in še nekaj drugih j udov odpeljala. Ce je eks i spiral kak gestapovec z istim imenom Wiener mi ni znano.
XII. 1.) Slovenski Narodni odbor je imel svoje redne seje pri škofu Rožmanu.
2.) K (Seji dne "28. aprila, 1945 je škof ppvabil tudi pre-sednika Rupnika. Pri tisti seje škof ni predsedoval, pač pa je posegal z opazkami in vprašanji v razpravp.
Moj odgovor.
1.) Narodni odbor ni imel nikoli sej pri škofu Rožmanu.
terorizirati oni del prebivalstva, ki je bil proti brezbožnemu komunizmu, ter so odstranjevali vodilne osebnosti ideološkega boja proti komunizmu, (te so imenovali "reakcij onar-je") Šele, ko je komunizem kot vodilna plast Osvobodilnega gibanja obrnil svoje orožje proti lastnim protikomunistič-no mislečim sorojakom, je tudi ta del prebivalstva zagrabil I za orožje, da v samoobrambi ; varuje svoje življenje in imetje. To so zgodovinska dejstva!
2.)	Duhovniki so ljudstvu govorili v smislu svojih duhovniških dolžnosti o nevarnosti, ki preti od ateističnega komunizma veri in nravnosti. Radi tega so jim komunisti očitali "reakcijo in ljudsko izdajstvo" in ti so jih obsojali, če tudi so se zraven trudili, da bi dobili še kaj drugega, kar bi se moglo izrabiti kot pregrešek proti osvobodilnemu gibanju.
3.)	Niti škof niti duhovniki niso govorili, da je oborožena obramba direkten boj za ohra-: nitev vere. Kot direkten boj za vero je veljal le ideološki boj. Lahko da so se posamezniki iz slovenskega domobran-
tva ali iz MAVC označevali kot borci za Kristusa, pa bolj radi tega, ker so vodili tudi ideološki boj s pojasnjevanjem in propagando. Kljub preiska-/am in natančnem povraševa-nju pa se ni dalo dognati, da
0	i oficirji ali kaplani o sebi trdili, da so "vojaki Kristusovi" ' ali "armada Kristusa kralja" ali kaj podobnega. To zaniku-jejo vsi, ki bi sicer te- stvari morali vedeti.
II. V teku obravnave je bilo prav jasno opaziti tecie: jo, daj ?o zbirali obremenilni material proti katoliški duhovščini, da
01	mogli čim več duhovnikov J spraviti pred sodišče.
1.) Čisto na splošno, brez konkretnih dokazov, se očita duhovnikom, da |o bili proti
DELO DOBIJO 3EL0 DOBIJO
TAKOJ SE POTREBUJE MOŠKE NEIZVEŽBANE TEŽAKE ZA
točilni in oddajni oddelek Nočni šift 4:30 pop. do 2:30 zjutraj Pet dni delo v tednu, stalno delo
DOBRA PLAČA NA URO, TEDENSKA PLAČA Počitnice s plačo—zavarovalnina Zglasite se v Employment uradu vsak dan razen v soboto od 8 zj. do 5 pop.
(MING'S BREWERY
9400 QUINCY AVE.
Moška se sprejmeta
Sprejme se dva poštena moška na stanovanje. Zglasite se na 1357 E. 52. St.	(237)
MALI OGLASI
S koruzo pitani prašiči
Opaluženi v vroči vodi
John A. Tompkins
3979 W. 25th St. Pod Brooklyn mostom Tel. SH 3689
(Tues. X)
VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO
SE SPREJME
Delo je v čisti, wir*vi okolici
Morajo razumeti in govoriti angleško
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo
$29 za 40 ur dela na teden;
Furnezi
Novi furnezi za preinog. plin, olje gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premen j am o stare na plin al) olje Thermostat
Chester Heating Co.
1183 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensko <»
Par išče stanovanje
Mlad slovenski zakonski par
A

osvobodilnemu gibanju, da so,
organizirali oborožen odpor in ; lsče stanovanje v Euclidu. Kdor najtesneje kolaborirali z
bodilnega gibanja, ampak se je vršil že ocl prvih početkov komunistične propagande. Bolj intenziven je postal ta boj, ko je izšla papežka okrožnica o brezbožnem komunizmu "Divi-ni Redemptoris".
Ta ideološki boj je bil v svojem bistvu verski boj, ker hoče ateizem, ki je sestavni del komunistične ideologije, uničiti vsako vero, predvsem pa krščanstvo. Ker je slovenski narod katoliški in po svoji večini še vedno globokoveren, je upravičeno gledal v komunizmu grozečo nevarnost za svojo vero, posebno pa za versko vzgojo svoje mladine.
Cisto nekaj drugega je oborožena obramba ljudstva proti poskusu komunistične revolucije. Ta obramba se je začela v teku leta 1942, ko so po komunistih vodeni partizani začeli z umori in z vedno bolj pogostimi roparskimi napadi
okupatorjem.
2.) Le par posameznih slučajev so pri procesu navedli:
a.) Dekan Škerbec da je bil koncem meseca aprila v Zagrebu na političnih razgovorih pri poglavniku in pri nadško- j fu. Tudi pri M VAC da je bil merodajna oseba.
(Dalje prihodnjič.)
MALI OGLASI ]
For Sale
Two fine Radios: One a 11 Tube Push-Button 3 Bands SENTINEL - COMBINATION! with Automatic Recorcl-changer j including 88 latest Records like new.
The other a fine 16 tube 5 bands iSTROMBERG-CARLSON floor model both Radios very reasonable. , Call lyfter G P. M. at
Benno B. Leustig
1034 Addison Rd.
EN 3426
ime kaj primernega, naj pokliče KE 5520.	' (236)
Stanovanje iščeta
Slovenski veteran in žena iščeta 3, 4 ali 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče PO 1985.	(237)
Posestvo naprodaj
V Št. Jerneju na Dolenjskem je naprodaj lepo posestvo in sicer v vasi Dobravca. Lepa prilika. Podrobnosti zveste, če pokličete S K 3483 ali MI 6156.
(237)
Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se ▼
The Ohio Bell Telephone Company
soba 901 700 Prospect Ave.
Moške in ženske
se sprejme za tovarniška dela
MOŠKE:
inšpektorje truckerje ŽENSKE: asemblerce varilke Za 2 in 3 šift 5 dni v tednu Stalna zaposlitev z 60 let staro družbo Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St.
(240)
Slovenski tecer
ob sredah 9. zveč. - 2. z j.
pODBA VSAK PETEK, SOBOTO IN NEDELJO
9 zveč, dc 2 zjutraj
Zabava EDWARD GLIHA ORKESTER
RALLIS CAFE
E. 55. ST. IN SUPERIOR AVE.
JOHN ZULICH
INSURANCE AGENCY
PRANCES ZULICH, agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 422J 18115 NEFF ROAD
Soba se odda
Odda se opremljena 870 E. 185. St.
soba na (237)
£51
fVfCE
if jjSMSUl
i-njTjTfLa^anrLriTiJTJiJi rLnrirm^nn.njTrm i
ULLE
4 HEATING (0.
C1
i
mi
KE 7248 £
P
S Vse potrebščine za grelne in monterske naprave. p1 P	r*
...............■.".»»i—... --------------i ............................. II I.................--.....-.....- ' I -1 | .......... M. II	u-
MUlllHIUllUlUl!HUHHIHiniUllllinilllllitllllUlllIliniUlllllllllli|JIHIIIIIIIIIIIIIlill|iL
BOILER JI NA PUN, BURNERJI NA P1JN IN FURNE%1 NA PLIN
15601 Waterloo Rd.
Letalo domačega izdelka. — Ted Bodeu iz Wichita Falls, Texan, bivši letalski inženir na težkih bombnikih je rekel svojim prijatelje m, da on lahko savi naredi svoje letalo in ga. je tudi naredil kot nam kaže gornja slika. To je evosedežno letalo, čez krila meri 15 čevljev, motor ima 75 konjskih sil in lahko leti. s hitrostjo do 100 milj na uro. Roden je delal na ■tem letalu skoro eno leto.
6516 ST. CLAIR AVE. — CLEVELAND 3, OHIO
= POŠILJA DENARNA NAROČILA v evropske države; vse pošiliatve ao	S
- jamčene	r
s PRODAJA ZABOJE za obleko in drugo ter sprejema pakete In vse po-	~
£ trebno uredi za odposlati v stari kraj. '	S
STEVE F. P1RNAT	f
| VR&I URADNDE NOTARSKE POSLE, kamor se cenjeni rojaki vedno lahko zaupno obrnejo za tofino in vljudno postrežbo.
rillllilllllUlIUIIUIIIIIIIIIIIIIUIIIIIllllilllllllllllllilllllllllllHIlllllIMIIIMIIIIIIUIIIIIIIII.
CONVENIENT TERMS ARRANGED
pmmro^^
---Jy I, I I
PRVE OBLETNICE ODKAR SMO IZGUBILI PRE LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA

HHi
John Perko
ki je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 3. decembra 1945
Žt eno leto grob Te krije, kar si v večnost se podal, lepše zdaj Ti solnce sije, vsem v spornimi si ostal,
Truplo tam na božji njivi v grobu hladnem zdaj počiva, spomin Tvoj pa neminljivi bo živel med nami do konca dni.
žalujoči ostali:
FRANCES, roj. ZAJC, soproga; FRANCES CINCO, hči; MARY GLIHA, pastorka; vnuki in vnukinje.
Madison, O., 3. dec. 1946.
drugič Polona tako lepo ne po-a kakor ravnokar. Povrne se k Tirolcu v izbo.
"Saj nisi huda, kaj ne, Po-lonica?" reče še pri odhohu.
Kranjec porine klobuk malo tvori Cene, ki je tolmačil in me-nazaj, kakor bi se hotel odkri- j šetaril.
ti. Da bi snemal klobuk z glave, ni imel navade.. Samo pred, gospodom župnikom je docela. "Beži, beži, kaj bodo rekli, če j privzdignil klobuk in kadar je
hodil po kancelijah, drugače pa, ne.
Tirolcu ni bilo treba nateza-
Sedel je na jasli, s komolcem in se zamislil v to, kar mu je bila povedala Agata.
Skrivnosti ni zvedel samo Janez, ampak še tisti dan tudi Agatina prijateljica. In ta prijateljic^ je imela zopet prijateljico in ta zopet druge. Vse so zvedele skrivnost.
Agata pa se je doma na ti-hem smejala. Kadar sta se med tednom srečali s Polono, vselej je morala ta ugibati tisto čudno uganko na Agati-nih ustih.
"Agata, zakaj se zmeraj sme-ješ?jo vpraša Polona resno.
"I, dobro se mi zdi, hi, hi, hi!"
"No, kaj se ti zdi dobro?"
"To, kar za te ni dobro. Hi, hi, hi .
"Nikar me ne jezi, Agata? Saj tudi tebi ničesar ne zakrivam."
"Kako si rekla? Še enkrat povej!"
In Agata pomoli ušeso precej blizu Poloničnih ust. Dekle pa je zardelo. A brž se ohrabi:
Ce ne poveš, ne govorim s teboj ves teden."
Te besede prestrašijo Agato. Take jeze ni marala. Zato ji pove, kar je zapazila.
Polonice se polasti silna srkb in s povzdiguj enima rokama prosi Agato, da ne bi nikomur nič povedala o tem. Stara dekla je bila zadovoljna s svojo zmago. Zve od Polone tudi, kdo ji je dal ono stvar. Potem jo pa prav po materinsko posvari, da naj se ne zapleta v pregrešno zvezo. "Taka darila so hudičevi trnki", je dejala Agata. Nazadnje šele, pa tudi komaj napol, obljubi, da nikomur nič ne pove.
Devičice, noričice,
čp l'antom kaj verjamete;
vam beli grad obetajo,
pa črne kajže nimajo.
Narodna.
Kraječeva Polona se je zo-pii sukala okrog ognjišča. Pred hišo pa se je tedaj ustavil gospodski voz, s katerega se je privalil debel mož. Voznik, ki je skočil spredaj s sedeža in možu pomagal z voza, stopi v vežo:
"Hej, Polonica, smo že tukaj!" spregovori voznik in se obrne proti kuhinji.
Dekle se takoj prikaže v veži, brisoč si s zastorjem roki.
"Oh, kako sem umazana, kakor oglar! Saj ne more biti človek drugačen v taki kuhinji. Tolikrat sem že naganjala očeta, da bi kuhinjo predelali, pa nočejo."
Tujec se ji prijazno nesme-je, rekoč:
"Toba tan!" (—dober dan). Ti dve besedi se je bil naučil od voznika.
"Kje pa so oče!" vpraša voznik.
"Takoj pridejo. Agata, Agata, kje si?"
"Hoj,i kaj je?"
Iz bližnjega hleva pokuka umazani obraz Agatin.
"Pokliči očeta, pa takoj! In Janezu reci, da konja izpreže."
"Počakaj, da se preoblečeni."
"Saj se boš potlej lahko, sedaj pa le hiti!"
"Vidiš jo, vidiš, kako je košata! Le počakaj, saj vem kje te čevejj žuli", mrmra dekla sama zase, gredoč iskat očeta in Janeza.
V tem. sta Tirolec in voznik že stopila v izbo. Cene (ta je bil namreč voznik) bi bil pove-
dal brž mnogo Polonici, a dekle mu reče odločno:
"Ne utegnem!" ter se izgubi v kuhinjo. Kako bi bil Cene rad šel /.a njo — toliko ji je imel povedati* . A Tirolca ni smel samega pustiti. Oglodata si izbo. Bela miza stoji v kotu. Res bela! Pozna se, da je čedna gospodinja pri hiši. V kotu je napravljen oltarček. Z najrazličnejšimi barvami stkan prtič ga pregrinja, in v "dolbi-ni" sedi na prestolu Mati Bo-žpa z detetom v naročju. Veličastna kraljevska obleka diči Mater Odrešenikov,o in pozlačene zvezdice se blišče po njej. Dete pa drži v roki oblo; ki pomen j a svet s križem na vrhu. Ob podobi stojita dve svečki in od stropa visi svetilka. Ob obeh straneh po steni se vrste podobe r a z 1 i čne velikosti s trohljivimi okvirji, vse na steklo okorno narejene. Poleg sv. Jurija na konju je sveti Janez Krstnik z ovčico, sv. Evsta-hij ima na uzd ikošuto z mladičem, poleg sv. Petra s ključi je sv. Anton s prešičkom. Pod stropom pa plava na tanki nitki viseča steklena krogla z golobčkom v sebi, ki predstavlja sv. Duha. Ob drugi steni stoji postlana postelja, kjer drže tudi duri v stransko sobico. Za pečjo se ne vidijo cunje, kakor je to semtertje po kmetih, pač pa leže zaporedoma poveznjene sklede za pečjo in po peči in na lesenih drogih krog peči visi perilo. Za durmi visi na steni skled-nik in žličnik, nad vrati pa dvoje samokresov.
Tujcu se je prikupilo to pohištvo in zvedavo je ogledavalj vse natanko, Sedaj pa sedaj mu je odgovarjal Cene na vprašanja. A ko je tujec dalj č;.sa ogledava! umetno izrezljani zličnik, pogreši svojega tolmača.
"Polonica, danes pa vse kupujemo!" reče Cene in stopi skozi kuhinjske duri.
"Beži no, beži, sitnež!" odgovori Polonica in rdečica jo polije. Vendar v srcu ji je bila vteč voznikova beseda.
Ko pa stopi Cene bližje ognjišča, se dekle razhudi;
"Kar z burki j ami te bom, če ne izgineš iz kuhinje!"
In res povzdigne huda kuharica burkle, s katerimi je bila ravnokar porinila velik lonec v peč.
"Ne bodi huda, Polonica! Saj me poznaš, da se rad malo pošalim!, odvrne Cene in poboža deklico po licih.
Take šale pa Polona ni poznala. Hitro udari Ceneta po obrazu.
"Oho. Polonica, ali znaš tudi birmati?"
Voznik si potegne roko po li cu, pogleda jo in vidi, da je črna. Jeza ga zdraži in rad bi se bil maščeval nad hudo ku harico.
Toda ta ga prehiti, vzame umivalko iz umivalnika in pravi :
"Čaj, da te obrišem, Cene! Nisem mislila, da imam roko umazano od piskra."
Cene se umakne, mislil je, da mu hoče Polona še lepše poslikati obraz z umivalko. Toda dekle mu reče prijazno:
"Nič se ne boj, Cene, je lepa!"
In povrnila je hludo z brim.
Cene pa ni imel poguma, da bi nadaljeval svoj«* šale. Nekaj se je bal tujca, nekaj do. mačih, da ga kdo ne zagleda v kuhinji, nekaj pa, da bi ga še
nas kdo vidi!"
In vendar ji je bilo žal, da je tako grdo ravnala s. Cene-' toni. Saj je vendar dober človek. Kako zna govoriti! Janez, je pa tako trd kakor klada.
Tako je premišljevala v srcu ter sklenila, da mu hoče po-
"No, poglejmo prej vola, da ne kupita mačka v vreči.".
Ko gredo po dvorišču proti hlevu, jih sreča Agata z go-lido v vsaki roki.
"Poglejta koliko imajo mleka naše krave!" se pobaha Kra-i pljuč s slovensko besedo. Ce- jec. Ko stopajo v hlev, kliče
ne je govoril za oba.
"No, ali bo kaj z voletom?" "Zakaj pa ne", odgovori moško Krajec. "Kaj bi pa dali
ravnati tisto zlo, katero mu je. zanj napravila s sajasto roko. Da ga je obrisala z umivalko, se ji je zdelo premalo zadoščenja.
Ko je Polona prestavljala lonce in to premišljevala, se za-čuje očetova govorica na dvorišču. Zadovoljnost jo prešine, da je Cene o pravem času izginil iz kuhinje.
Krajec stopi ,y vežo. Kakor j kak vojaški korporal stopa in se ozira:,
"Polona!"
"Takoj, takoj, oče! Kaj je?'
Hči stoji pred očetom brisoč si s predpasnikom roke.
"Ali ti nisem rekel, da po-prodaj nekaj kokoši? Ves ljubi dan brskajo krog kozolca in kavsajo pšenične snope, da že sama pšenica kali po tleh."
"Agata je dejala, da sedaj kokoši najbolje'neso. Pa tudi nobene cene nimajo; povpraševala sem na sejmu--", se
opravičuje dekle.
"Kaj ve Agata? Ali misliš, da pšenico na cesti pobiram? Če jih polovico ne prodaš, jim sam zavijem vratove."
"V izbi vas čakajo", odvrne dekle.
A že so se odprl« duri in v vežo stopita kupec in Cene.
že od daleč:
"Alo, Janez! popravi, popravi tukajle pod volom, saj vidiš, da je vse mokro. Saj skoraj ne moremo stopiti do
stokrat povedal, da ne varčuj s steljo? Gnoja ni nikoli dosti za dobrega gospodarja?
Cene ne čaka Janezove volje. Takoj stopi do vola in ga ogleduje in otipava od vseh strani. V tem pa vedno izreka kupcu po nemško posamezne besede.
"Koliko ga pa cenite, oče?"
"Povprašaj kupca, če mu je všeč? odgovori Krajec, kakor bi čakal naj prvo malo pohvale.
Cene pove kupcu Krajčevo .misel. Dobivši povoljen odgo-|vor, pravi:
"Prav všeč mu je", dasi Je kupec rekel samo: "po volji"-Cene je poznal Kraječeve i slabosti.
"I no, sto in trideset, pa nič besedi!"
Cene zakliče kupcu imenova-j no številko po nemško. Kupec 'mu pove zadnjo ceno.
'Povejte vi svoj kup!" odgo-'živine. Kaj nisem že stokrat in;
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
do-
Here it is . . . the sensational Philco "350" portable that sets a new standard of portable radio reception without the use of q special aerial. A powerful new circuit using war developed miniature tubes gives amazing performance on trains, planes, remote locations. Plays indoors or outdoors on AC, DC or battery. Immediate delivery.
$53-65
LESS »ATTHItS
(ENE SO VISOKE - HRANITE DENAR
Dajte vaš radio, pralnik, ledenico in čistilec popra- jI viti pri ekspertih, ki to znajo, ki vam dajo dobro delo po § zmernih cenah.
i
Razvažamo po vsem mestu brez računa.
MALZ ELECTRIC
6902 St. Clair Ave.
EN 4808
IJTJTJlJTJTJTJTJTJTn^^
K. S. K. JEDNOTA
★ * * * *
POSOJUJE DENAR članom in nečlanom na zemljiffa in posestva po 4% obresti
brez kake provizije ali bonusa
* * ★ ★ ★
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplaiuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS
JUST PUT A RECORD IN THE SLOT, CLOSE THE DOOR, AND IT PLAYS!
PNILCO 1201 RADIO-PHONOGIAPH
Amazing new way to play records. No fussing with lids, tone arms, or needles. Even a child can do it. Also, powerful radio with fine tone.
IMMEDIATE DELIVERY
OTHER MODELS AS LOW AS $21.55
PHILCO RADIOS so zelo primerni za božično darilo
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Avenue
JOHN SUSNIK