Naša Minka.
6. Pevka.
Dobri Bog je dal Minki prav lep glasek. Vsak dar mora pa človek tako porabiti, da ne žali tistega, ki mu ga je podaril. Tudi z glasom ne sme biti drugače. Če govoriš, glej, da ne boš žalil Boga, če prepevaš, ga ravno-tako ne smeš žaliti.
Ali tudi s petjem lahko Boga žalimo? Tudi! Grdo, nedostojno petje hudo žali Boga. Take grde pesmi pre-pevajo ponavadi pijanci po gostilnah ali ponočnjaki po vasi.
Kaj pa naša Minka prepeva?
Njene prve  pesmice  so  bile  uspavanke.   Saj  veste, • kakšne so tiste pesmi, ali ne?   To so tiste, ki jo zapojo vaša mama, ko polože tnalega bratca ali sestrico v  po-steljo.   Prva taka pesemca, ki jo je Minka zapela, ni bila kdovekako težka.   Saj jo tudi vi že znate:
»Aja tutu, aja tutu .. .«
141
ali pa malo daljša:
»Aja ležaja, aja tutaja ...«
Pozneje so jo pa mama naučili še mnogo mnogo drugih pesmic, tako da je bila Minka že skoro rnalo pre-vzetna in ponosna na svoje pevsko znanje. Enkrat fe morala za celo uro v kot, ker je sosedovi Katici očitala, da tako poje kakor kakšna stara vrana.
Kazen pa človeka izmodri. Minko je tudi izmodrila in jo naučila, da mora biti do svojih tovarišic prijazna in vljudna.
Zato je pa zdaj tako prijetno pri nas, če obiščeta Minko  Šokličeva  Ivanka  in  Svetlinova  Rozika.
»Minka, zapojmo!«
»Ivanka, čakaj. Pojdimo prej po rožice, pa naredimo vence, pa jih nesimo Mariji.«
»Oh, pa res.   To bo lepo!«
Urno nabero deklice cvetja, in mladi prstki spletajo za čuda hitro drobne venčke. Potem pa k Mariji! In kadar se oglase tam pri kapelici mlada otroška grla, in privre iz njih preprosta in nedolžna otroška pesem, takrat je pri nas zares lepo.
Kako milo se razlega prošnja in kipi gor do nebes, •do Marije:
Marija, k tebi uboge reve, mi zapuščeni   vpijemo; objokani otroci Eve v dolini solz zdihujerao.
V   šoli  se je  pa  tudi  naučila  Minka  o  Mariji  eno  prav Jepo.   Saj \o gotovo tudi vi pojete:
Marija, mati ljubljena, češčcna bodi ti! Rodila si nam Jezusa, zato te vse slavi. Mi svoja srca ti damo, zaupno k tebi kličemo: Marija, varuj nas, Marija, varuj nas!
Ko pa pride mraz in povenejo rožice, ko sneg pokrije zemljo in. začne Božič trkati na vrata, ko postavimo v hišnem kotu ljubke jaslice, takrat pa Minka ne hodi več
142
h kapelici. Rajši v gorki hiši prepeva. Tisto ljubko »Sveta noč,  blažena noč«, ali pa tisto:
0 Marija, božja Mati, prosi za nas Jezusa, ki si ga za nas rodila, položila v jaslice.
Ali naj vam mari vse pesmi povem, ki jih Minka zna? Nikarte!   Kam naj jih pa napišem?
Minka, ti pa le rada prepevaj! Srečne tiste ure, ki jih boš preživela v Marijini kapelici!
Lepa pesem je znamenje nedolžnega, nepokvarjenega srca. Zato se tudi vi, ki se zbirate po Marijinih vrtcih, pridružite naši Minki. Radi prepevajte v čast in v slavo vaše nebeške Matere. Nikdar naj ne zamrje na vaših ustnih sladka Marijina pesem! Koder hodite, naj hodi z vami tudi Marijina pesem. Spremlja naj vas do duri hlad-nega groba. Da, še več! Ko bo vaša neumrjoča duša hitela gor v rajske višave, naj gre z njo tudi Marijina pesem in naj se glasi tam gori skozi celo večnost. Naj se zgodi,  kar tako lepo pravi naša šmarnična pesem:
Tam gor na rajski trati
nebeški maj cvete,
o tam, presveta Mati,
pokaži mila se,
da z venci tega maja
zapojemo sred raja:
Marija, Marija, o Marija!
J. E. B o g o m i 1