IZHAJA vsak ponedeljek ob 4 zjutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din četrtletno 10 Din. polletno 20 Din. — V Ljubljani Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1 Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani. Knafijeva ul. 5„ telefon št. 2034. 2072. 2804. UPRAVA v Ljubljani. Prešernova ul 54+ telefon št. 2036 INZERATNl ODDELEK v Ljubljani Prešernova al. 4. telefon št 2492 Leto II Ljubljana, 25 iuniia 1928 Ste* 26 najste „Ne zamudite Svetozar Priblcevic o resnosti situacije in možnosti srečne rešitve V Beogradu še vedno ne razumejo, kako resen in težak je čas - Državniška veličina Stepana Badiea - Kaj bi naredili Srbijanci, ako bi se njim v Zagreb« zgodilo to, kar se ie Hrvatom v Beogradu O Zagreb, 24. junija. Nocojšnje »N o-vos ti« objavljajo odgovor Svetozar-ja Pribičeviča na današnje beograjsko »Vreme«, ki trdi, da je KDK pristala na vlado Narodnega spasa, ki naj bi ji •načelovaJ komandant kraljeve garde Pera Živkovič in v katero naj bi stopili politiki, ki se niso eksponirali v zadnjih strankarskih borbah. Pribičevič je rekel mod drugim: »To je povsem samovoljna informacija. ker je izključeno, da bi KDK pristala na tako rešitev. To samo dokazuje, kako v Beogradu še vedno površno pojmujejo položaj. Obupno je, da še vedno mislijo, da moremo preko vsega strašnega, kar se je zgodilo, mirno preiti ter nadaljevati tam, kjer se je pred. streli v Narodni skupščini prenehalo. Nepojmljivo je, kako more kdo verjeti, v možnost našega sodelovanja v sedanji Narodni skupščini. To je tako neresno in naj se mi oprosti izraz, tako noro, da ne zasluži, da bi se sploh bavil s takimi informacijami in bi o njih razpravljal. Če bodo v Beogradu tako nadaljevali. bo vse propadlo in sploh ne bo mogoče rešiti položaja.« Na prošnjo novinarjev, naj še kaj pove o razvoju položaja, je Svetozar Pribičevič dejal: »Vse, kar sem imel povedati, sem povedal v včerajšnjem govoru, v katerem sem vse točno navedel in izpopolnil z Radičevim sporočilom, ki sem ga pre-čital narodu.« Na vprašanje ali so na vidiku kake nove vladne kombinacije, ie Pribičevič odvrnil: »Ni govora, dokler sedanja vlada ne odstopi. « Na vprašanje, ali bo jutri sprejet od kralja v avdijenci, je dejal: -O tem ne vem ničesar. Verjetno ie, da bom pozvan od kralja, ko pridem v Beograd, kamor drevi odpotujem.« Na vprašanje, ali ima kaj pristaviti k komunikeju o včerajšnji seji kluba KDK, je Pribičevič odvrnil: »Poslovni odbor, ki se omenja v tem komunikeju, je bil izvoljen že ob ustvaritvi koalicije. Ta odbor bo vodil na-daljne posle. Zapustili smo Narodno skupščino, prekinil vse zveze z vlado, in opustili vsake intervencije po ministrstvih. Nočemo sodelovati niti v delu skupščinskih odborov. Vse to je zelo škodljivo in zelo neprijetno za našo državo, toda počakali bomo, da vidimo, kako se bodo dogodki razvijali.« Tekom nadaljnega razgovora je prišel Pribičevič tudi na tendencijozna poročila beograjskih listov, zakaj srbijan-ski poslanci niso prišli na pogreb. »Točno ie le to, da sem rekel skupščinskemu tajniku Dimitriju Popoviču, naj ne hodi v Zagreb, ker tam ne bodo sprejeli nikogar, ki bi prišel v. imenu okrvavljene Narodne skupščine. Dodal sem, da je njegov položaj otežkočen tudi zaradi tega, ker je Vukičevičev poslanec in zato ne moremo jamčiti za ničesar. Glede demokratskih poslancev, ki so jim moji prijatelji tudi svetovali, naj ne hodijo v Zagreb, sem smatral, da se nahajajo v mnogo boljšem položaju, ker sem videl, kakšne osebe so bile določene. Dodal sem še, da smatram, da bi oni mogli priti. Kar se tiče po si. Voje Laziča, je popolnoma izmišljeno, da bi mu dejal, naj ne gre v Zagreb, ker bi bilo neprijetno če bi ga videli v srbski narodni noši.« Nadalje je Pribičevič zavračal trditev poslanca Popoviča. češ da mu je rekel, da je v Zagrebu tak položaj, da se niti ne sme omeniti ime Srbije in Beograda. Srbi so tudi člani KDK; on sam je včeraj govoril o Srbih in o njih govori tudi Radičevo sporočilo. Vsakemu v Zagrebu so dragi Srbi, niso pa drage sedanje srbijanske vladne stranke.« Nato je prešel razgovor na Stepana Radiča, o katerem je naglašal Pribičevič, da mu je po operaciji najprej rekel: »Bojim se za državo. Vsi naši neprija-telji okoli nas bodo dvignili glave.« Pribičevič se je dalje spominjal, kako je Radič leta 1905., ko je bil Franc Jožef v Zagrebu, zadrževal množico, ki je hotela odstraniti srbsko zastavo, in ji je rekel: »To je naša zastava, pojdite odstranjevat na kolodvor madžarsko zastavo.« Nadalje je omenil, da je leta 1904. Radič v svoj program vnesel mi- sel. da so Srbi in Hrvati en narod in da nai bodo Srbija, Crnagora in Bolgarska naša narodna država. Na vprašanje, kako bi po njegovem mnenju bilo mogoče priti iz sedanjega težavnega položaja, je Pribičevič odgo* voril, da ne more z nobeno prenagljen no izjavo prejudicirati dogodkov. Ako se možnost pravilnega razvoja dogodi kov ne ustvari, bodo šli po svoji fataU ni poti, za katero mi ne moremo več nositi odgovornosti. Samo velika avto* riteta KDK, njenega vodstva in zlasti Stepana Radiča je mogla ohraniti po* poln mir in red v prečanskih krajih. To se je zlasti videlo na včerajšnjem Na vprašanje, kdaj se bo sestal klub KDK, je Pribičevič ponovno izjavil, da hoče KDK počakati na prve ukrepe v razvoju položaja. Takrat se bo sestal klub KDK, da sprejme definitivne sklepe. Na vprašanje, ali se pojavljajo stremljenja proti Srbiji in Srbijancem, je Pribičevič odgovoril: «Razume se, da so tudi taki pojavi in čustva, toda mi smo s svojo avtori* teto preprečili vse, kar bi vodilo k raz« sulu. Toda treba se je vživeti v dušo naroda po umoru poslancev v Beogra* du. Pomislite samo, kaj bi bilo, ako bi se kaj takega zgodilo Srbom. Predstav« Svetozar Pribičevič med novinarji pogrebu, kjer ni padel noben klic proti Srbiji, niti proti Beogradu, čeprav je bila vsa slika sprevoda protest proti današnjemu sistemu v Beogradu. V Beogradu doslej niti s prstom niso mignili, da bi dali zadoščenje užaljeni narodni duši. To je prav tako fatalno, kakor so bili fatalni streli v Narodni skupščini. Trdno pa opažamo in želi« mo, da se dvanajsta ura ne zamudi. To upanje izreka tudi Stepan Radič v svo» jem sporočilu. Iz tega sporočila in iz mojega govora pri pogrebu vidite, da zaupamo v kralja in da verujemo, da bo razvoj dogodkov hitro uravnal na pravo pot. ljajte si, da bi bila Jugoslavija osno* vana z Zagrebom kot centralo in da bi v slični atmosferi v zagrebškem sa> boru hrvatski poslanci ubili kakega sr« bijanskega poslanca. Jasno je, kako bi stvar takrat izgledala in kako bi odgo« vorili Srbijanci. Pomislite dalje, kaj bi rekli Srbijanci, ako bi bile v taki za» grebški vladi samo hrvatske stranke in bi orožniki odnašali srbijanske po« slance iz Narodno skupščine. Javnost v Srbiji mora problem pojmiti globoko, kakor to sedanji usodni čas naše zgo» dovine zahteva in tako kakor ga poj« mujemo mi, ki smo bili zadeti.» Za danes napovedujejo usodne dogodke Razdvojenost v vladnih vrstah. — Eni so za demisijo, drugi se vedno niso uvideli te nujne potrebe. — Demokrati računajo, da bodo sedaj oni prevzeli vodstvo. Beograd, 24. junija. Politična situacija je do skrajnosti napeta in zamrežena. Vedno bolj prodira tudi v srbijan-skih krogih prepričanje, da se nahajamo v krizi, v kakršni še nismo bili, odkar ie nastala Jugoslavija. Celo vladni krogi priznavajo, da tako ne gre več naprej in da je treba storiti nekaj odločilnega. Nocojšnja »Pravda« celo zatrjuje, da je Vukičevič sam danes predlagal kralju, nai sedanja vlada odstopi in se sestavi nova pod vodstvom nev-tralca, nova vlada pa nai razpusti Narodno skupščino in izvede volitve. V nasprotju s to informacijo pa je neki radikalski minister izjavil novinarjem, da vlada ne vidi povoda, zakaj naj bi odstopila. Njena prva naloga je za enkrat, da vzdrži red in mir, nato pa čakajo nujne rešitve še mnogi drugi problemi, ki jih v interesu našega gospodarstva in sploh našega javnega življenja ni mogoče še dalje zavlačevati. Zato da mora sedanja vlada še ostati. Da pa niso vsi radikalski ministri tako kratkovidni, priča izjava, ki jo je podal neki drugi minister. Ko so ga po konferenci radikalskih ministrov novinarji vprašali, kaj je z vlado, jim je odgovoril: »Morem jamčiti samo za to, da vlada danes ne bo padla. Kaj bo jutri, ne vem.« Demokratski vladni krogi s svoje strani pa odkrito priznavajo, da je situacija za vlado izgubljena, in napovedujejo njeno demisijo že za jutri. Obenem izražajo mnenje, da bo z jutrišnjim dnem preneseno težišče položaja na nje, češ da so oni edini, ki morejo doseči sporazum s Kmečkodemokratsko koalicijo. Ljuba Davidovič in Voja Ma-rinkovič sta se po zatrjevanju iz demokratskih vrst sporazumela v tem, da nastopita inicijativno za izhod iz težke krize in da začneta s svojo akcijo jutri. Vsekakor bosta ponedeljek in torek usodnega pomena za nadaljnji razvoj našega političnega in državnega življenja. Kralj bo, kakor se zatrjuje, sprejel v avdijenci zopet Svetozarja Pribičeviča in se ob enem posvetoval tudi z vodilnimi politiki srbijanskih strank. Občinske volitve v Kočevju Kočevie. 24. iuniia. Danes so se tukaj vršile občinske volitve. Od 713 volilnih upravičencev iih je volilo 552. Vezana ni bila nobena lista. Količnik je znašal 22. Dobile so: lista SLS 85 glasov (3 mandate. četrtega na z ostankom 19). nemška gospodarska lista 208 (9 mandatov, deseti mandat 7. ostankom 10">. lista obrtnikov 47 glasov (2). lista SDS 52 glasnv (2). gospo-darsko-delavska lista 160 glasov (7). Na listi SDS sta bila izvoljena dr. Štefan Rajh in Božidar Betriani. Za Hrvate in Slovence ni mesta v radikalski stranki Izstop najuglednejših članov radikalske stranke v Zagrebu. — Radikalska stranka ne pozna interesov Hrvatov in Slovencev, Zagreb, 24. junija. Danes so po- j premišljenega sklepa, dali najuglednezši predstavniki radikalske stranke za zagrebško oblast, ki so se že več let dosledno eksponirali za radikalno stranko in si prizadevali, da bi razširili njen vpliv v prečanskih krajih, izjavo, v kateri naglašajo, da izstopajo iz radikalske stranke. Med drugimi so podpisali to izjavo predsednik Stola sedmorice in bivši zagrebški veliki župan dr. Cimič, nadalje odvetnik dr. Milan B o r k o v i č , univ. prof. dr. Boris Z a r n i k, odvetnik dr. Ivan G maj na r, ki je bil se nedavno radikalski kandidat za velikega župana v Zagrebu, nadalje odvetnik dr. Dragutin Batušič, zdravnik dr. Artur Lang, ravnatelj podružnice državne Hipotekarne banke Dragan Novak, industrijalec Matija Rado-slav, odvetnik Vladimir Horvat itd. V svoji izjavi nagtešajo, da njihov izstop iz stranke v času, ko je ves hrvatski narod enodušen v veliki žalosti in ogorčenju nad nečuvenim zločinom v Narodni skupščini, ni posledica strahu ali terorja, nego sad zrelo in globoko »Ko smo pred več leti stopili v radikalno stranko,« naglaša izjava, »smo verovali, da bomo v tej stranki koristili vsemu našemu narodu. Toda vsa naša prizadevanja so ostala brezuspešna. Končno smo doživeli še to, da je tekla v Narodni skupščini kri hrvatskih poslancev. Nemogoče ie. da b? Narodna radikalna stranka v svoji sedanji sestavi in politični usmerjenosti še nadalje mogla obstojati med Hrvati in Slovenci. Prepričani smo, da mislijo in čutijo tako vsi oni Hrvati in Slovenci, ki so svoječasno z nami vred stopili v radi-kalsko stranko. Vsem njim priporočamo, da s tiho boljo pomagajo legalnim predstavnikom hrvatskega naroda v prečanskih krajih izlečiti težke rane, ki so zadele hrvatski, odnosno ves pre-čanski narod in vso državo. Naša de-viza bo tudi v bodoče ona. ki jo io r-poročil hrvatskemu narodu Stepan Radič: Dobro kralja in naroda.« Izjava končuje: »Prosimo Vsemogočnega, da reši hrvatskemu narodu in državi Stepana Radiča.« Nedelja avdijenc in nervoznih Povratek zunanjega ministra dr, Marinkovica iz Bukarešte. Posvetovanja ministrov in poslancev Beograd, 24. junija. Zunanji mi- j nister dr. Voja Marinkovič se je sinoči i vrnil iz Bukarešte in je danes prišel v j svoj kabinet že ob 9 dopoldne. Takoj < nato se je sestal z ministroma dr. Su-menkovičem in dr. Spahom ter poslancem dr. Angjelinovičem, s katerimi se je posvetoval nad dve uri. Nato je dr. Marinkovič odšel na dvor, kjer je kralju poročal o poteku konference Male an-tante, bil je od kralja pridržan tudi na kosilu. Dr. Spaho je po sestanku odšel v predsedstvo vlade, kjer se je sestal z ministrskim predsednikom Vukičevi-čem. Prisotni so bili tudi ministri dr. Korošec, Vlada Andrič, Ceda Radovič, bivši minister dr. Janjič in še nekateri režimski politiki. Opoldne so se sestali v ministrstvu zunanjih del demokratski ministri Mijo-vič, Pera Markovič, Grol in Šumenko- Beograd, 24. junija. Kakor se izve, se je dr. Marinkovič pred svojo opoldansko avdijenco sestal tudi z mi- nistrskim predsednikom Veljo Vukiče-vičem. Pred Marinkovičem sta bila na dvoru v kratkih avdijencah tudi dr. Korošec in Velja Vukičevič. V demokratskem klubu se ie popoldne vršila pod predsedstvom Ljube Da-vidoviča triurna konferenca demokratskih ministrov in drugih vplivnejših demokratskih poslancev. Po seji so udeleženci novinarjem izjavili le to, da presojajo situacijo optimistično in da so tudi trdno uver.ieni. da bomo srečno izšli iz te krize. Skoro istočasno so imeli posvetovanje v predsedstvu vlade tudi radikalski ministri, ki pa ravno tako niso hoteli dati novinarjem nikakih konkretnih izjav. Beograd, 24. junija. Tekom današnjega dopoldneva se je nekoliko poslancev KDK vrnilo v Beograd, kier so se sestali v klubu KDK v skupščini na krajšo konferenco z onimi poslanci KDK, ki so ostali pri Stjepanu Radiču v Beogradu in se niso udeležili zagrebškega pogreba. -—.flMVva--- Pogreb treh žrtev zagrebških demonstracij Včeraj so na tihem pokopali nesrečneže, ki so bili ubiti pr« nočnih demonstracijah v Zagrebu, — Med žrtvami je tudi en Srb, Izjemne odredbe omiljene. Zagreb. 24. juniia. Danes ob S. zjutraj se ie vršil v vsej tišini pogreb žrtev zadnjih demonstracij. Ker ie policija čas pogreba skrbno skrivala, nihče ni vedel za to in ie bila tudi udeležba temu primerno majhna. V imenu mestne občine se ie udeležil pogreba podžupan Maler. za KDK je bil navzoč oosl Sava Kasanovič. za hrvatski blok pa posl. dr. Pavelič. Vsi trije so imeli na grobu kratke nagovore. V zadnjem trenutku pred pogrebom je iprihitel v mrtvašnico soboslikarski učenec Dušan Bjelovid. ki je izpovedal, da je tretja še neugotovljena žrtev njegov brat Giuro Bjelovič. Ker ie bil Giuro pravoslavne vere. je nastal prvotno mučen po- Zborovanje ljubljanskih odbornikov KDK Ljubljana. 24. juniia. Ker je policija, očividno po nalogu dr. Korošca, prepovedala ne samo za petek sklicani shod KDK v Ljubljani, ampak tudi za danes napovedano žalno manifestacijo, sla poslanca dr. Kramer in Ivan Pucelj sklicala sejo odbornikov ljubljanskih in okoliških odbornikov organizacij KDK. da ;>otom njih obvestita svoje volilce o žalnih dogodkih v Beogradu in njega usodnih posledicah. Čeprav je bila seja objavljena 5e le v današnjem >Jutrur. so se je vendar odborniki; udeležili skoro polnoštevilno, tako da se jih jfj zbralo v kazinski dvorani več sto. Zbo-rovalci so z napeto pozornostjo poslušali poročila obeh poslancev, s pijeteto počastili spomin mučenikov dr. Basarička in Pavla Radiča, soglasno in z burnim odobravanjem pritrdili pogledom na politično situacijo, kakor sta jih v imenu KDK razvila gg. Pucelj in dr. Kramer, izrazili popolno zaupanje KDK in se z brzojavnim pozdravom spomnili ranjenega predsednika Stepana Radiča. Zborovanje je poteklo v najlepšem redu in je jasno pokazalo, da režim ne prepoveduje shodov in žalnih manifestacij iz skrbi za red in mir, marveč le iz skrbi za svoje, strankarske interese. ložai. Bilo je namreč določeno, da se pokopljejo vse tri žtrve na katoliškem pokopališču po rimsko - katoliškem obredu. Na intervencijo poslanca Kosanoviča. ki ie naglašal. da so vse tri žrtve padle skupno in naj se zato tudi skupno pokopljejo, ie ostal prvotni odlok nespremenjen in so bile vse tri žrtve položene v skupni grob. Zagreb. 24. juniia. Policija je danes izdala proglas, po katerem smejo biti javni lokali, kakor gostilne, lokali, kinematografi itd. odprti do 11. ure zvečer. Ravno tako je tudi gibanie no ulicah dovoljeno do te ure. Vezna vrata pa morajo še vedno biti zaprta ob 7. zvečer. Stanje Stepana Radiea Godovanje v bolnici Beojrrad. 24. junija. Popoldne ob 6. so zdravniki ponovno pregledali Stepana Radiča ter podali novinarjem naslednjo izjavo : >G. predsednik Stepan Radič ima temperaturo 37.8 stopinj, bitje žile 104 do 108, respiracija ormalna. Čez dan ie sedel nekoliko v fotelju, popoldne pa je nekoliko spal, tako da je sedaj prav dobre volje. Zdravniki dr. Kosanovič, 1r. Kostič in zlasti dr. Hodžič, ki se ie mnogo mudil pri Stepanu Radiču, izjavljajo, da je pacijentovo stanje dobro in da je zavžil precej mleka in jogurta. Dr. Pernar je imel temperaturo 36.8 stopinj, bitje žile 84, torej povsem normalno. Zdravstveno stanje Ivana Gradnje je zelo dobro. Danes so v bolnici proslavili god dr. Ivana Pernarja in Ivana Gradnje, ki so jima prišli čestitat mnogi prijatelji in sla dobila mnogo darov in cvetja. * Zagreb. 24. junija. Namesto pok. Pavla Radiča. ki je bil izvoljen v tuzlanskem okrožju, ima priti v Narodno skupščino kot poslanec prof. Ivan Šarinič. oblastni kve-stor v Zagrebu, namesto pok dr. Basarička. pa bivši narodni poslanec Josip Za-gorac za volilno okrožje Sev.erna Dalmacija. Dstrt sklepi socijalisti čne stranke proti sedanjemu režimu SocijaHstični poslanec mora zapustiti Narodno skupščino Celje, 24. junija. Pokrajinsko načelstvo socijalistične stranke Jugoslavije za Slovenijo je raz-motrivalo na svoji današnji seji v Celju politični položaj in je napravilo naslednje sklepe: Komunike Izvrševalnega odbora SSJ v Beogradu od 21. junija 1928 se vzame na znanje. Pri tem smatra za potrebno ugotoviti: Dogodki, ki so se odigrali v Narodni skupščini v zadnjih dneh, so posledica zastrupljenih odnošajev, ki so jih ustvarile meščanske stranke v medsebojni borbi za oblast. Te odnošaje pa je sedanji režim, ki je prišel na krmilo na neustaven, neparlameotaren način in ki se je držal z nasiljem, z zanikanjem demokracije v lastni stranki, potom nasilno in koruptno izvedenih volitev, dovedel do katastrofe. V ostrem boju zadnjih mesecev med vlado in opozicijo v parlamentu in izven njega je vlada nastopila z vso brutalnostjo in s prelivanjem krvi na ulicah, z zatiranjem ustavnih svoboščin, z neustavno odpravo zborovalne in ti- skovne svobode napram vsem opozici-jonalnim strankam, dočim je dovoljevala, da se je nebrzdanost v njenih lastnih vrstah stopnjevala v parlamentu in izven njega, v besedi in tisku, do viška in dobila končno izraza v nasilnih grožnjah in v izvršenem umorstvu. Pokrajinsko načelstvo SSJ, za Slovenijo je, ko je ugotovilo položaj, prišlo do zaključka, da je vlada izgubila vsako moralno pravico, da bi ostala samo še trenutek na državnem krmilu. Iz nastale s-ituacije ne vidi izhoda, dokler se ta vlada ne umakne. Iz protesta proti temu neparlamen-tarnemu in protizakonitemu režimu smatra za potrebno, da strankin predstavnik v Narodni skupščini zapusti parlament vse dotlej, dokler bo ta vlada stala državi na čelu. To se stavi kot predlog izvrševalne-mu odboru SSJ v odločitev. V interesu delavskega razreda pa smatra pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo razpust sedanjega parlamenta in izvedbo novih svobodnih volitev kot prehodno možnost za preureditev države iz temelja, na čemer je zainteresiran proletarijat Jugoslavije kot celota. Zadnji žrtvi za svobodo ln enakopravnost Beograjski listi naglašajo zgodovinski pomen veličastne žalne manifestacije v Zagrebu, zagrebški pa upajo, da bo kri obeh mu-cenikov uresničila njuno borbo za svobodo v svobodni državi Veličastna žalna manifestacija v Zagrebu ob pokopu narodnih mučenikov Pavla Radiča in -dr. Gjura Basarička ie najgloblje odjeknila v vsej državi. Vsi listi posebno poudarjajo vzorno disciplino ter veliki pomen Pribičevičevega govora in Radičsvega sporočila narodu. Tako poroča beograjska »Politika« V navzočnosti kraljevega zastopnika, vsega zagrebškega meščanstva, poslancev KDK, vseh kulturnih, humanih in patriotskih društev ter organizacij iz hrvatskih in drugih prečanskih krajev, predstavnikov oblasti in mnogih, premnogih kmetskih delegatov so bili včeraj -dopoldne položeni v grob na najsvečanejši način posmrtni ostanki v Narodni skupščini tragično preminulih poslancev Pavla Radiča in 'dr. Gjura Basaričko. Pogreb je bil veličasten in v Zagrebu ne pomnijo, da bi se bila kaka narodna žalna manifestacija izvršila tako spontano in tako presunljivo. Ves Zagreb je bil v globoki žalosti. Vsa industrijska podjetja so ustavila delo. Vse trgovine so bile zaprte. Vse življenje Zagreba je zamrlo v slavo in čast padlih žrtev težkega zločina, ki ga ie izvršil norec. Čeprav je iz bližnjih vasi in mest prispela v Zagreb množica ljudstva, je pobožna tišina vladala v hrvatski metropoli. Red je bil popoln. Vzdrževala pa ga ni policija, ker je ditek-ciia umaknila vse stražnike razen prometnih in so vzdrževali red samo reditelji, ki iih ie določila zagrebška organizacija HSS iz vrst meščanov in posebno še iz vrst akademske mladine. V splošnem je treba vodstvu KDK in posebej še podpredsedniku HSS Predavcu izraziti priznan ie. da v teh, za vso državo mučnih trenutkih ni prišlo do izliva ogorčenja med vsem narodom. Sporočilo Stepana Radiča so seljaki vzeli k srcu in se držali najdostojneje v vsem sprevodu. Ni bilo čuti nikakih vzklikov, nsjmani proti Beogradu in Srbiji. Skupine so govorile skoro šepetaje, izgovorjene besede so bili samo izrazi globoke žalosti. »Vreme« poroča: Tužno svečanost je v soboto imel Zagreb. Lepo in veselo mesto, ki je bilo zadnje tri dni zavito v črnino, je pokopalo svoja sinova Pavla Radiča in dr. Gjura Basarička svečano, z iskreno žalostjo. To ii bil navaden vsakdanji pokop z žalostjo rodbin in prijateljev. Žaloval je ves rod in po svojih predstavnikih tudi obedve drugi plemeni troimenega naroda. Žalost je bila splošna. Milijonar in siromak, profesor univerze in seljak, vsi so bili enaki kakor pred Bogom. Razlifte ni bilo. V dolgem špalirju, ki se je raztezal od Seljaškega doma do Mirogoja, so stali ljudje vseh stanov in vseh veroizpovedi. Vsi so iskreno in spontano manifestirali svoje globoko so-žalje v tej veliki narodni žalosti. Sprevodu je prisostvovalo blizu 200.000 ljudi. Vsa ta ogromna množica se je zadržala mirno in dostojanstveno. Vsi so pojmovali, da se zaradi zločina norca ne more obdolžiti celo pleme, ki je odkrito in javno obsodilo zločin. V tej težki situaciji, ko ie vsaka gesta Zagreba imela zgodovinski pomen, se je narod ravnal po navodilu vodstva in Stepana Radiča, naj vlada popolna tišina in naj se čujejo vzkliki: »Slava padlima junakoma!« Tako je Zagreb državniško spremil v večni dom svoja dva velika rojaka in zaslužna sinova lepe domovine. Izmed zagrebških listov poroča »Jutarnji list« Položili smo v grob dvoje teles velikih hrvatskih mučenikov. Položili smo ju med grobove prve arkade, da bosta tem mirno snivala svoj poslednji sen, ki si ga še nista želela, da se v senci velikih cipres odpočijeta in da se njuni duši združita z onimi neštevilnimi žrtvami, ki jih je tekem tisočletja žrtvoval hrvatski narod. Položili smo ju v grob z nado, da sta to poslednji žrtvi, ki ju je dal hrvatski narod in da bo njuna kri končno rodila oni plod. za katerega sta se borila: za svobodo, enakopravnost in človečanstvo. Samo to in nič več! »Novosti« pa poleg obsežnega poročila o pogrebu izražajo poslancem KDK, predstavnikom srbsko - hrvatskega naroda, dobrodošlico ob povratku v Zagreb, v pošteno, čestito, zdravo, narodno hrvatsko in jugoslovensko sredino. Dobrodošlica se zaključuje: »Hrvatski in srbski narod iz prečanskih krajev veruje vam, poslanci KDK, zaupa v vas in v svojega kralja. Posvetujte se mirno in zbrano, ne vdajajte se iluzijam po tej težki preizkušnji in bodite odločni, kadar boste sklepali o naši usodi. To je vaša dolžnost do naroda in kralja!« mundsenu Francoski hidroplan «Latham», na kate« rem je odplul Amundsen na pomoč Nobi« lu. Hidroplan je vodil poveljnik Guilbaud. V medaljonu spremljevalec Cuverville. Ruški rušilec ledu «Malygin», ki plove severovzhodno od Medvedovega otoka, poroča, da je zopet ujel nejasne brezžične vesti, ki izvirajo morda od Amundsenft. Iz tega bi se dalo sklepati, da je letalo «Latham», čigar oddajna postaja je imela sa* mo akcijski premer 100 km, v bližini Medvedovega otoka za silo pristalo. Istočasno poroča brezžična postaja ladje «Ingoy», ki leži v bližini Spitzbergov, da je bila v zvezi z Amundsenom, ki je prosil, naj bi vprašali brezžično postajo na Medvedovem otoku o vremenskih prilikah in možnostih za pristanek. Če se upošteva, da tudi geo= grafsko*fiziološki zavod, s katerim je bil Amundsen v zvezi, zastopa stališče, da je bil Amundsen takrat v bližini Medvedovega otoka, je skoraj gotovo upravičena trdi« tev, da bo mogoče Amundsena najti v okolišu Medvedovega otoka. Kakor izve »-Deutsche Allgemeine Zeitung*. preko Ne\v Yorka iz Quebeca, so tamkaj ujeli brezžično brzojavko, po kateri je oni del Nobilove ekspedicije, ki jo je Odnesel zrakoplov, našla neka ladja, čije imena do sedaj ni mogoče izvedeti. Uradno ta vest do sedaj Se ni potrjena. V Rimu nočejo slišati resnice Odmev Sauerwefnovega potovanja po Jugoslaviji Rimski listi skušajo pred svetom zanikati težke francoske obtežbe in pravijo, da nimajo na Balkanu nikakega interesa! — Italija postopa s svojimi Jugosloveni naravnost kavalirsko! Rim, 24. junija. Tukajšnji listi so ponatisnili članek, ki ga je objavil pariški »Matin« (glej včerajšnje »Jutro«) in v katerem poroča njegov beograjski dopisnik o posebnih dogodkili v Beogradu ter med drugim razpravlja o vprašanju ali obstoja vojna nevarnost med Italijo in Jugoslavijo. Listi objavljajo o tem dopisu ostre komentarje. »Lavoro d' Italia« naziva dopisnika (Julesa Sauerweina!) izzivalnega agenta in v svojem komentarju pravi med drugim, da ponavtja dopisnik staro igro, ki predstavlja Italijo kot iz-zivalko, ki oklepa Jugoslavijo z železnim obročem in stremi po zasužnjen ju Balkanskega polotoka. Njegove trditve, pravi list, so lažnjive, kajti vsem poštenim ljudem je znano, da je Italija vedno stremela po lojalnem sporazumu z Jugoslavijo in da je tudi v času največje napetosti ohranila hladno kri in se izognila korakom, ki bi lahko imeli usodne posledice. »Tribuna« omenja, da obstoji samo v dopisnikovi domišljiji ona Italija, ki stremi po teritorijalnih pridobitvah na Balkanu. In le zato je mogel priti do zaključka glede vojne. Nada'.;e pripominja list: »Matin« skuša opravičiti svoje zadržanje s tem, da si prizadeva ustvariti vprašanje o 500.000 »žrtvova-nih« Slovencev in Hrvatov v Julijski Benečiji, ki jih Italija preganja in trpinči.« Tudi » G i o r n a I e d' Italia« imenuje v svojem komentarju »Matino-vega« dopisnika izzivalnega agenta. Italija, pravi list, je že ponovno dokazala svojo dobro voljo Jugoslaviji z dejanji in ne samo z besedami. Italija nima vojnega programa in ne misli okupirati Albanije. Kar se tiče njenega ravnanja z manjšinami, postopa z njimi najbolje pred vsemi evropskimi državami! Pozno zvečer je objavil uradni list fašistične stranke izjave g'ede krvavih dogodkov v narodni skupščini ter meni, da ti dogodki v Italiji niso našii posebnega odmeva. Italija čaka popolnoma mirno na razvoj dogodkov. Uradni list opozarja na Mussolinijev govor v senatu ter obžaluje, da je del irancoskega tiska v zadnjih dneh pokazal do Italije neprijateljsko stališče. Uradni list poudarja končno, da bo Italija brez ozira na levo ali desno vodila svojo lastno politiko, ker mora zastopati svoje lastne interese in svoje lastno politično stališče v Evropi. ★ »Matin« je 19. junija priobčil pod naslovom »Slovenske pritožbe — Slovenci izjavljajo, da njihove rojake v Italiji metodično preganjajo« dopis iz Ljubljane izpod peresa svojega posebnega poročevalca Julesa Sauerwciria, ki opisuje blag značaj slovenskih krajev in mirno naravo Slovencev. Ko pa se prične razgovarjati s Slovenci, takoj pripovedujejo, da je četrtina njihovega naroda preganjana in da ie oo! milijona njihovih rojakov, ki žive pod italijanskimi zakoni, sistematično preganjanih. Kdor je za mir, se mora zanimati za te odnošaje, ki so dosegli že stopnjo razdraženosti. Srbi se pritožujejo, da si je Italija v AWnn«ji ustvarila vojaško bazo proti njim. Hrvati so žalostni rad! pisanja fašističnega tiska o Dalmaciji. Vojvodinci, ki žive ob Dunavu, so razburjeni zaradi zveze med T?imom .n Budimpešto. Koncem članka pravi Sauer\vein, da so dijaki iz Innsbrucka izmenjali navdušene brzojavke z dijaki v Zagrebu. Ce se bo nadaljevala taka italijanska politika, lahko pride do solidarnosti med Slovani in Nemci v teh krajih. Velike težave in ovire v Berlinu Tudi sestava meščanske koalicije se zdi negotova. Berlin 24. junija. Sestava nove vlade na podlagi weimarske koalicije bavarske ljudske stranke in tudi centruma najbrie ne bo izvedljiva. Poslanec Herman MUller ne namerava čakati na zaključek teh pogajanj, temveč razmišlja obenem, ko vodi pogajanja z vlado male koalicije, še o drugačni rešitvi. Kakor se izve, namerava sestaviti vlado osebnosti, ki naj bi jo podpirale frakcije velike koalicije. Dasi glavnih strankinih voditeljev ni v Berlinu, je Mtlller kljub temu vprašal vodilne osebnosti, ali bi pristale na tako vlado. Med prvimi je dr. Stre-semann pristal na ta predlog. Jeseni, ko bo velika koalicija realizirana na Pruskem, bi se frakcije avtomatično zvezale z vlado. V vladi voditeljev, ki bo najbrže tudi prodrla, bodo gotovo sledeče osebnosti: Miiller - Franken kot državni kancelar, Guerard kot podkancelar in minister za zasedene kraje, Stresemann kot zunanji minister, Curtius kot gospodarski, Gr&ner kot obrambni, SchStzel kot poštni. Hilferding (soc. dem.) kot finančni, Brauns (centrum) kot delovni in Heil (soc. dem.) kot prometni minister. Za ministrstvi za pravosodje in prehrano osebnosti še niso določene. Herman Miiller-Franken Mesto v braziljskem pragozdu To mesto je Rio de Janeiro, ležeče pod razglednim hribom Corcovadom, ki se dviga 700 m visoko. Njegove rebri so posejane z vilami in če hočeš priti na vrh, moraš hoditi dobrih pet ur. Najprej stopicaš po kozji stezici, tako zvani Pikadi, potem greš pO terenu, ki je namenjen za bodočo električne železnico, slednjič pa moraš bloditi kar po gozdu in paziti, da se ne izgubiš. Gozd nad Rio de Janeirom se naglo umika novim stavbam. Sveta Terezija, po kateri nosi ime, ga ne more zaščititi pred uničenjem. In v tem pragozdu najdeš vse, česar si želiš: metulje, pajke, pa tudi komarje vseh vrst, najdeš pa še drugo znamenitost, ki ji ni para nikjer na svetu. Ta znamenitost je 60 m visok Kristus Cofeovado je oromno razgled išče. Vidiš ga z raznih točk Rio de Janeira, fe pa stopiš nanj, se ti odpre diven razgled čez mesto in zalive, ako se ozreš navzgor pa uzreš na njem 400 m visok stožec. Ta ?tožec je njegov vršac in na tem vršacu so sklenili braziljski kristjani postaviti spomenik ka-toličanstva. Brazilija je država, kjer je cerkev ločena od države, a vendar ima vsako vero-izpovedovanje svoje pravice. T* pravice so se poslužili rimski verniki, ki so sklenili postaviti navrh Corcovada, 60 m visok kip Kristusa, ki bo imel razširjene roke in bo napfavljal vtis velikanskega križa. Nj»gova glava bo visoka štiri metre, nos pa en meter. Spomenik se že kleše v Ttaliji, od koder ga bodo pozneje prepeljali v Brazilijo. če splezaš na hrbet V višini kakih 500 m naletiš na Corco-vadu na hotel s krasno teraso. Izletniki, ki pridejo semkaj, se ne pozabijo ustaviti na tem mestu. Nele, da jim v hotelu postrežejo z najboljšim, kar imajo v zalogi — tu lahko vzivajo tudi dobroto razgleda in igre pisanih metuljev. Po zraku se tod okrog pode lijani. metulji posebne vrste, tako pestri in krasni, da je nastala zaradi njih v Braziliji posebna panoga umetne industrije. Te metulje love in jih prodajajo. Njihova krila spravljajo pod steklo ali jih vdelujejo v kovine in jih prodajajo za broše, narezke, pladnje in drugo namizno orodje. Najkrasnejše pa je srečanje z metulji v pragozdu samem. Nele, da je gozd prekrasen in da razširjajo čudovite avrakarije sa-njavo razpoloženje na vse strani: tu naletiš povsod na divne bromelije, na katerih se pozibavajo metulji. Flora je tu čudovita. Fuksije zrastejo štiri metre visoko, z njih se vsipajo z vseh strani tipični cvetovi. Po deblih plezajo veliki zeleni kuščarji, ki bi jih človek pri nas imel za krokodilčke. Prekrasne so tudi divje begonije, vse v belem cvetju, ali pa sinje zelenkaste tradeskanti-je, ki jih imajo v pragozdu za strašen' plevel ali pa glorinije. da sploh ne omenjamo orhidej, ki se jih tu nikoli ne dotakne človeška roka tako da lahko rastejo, cveto in umirajo, kakor hoče priroda. Zvečer imajo raziskovalci pragozda navado prižgati ogromno acetilenko. Pred njo rnzprostro velikansko platno, skoz se preliva luč in za tem plafnoni se začenjajo zbirati nepregledne množice vešč, hroščev in me-tuljev. To je Žetev za naravoslovca! Često-krat si v taki družbi v.iame obilno prekrasnega plena, med katerim so ludi metulji, ki merijo v premeru 32 cm. Sejni suženj V mestu je posebna znamenitost fcejm šuženi. Vsak dan se zbero na trgu brezposelni in brezposelne. Tu rti navada, da išče gospodar hlapca. ali gospodinja deklo v posredovalnici za delo. Kdor želi posla, pride na trg kjer čakajo moški in ženske, da jih gospodarji pokličejo in se z njimi pogodijo glede plače. Sej m je zelo raznovrsten. Na njem ne najdeš samo ljudi obeh spolov iz prekooceanskih krajev, cesto naletiš tu na moške in ženske iz predvojne Avstrije, iz sedanje Rumunije, Češkoslovaške, Madžarske in Jugoslavije. Prilika je mnesla, da je pisec teh vrst govoril z neko žensko, ki je prežala na delodajalca. Povedala mu je, da se je že štirikrat nasitila Amerike in se vrnila domov. In vsakokrat p« s»e ji je godilo doma tako slabo, da se je vnovič odpravila na pot in šla nazaj v Brazilijo. Rajše išče tukaj dela na trgu. kakor bo doma služila tu kuharico ali služkinjo. Kaj hočemo. Ziv-ljenski boj je brutalen. Vsak si mora iskati kruha tam, kjer ga lahko dobi, dobi ga pa lahko samo tam, kjer mu ga lahko dajo. Izjavi Glede na spomenico ljubljanskih akademskih kulturnih društev, priobČeno v »Jutru« 23. t. tn. ob dogodkih v Narodni skupščini zavzemamo slede na napačne komentarje k točki 1.). ki se glasi: »Naj-ostrejše obsojamo nevzdržne razmere v našem parlamentu, ki so ustvarile težko psihozo, iz katere ie rezultiral tudi zločin Puniše Račiča« naslednje stališče: Ni misliti na to. da bi »težko psihozo« ustvarila opozicija odnosno KDK. Edino v smislu takega tolmačenja smo pristali na spomenico. J. A. D. »Tri zla v«. Katastrofa raketnega DVA PONESREČENA POIZKUSA. V soboto je Fritz v. Opel doživel nesrečo s svojim raketnim avtomobilom, ne sa» mo eno, nego kar dve po vrsti. Dvakrat je avto obležal v cestnem jarku, obe peklen« ski vožnji sta se končali s katastrofo. Sre» ča še, da ni bilo nobene človeške žrtve; po» ginila je le ena mačka, ki so jo deli v ra« ketni avto, da preizkusijo odpornost orga* mzma napram bajni hitrost 400 km na uro. PRED PREIZKUSOM. «Vožnja se ne more ponesrečiti!* Tako prepričanje je vladalo vse povsodi med gle* dalci tik pred startom. Vsi so bili optimi« sti, 20.000 ljudi, ki je prisostvovalo poskus« ni vožnji, in ž njimi Fritz v. Opel, ž njim vsi aranžerji, tehniško vodstvo L dr. Ob dveh popoldne je bilo vse pripravlje« no. Poskusni avto ni bil tisti, s katerim je Opel pred štirimi tedni na berlinskem Avosu prvič poskusil rakete za pogon avto« mobila. Povsem nov voz, čisto nove kon« strukcije. Karoserija in šoferjev sedež v enem, za sedežem pa zaloga raket. Vrhu tega pa še spredaj dve raketi, ki predstav« Ijajo nekako zavoro. PRVI FOIZKUS. O pol treh se vozilo začne premikati. Dvajset tisoč grl zaori od navdušenja. Hi* trost narašča. 400 km, kakor je napovedal Opel? Ne, jedva 100, 120, morda 150, ce« nijo strokovnjaki. Dosežena hitrost je v resnici znašala 180 km, kakor se je pozneje dalo ugotoviti Med vožnjo ni bilo čuti ni« česar drugega kakor strašno eksplozijo. V širokem loku lete rakete venkai. Pok za pokom, kakor ogenj iz strojnic. Druga za drugo se vrste eksplozije. Voz je izginil v gostem oblaku dima. Fritz Opel je miren. Avto ustavijo, izkaže se, da je težko po« škodovan. ocKaj boste zdaj storili?» vprašujejo no« vinarji Opla. »Nadaljeval bom z delom,® je odgovoril in je že začel ^omagati pri repariranju. Reparature so trajale dve uri.-- DRUGI POIZKUS Ob četrt na pet je počilo. Znamenje za drugi start. Leta se je pa ponesrečil že v prvi sekundi. Ze prva raketa je eksplodi« rala s strašnim pokom. Voz je skočil s tira in se prevrgel, tako da so vse rakete nakrat eksplodirale. Vse povsodi dim in ogenj. Ljudje se polagoma zavedajo in ugotavljajo, da ni nihče ra« njen. Kako je prišlo do katastrofe? Opel zmi* guje ravnodušno z rameni. Najprej je tre« ba pregledati voz. Pesimisti seveda zago« tavljajo, da dokazuje ponesrečeni poizkus neizvedljivost ideje. A ne, le poizkus se je ponesrečil, to je vse. Dva, trije, dva j« set poskusov se bo ponesrečilo, preden bo stvar realizirana. Toda izvedena bo, o tem je Fritz v. Opel trdno uverjen. VZROK NESREČE. Kaj je bilo vzrok nesreče? Za drugi start so vzeli četverno množino nabojev, in to je bilo očividno preveč. Jedva je bila ra« keta za drugi start prižgana, je nastala oglušujoča detonacija, in potem je v tre« nutku bilo vse končano. In športni rezultat poizkusa? Doslej je znašala največja dosežena hitrost na tiru 250 km, Opel pa je v soboto dosegel 254 kilometrov na uro. Specijulni artistični atelje za črko« slikarstvo PRISTOU £ BRICEU LJUBLJANA, Resi jeva cesta št. 4 — Sv. Petra cesta št. 39. — Telefon 2908. Prva letošnja žrtev Blejskega jezera Prva letošnja žrtev blejskega jezera. Kopalna sezona se v prelepem poletnem vremenu razvija od dne do dne. Posebno današnjo nedeljo je bil obisk Bleda zelo velik in je v kopališčih vladalo prav živahno vrvenje. Zal pa je nesreča pri kopanju zahtevala danes svojo prvo žrtev. Ko so okoli pol 13. že zapuščali kopalci Grajsko kopel in se odpravljali k obedu, sta nenadoma zaklicala dva kopalca na lesenem splavu par metrov od kabin na pomoč. Par plavalcev se je takoi vrglo v vodo, drugi pa so zasedli rešilni čoln. vzeli s seboj rešilni drog ter so bili že po par sekundah na kraju nesreče. Toda bilo je že prepozno. Kakor pripovedujeta kopalca, ki sta videla neznanca z dvignjenimi rokami m brez glasu izginiti pod vodo. je bil ponesrečenec mlajši fant. Malo pred pogubo je parkrat skočil s stolpa. nato pa plaval proti splavu in tik pred njim se pogreznil v globino. Voda je na onem mestu globoka 16 metrov in je bila vsaka pomoč izključena. Prizadevanja plavalnega mojstra, ki je prihitel na mesto in skušal utopljenca dvigniti z vrvjo iz globine, so ostala brezuspešna. Tudi njegovega imena do večera še niso ugotovili. Kakor sklepajo, je bil kak domačin iz okolice. Po vsej priliki je neznanca, ki ni bil videti posebno spreten, pač pa drzen kopalec, nenadoma napadel krč in si siromak ni mogel pomagati v borbi s smrtjo v zelenem jezeru, ki ga ie potegnilo v globino. Pri današnji tragični smrti nepoznanega utopljenca se varnostne naprave v Grajski kopeli niso izkazale za zadostne, upad pa je, da bodo kopalci v Blejskem ježem v letošnji sezoni imeli no žalostnih izkušnjah v zadnjih sezonah več dufiaprisotnosti pri reševanju eventualnih ponesrečencev. Semifinale za pokal LNP Zaslužena visoka zmaga Ilirije nad Hermesom - Lepi uspehi slovenskih kolesarjev - Praške hazenašice zmagajo v Murski Soboti Ilirija - Hermes 8:1 (4:1) Včarai se je vršila semifinalna tekma ta pokal LNP-a, in sicer med Ilirijo in Hermesom. Za Ilirijo je bila ta tekma, lahko rečemo, posebne važnosti, in sicer zaradi tega, ker je Hermes v svojih zadnjih nastopih pokazal prav lepe zmožnosti in je moralo ilirijansko moštvo računati s tem, da mu zmaga ne bo ravno prav lahka. Ilirija je letos izgubila prvenstvo, toda porazi ne smejo odvzeti športnikom ambicije. To je Ilirija tudi pokazala. Za letos je hotelo ilirijansko moštvo postati vsaj pokalni prvak, kar mu bo po včerajšnji igri sodeč tudi uspelo. Poudarjati moramo razveseljivo dejst-vo, da lahko ugotovimo, da je Ilirija od svoje zadnje fekme pocabila čas za prav intenziven in sistematičen trening, ki se je žejo opazil na moštvu, ki je zaigralo zlasti v prvem polčasu v prav lepem stilu. V moštvu se vidi predvsem skupnost, ki je v prvi vrsti pripomogla Iliriji do visoke zmage nad Hermesom. Zlasti se je v tem fl-riru odlikovala napadalna vrsta, zlasti trio. Prav imenitno se razumeta Oman in Vodeb. Dovajanje je bilo precizno, duhovite kombinacije so povzročile, da je bila tekma prav zanimiva. Šiška se je izkazal kot odličen šuter, ki dela lelo ostro in uspešno konkurenco Primorjašu E rmanu. V krilski vrsti je bil najboljši Dekle-va, ki je zopet enkrat igral z dušo in s telesom. Bilo ga je veselje gledati, kako premišljeno in taktično pravilno je dajal žoge napadu. Ugajala je tudi njegova igra z glavo. Poleg njega zasluži pohvalo Lado. ki je v prvem polčasu Pokazal svoje defenzivne, v drugem pa tudi svoje ofenzivne zmožnosti. Vo'1'kar ostala svoja druga ai dosezal. Pleš je kljub temu, da je napravili nekaj napak, bi! na mestu, Verovšek igra zelo mirno. Miklavčič ni imel mnogo posla. Hermes je nekoliko razočaral. Videli smo ga ie mnogo mnogo boljšega. Sicer so bili njegovi igralca požrtvovalni, toda razen nekaterih kombinacij notranjega tria in od časa do časa dobre defenzivne igre krifeke vrste niso Hermežani pokazali posebnega. Res je, da so imeli pred seboj dokaj močnega nasprotnika, toda malo več smo od njih vendarle pričakovali. Mogoče je bila to indisponiranost, ki je bila slučajna. Menili smo, da bodo pokazali tako igro, kot proti istemu nasprotniku v zadnji prvenstveni tekmi. Kratek potek tekme. Igra je bila v začetku dokaj otvorjena. V 9. min. daje Vodeb lep pas Šiški, ki z ostrim strelom doseže vodstvo za Ilirijo. V 13. min. odda Oman, ki je zelo dobro vodil napad, z glavo žogo Šiški, ki postavi na 2:0. Tudi tretji gol, ki ga v 14. min. zabije Šiška, je bil plod premišljene igre Omana. V 20. min. je Miklavčič nekoliko blesiran, toda ostane v gota do 25. min. Nato ga zameni Doberlet. Kmalu nato centrira Janez in Vodeb zabije vsled slabega plasiranja gotaana Hermesa četrti goi za Ilirijo. V 31. min. uspe lepa kombinacija leve strani Hermesovega napada in Tobevšek zabije edini go! za Šiškarje. V 29. min. reši na tleh ležeči Doberlet v zelo kočljivi situaciji Ilirijo pred drugim golom. V drugem polčasu vstopi zopet Miklavčič, ki pa je skoraj brez posla, čeprav igrajo Hermežani nekoliko boljše. V 11. min. strelja Šiška ostro na gol, golman odbije, toda Vodeb je na mestu in zabije z glavo peti gol. Zaradi handsa diktirano enajstmetrovko proti Hermesu skoraj s kazenske črte pretvori Šiška v šesti gol. Po leno taktični potezi Šiške dobi v 38. itnin. žogo Oman, ki jo leipo predloži Vodebu in ta daje sedmi gol. V 41. min. strelja nenadoma Oman in žoga gre mimo presenečenega vratarja osmič v mrežo. Sodil ie dobro g. Držaj. Spregledal je le nekaj off sidov. V predtekmi je SK Reka premagala SK Blan (Novo mesto) s 4:1. Zaradi vročine je bila tek-ima precej monotona. Ostale nogometne tekme Maribor: Varaždinski SK : ISSK Maribor 2:1 ;(0:0). Maribor je izgubil tekmo kljub temu, da je bil skozi 70 minut v kazenskem prostoru Va-iraždkiceiv. Mariborski napad ni izrabil moogo-ibrojnih prilik, žoga pa, ki jo je pošiljal na gol, ;|e ubranila pred golom plasirana enajstorica gostov s svotjim izboradm vratarjem Ooldonijem na čelu. Pri Varaždincih sta se odlikovala branilca s svojo požrtvovalno igro; krilska vrsta i|e bila zgolj defenzivna, napad se pa skoraj sploh ni opažal. Vodstvo dosežejo Varažddnci v 8. min. drugega polčasa po enajstmetrovki, ki jo zabije Hrein. Drugi gol je v 10. min. zabil Ribič. Za Maribor je v 12. min. scortal Chijo Hre-fcčak. Razmerje kornerjev 8:2 za Maribor, Beograd: BSK : Jugoslavija 3:3 (2:1). Prijateljska tekma. Hazena Praška Slavija v Murski Soboti Mursko Sobota, 24. Junija. Danes je gostovala tukaj hazenska družina praške Slavije proti družini SK Mura. Pražamke so zmagale s 7:5 (4:3). Sodil je g. Čuvaj iz Zagreba. Kolesarstvo Semifinale za državno kolesarsko prvenstvo Včeraj se je vršila semifinalna kolesarska dirka za državno prvenstvo, ki je obenem olimpijska klasifikacijska dirka na km 155. Prijavilo se je 18 drkačev vseh klubov, včlanjenh v Kotu-raškem savezu. Dirka se je izvršila s posameznim startom ter intervalom dveh minut. Rezultata so sledeči: t.) Šolar Joso (Motokol. klu-b Ilirija, Ljubljana) 5:44:46. 2.) Kranjc Ivan (H. K. B. Orao, Zagreb) 5:52: 46.2. 3.) Kosma t in Ivan (A. S. K. Primorje, Ljubljana) 5:55:04. 4.) Smrekar PaveJ (Kol. klub Ljubljanica) 5: 55:49. 5.) Peršm Maks (Motokol. klub Ilirija, Ljubljana) 6:01:54. 6.) Banek Anton (Gradjanski, Zagreb) 6:0218. Istočasno se je vršilo državno prvenstveno finalno tekmovanje juniorjev km 93. 1.) Sturman Slavko, H. K. B. Sokol, Zagreto 3:21:07. 2.) Dolničar Kari (Kol. klub Sora, Št. Vid nad Lubljano) 3:34:05. 3.) Kržič Marko (Gradjanski, Zagreb) 3:41:41. 4.) Dovč Ivan (Kol. klub Sava, Ljubljana) 3: 48:46. 5.) Forko Stjepan (Ko., kbb Celje) 4:21:45. Prvorazredni dirkači so dosegli povprečno hitrost km 29954, juniorji pa km 29.820 na uro. Krožna proga je bila deloma dobra, deloma posuta. Dirkači so smela izredno mnogo defektov, tako da jih je po tretjem krogu dve tretjini odstopilo. Vsa proga Novo mesto — Maharovec — Draga — Kronovo — Novo mesto, ki je dolga 155 km, je bila po četi Velocipedskega bataljona pod spretnim vodstvom g. majorja Jakliča, ki je tudi vodil dirko, strogo zastražena ter se je izvršila brez vsake nezgode. V nedejo dne 1. julija t. 1. se vrši finalna dirka za državno prvenstvo in klasifikacijska tekma za oliimpijado na krožni progi Krška vas — Brod — Kostanjevica — Krška vas, km 172. Lepi uspehi mariborskih kolesarjev na mednarodni kolesarski dirki Gradec — Semmering — Gradec Gradec, 24. junija. Danes se je vršila ve» lika cestnogorska dirka na 207 km dolgi progi Graz*SemmeringsGraz, katere se je udeležilo tud' 16 dirkačev iz klubov, včla» njenih v Zvezi kolesarskih društev za ma> riborsko oblast. Borba v glavni dirki, kakor tudi v juniorski skupini je bila zelo ostra. Bilo je nebroj padcev, kar dokazuje tudi dejstvo, da leži član kluba «Edehveiss» iz Maribora, Kissmann težko ranjen v graški bolnici. Lažje poškodovanih pa je cela vr* sta avstrijskih vozačev. V glavni dirki je dosegel prvo mesto Pa= vel Schober, drugi Stanzl, tretje Bayer (vsi iz Gradca). Četrto mesto je dosegel Fra,njo Nabergoj, peto pa Valentin Šibenik, oba člana mariborskega «Peruna». Pripomniti je, da je bil na obratni točki vrh Semme« ringa, v glavni skupini prvi Perunaš, Šibe* nik, ki pa je, kakor tudi Nabergoj, imel pri povratku večje defekte in se je radi tega plasiral šele na petem mestu. Dirk a juniorjev, prvi Feliks Kralj iz Ce» lovca, drugi Fran Strucelj (Perun), ki je privozil na cilj s težko rano na kolenu. Našim kolesarjem čestitamo na lepem uspehu in upamo, da bodo pri revanžni dir* ki, ki se bo vršila 1. julija okrog Pohorja, odrezali še boljše. Tenis Daviš cup Felixto\ve, 24. junija. Semifinalni boji za Davisov pokal med Anglijo in Italijo, ki so bili danes doigrani, so se končali z zmago Italije 4:1. Praga, 24. junija. Drugi evropski semifi* nale za Davisov pokal se je tu odigral med Holandsko in Češkoslovaško. Tretji dan tekmovanja je Holandec Timmer porazil češkega prvaka Jana Koželuha 6 : 2. 2: 6, 6 : 2, 6 : 4 (!), odločilno točko za Češko* slovaško pa je izvojeval Macenauer, ki je zmagal nad Van Leneppom 6 : 2, 6 : 2, 6 : 2. Češkoslovaška si je s to zmago izvo* jevala pot v finale, ki ga bo odigrala z Ita* lijo. Zmagovalec v finalu evropske cone bo igral z Ameriko. Skrivnosti iz živalskega življenja Takrat, ko je mož prvič ostal pri ženi, da bi videl, kako dete odrašča, ki ga jima je naklonilo božanstvo, takrat se je rodilo ono, kar imenujemo človeško družbo ali tudi »kolektivnega« človeka. Pri živalih je stvar podobna. Mnoge med njimi so spoznale, da tvorita samec in samica dvojico, ki lahko živita v zakonski skupnosti eno sezijo pa tudi več, da stvorita potem z mladiči novo rodbino. Poleg teh pojavov ozkega zakonskega življenja se pri nekaterih živalih opa-:Ea nagnjenje do tvorjenja večjih družb, kakor pri čebelah, termitih, ki imajo pravcate države. Razlog: borba za obstanek. Kairo se družijo živali Zanimivo je, kako se družijo nekatere druge živali. Na primer sloni, ki se v čredah pode skozi gozdove in džungle. Dobe se razni tipi: eni, ki žive vedno skupaj, drugi, ki se družijo v pare le, če jim nagaja ljubezen, in se potem zopet ločijo, in tretji, ki Sive izven dobe parjenja v tropah, ločeni po spolu: sanici posebej in posebej samice. Ta poslednji način kolektivnega življenja se opaža i pri afriškem i pri indijskem slonu. Časih se sicer primeri, da si trope samcev in samic skupno poiščejo vode, a ta skup- nost je le zunanja. Ameriški bizon, ki baje izumira, se druži v velike črede, ki se pa sestavljajo iz posameznih trop, moških in ženskih. So pa tudi nekatere vrste živali, pri katerih je skupno življenje omejeno le na žensko polovico, med tem ko samci rajši žive zase. Taka je stvar pri poljskih miših, kadar se ne parijo, in če takrat opažaš kako tropo miši, smeš biti uverjen, da ni med njimi niti enega samca. Ptice in ribe Da se ptiči radi družijo, je znana stvar. Na enem samem drevesu boš videl na stotine vrabcev. Ves Markov trg v Benetkah je poln golobov, pod slehernim tramom v vasi so lastavičja gnezda, stotine galebov obletavajo ladjo. Toda najbolje čutiš, kako neka sila veže ptice v jate, kadar se jeseni zbirajo, da odlete v južne kraje. Kolektivnost je zanje uprav tipična lastnost. Tudi nekatere ribe žive v velikih dražbah, n. pr. slaniki. Slaniki se često družijo v vlake, ki se raztezajo več kilometrov daleč in široko in čoln, ki zaide med nje, je pogosto v opasnosti, da se ne preobrne. Takrat slanikov ni treba loviti z mrežami, zajemaš jih lahko kar s skledami. Zakaj ee Sohčna ljubljanska nedelja Ljubljančani pod vtisom velike žalne manifestacije v Zagrebu. Vedro razpoloženje v prirodi. — Prireditve in nesreče. Ljubljana, 24. junija. Ljubljana je še vedno v črnem in noče se izseliti iz src turoben občutek, ki nas je prevzel spričo krvave tragedije idealnih mož v, omadeževani Narodni skupščini. Ljudstvo ie živelo pod dojmom sporočil o pogrebnih svečanostih v belem Zagrebu ter ie vsepovsod v pogovorih toplo izražalo sočutje z razž^lošččenimi svojci obeh padlih herojev. V ostalem so Ljub'jančani preživeli krasno nedeljo. Boeovi so nam naklonili naj-krasnejše vreme. Že oreisoo jasno jutro ie vabilo v prirodo in na čisti zrak vse. kar leze in gre. Svet se ie kopal v morju solnč-nih pramenov. Vlaki so odhajali iz Ljubljane na vse strani prenapolnjeni. Danes so prišli na svoj račun vsi kopalci, čebljajoče družinice in posamezn:Ki, ki so odhajali v okolico v vodo in na mivko. Kopalna sezona napreduje razveseljivo. Glavne ceste so okupirali avtomobili in motocikli; koles ni bilo na njih. Prehud prah, ki se je valil čez njive in travnike, ie pognal pešce na stranske steze, kjer je še lepše hoditi in občudovati žitna polja, pa takole mimogrede odpočiti ali natrgati rdečega maka in poljskih cvetlic. Uh. veselja in užitka za zvrhano kupo ob pogledu na vso to zlato krasoto, ki kar omamlja. Kamor pogledaš in sežeš. samo zdravo bohotno življenje. NezadovoHnežev v preprostem nedeljskem življenju danes v Ljubljani ni bilo. razen ubogih sitražnikov. ki jih gnjavijo že pet dni in iim odmerjajo po 24 ur službe dnevno za »strogo pripravljenost«, to se pravi: za dolgočasno posedavanje na dvorišču policijske direkcije. V ostalem so dobro izrabila današnjo nedeljo tudi razna društva, ki so priredila lepo število veselic s prav pestrimi programi. Posebno lepo ie uspela proslava Nagla izsleditev vtihotaplje-nega vlomilca Ljubljana, 24. junija. Naše oblasti so doznale že za več primerov, da prehajajo preko italijanske meje v Slovenijo razni sumljivi tipi, ki se pečajo s tihotapstvom ali zasledujejo pri nas razne čudne namene. Med ljudmi, ki begajo iz Italije, je res tudi veliko preganjancev in revežev, ki si skušajo poiskati pri nas poštenega kruha. Žalibog pa so med njimi tudi taki elementi, ki imaio v mislih vse druge načrte. Ljubljanska policija je bila že pred tedni opozorjena, da se je pretihotapila preko meje pri Logatcu nevarna vlomilska tolpa, ki bo skoro gotovo skušala v Sloveniji iskati plen. Opozorilo, da so na obiskih tržaški svedrovci, je odgovarjalo istini in je policija že danes prav po naključju vlovila nekega člana te nevarne družbe. V znani Orehkovi vinski kleti v Kolodvorski ulici se je danes okrog 12.30 pojavil mlad gost. trebušaste postave, ki je nosil s seboj dva velika zavitka. Možak, oblečen v čedno sivo obleko, je naročil vrček piva Vožnja čez hribe in doline. tako družijo? Bržčas zato, ker se na la način laglje ubranijo sovražnikov, ki jim pre-te v vodi in v zraku. V severni Sibiriji se mnogo opaža potovanje lososa, ki se druži v velikanskih množicah. Isto velja za lipana, postrv in sardino. Zanimivo je, kako potuje jegulja. V dobi drstenja potujejo jegulje iz sladkih vod v morje, torej baš obratno kakor losos. Med 12.000 ribjih vrst utegne biti jegulja najin-teresantnejša. Pomladi ali malo pred nastopom pomladi se pojavijo na francoskih In angleških obalah v nepreglednih množinah majhne ribe, po velikosti in debelosti ne večje od vžigalic: to so mlade jegulje, kf v milijardah in milijardah potujejo v reke, da tam prežive svojo mladost. Ker so dobre ro-parice, si znajo hitro poiskati hrane. Vislic temu rasejo le pogasi in minejo cela leta, preden toliko dozore. da nastopijo svoje poslednje potovanje v morja, na kraj drstenja. »Gliha vkup štriha« In še mnogo, mnogo drugih živali je, ki se zvesto ravnajo po starem reku: »Gliha vkup štriha«. Iadividiji iste vrste se družijo v prvi vrsti iz instinkta, gotovo pa igra vlogo tudi okolnost, da veljajo za vsako živalsko vrsto posebni življenski pogoji, ki jim najbolj« ustrosajo baS kraji, kjer sa tbi-rajo v trope. In ta nagon je tolikšen, da j* n. pr. posamecsni golobji par vedno priprav- 20-letnice Sokola II. na Prulah. ki je danes zares imel zlat dan. Trije z zlomljenimi rokami in nogami V ljubljansko splošno bolnico so danes pripeljali tri ponesrečence. Gospa Marija Kovačič. doma z Dolenjskega, se ie mudila na obisku pri svojih sorodnikih v Vevčah. Popoldne okrog 16. je šla po poti do bližnje resitavracije. ko se je nenadoma pripodil za njo nezman kolesar in se zaletel z vso silo v njo. Gospa se je zasukala in padla po tleh: obležala je z zlomljeno desno noga Iz Vevč so takoj telefonirali v Ljubljano rešilni postaji, ki ie spravila po-nesrečenko z avtomobilom v bolnico. Malo drugačno nesrečo ie doživel snoči kleparski vajenec 16-letni Karel Vodušek, doma iz Rožne doline. Pomagal je na Rožniku spravljati skupaj drva za kres. pri tem pa je tako nerodno padel, da si je zlomil levo nogo. Mladega poškodovanca so spravili njegovi prijatelji domov, odkoder so ga morali danes prepeljati na zdravljenje v bolnico. Najbolj nesrečen izmed vseh treh je pač 18-letni posestnikov sin iz Slap pri D. M. v Polju Ludvik Grum. Danes okrog 14. se je odpeljal z dvovprežnim vozom po cesti, ki vodi proti Studencu, na travnik, da naloži seno. Nenadoma pa sta se mu na cesti iz neznanega vzroka siplašila konja, ki se nista dala ustaviti. Pričela sta divjati in nakrat je fanta vrglo v loku z voza. Padel ie na cesno. kier se je ves pobit po obrazu in ostalem telesu valjal z zlomljenima obema rokama. Hudo poškodovanega mladeniča so pravili v Ljubljano šele pozno zvečer. Njegovo stanje ie resno, ker je odnesel poleg zunanjih tudi hude notranje poškodbe. in se previdno oziral okrog sebe. Komaj pa se je nabralo v gostilni več gostov, je pričel stopati od enega do drugega ter se slednjič obrnil tudi na samega gostilničarja, ako morda kupi nekaj razne mesnine in konzerv. Neznanec, ki je imel v zavitkih več škatelj sardin, kranjskih klobas, salami in drugih stvari, bi morda res napravil kupčijo, saj je ponujal jestvine nizko pod ceno; prehitel pa ga je stražnik Sojer, ki se je pojavil v gostilni. Ob pojavu stražnika ie neznanec, ki je imel naravnost govorniško žilico, naenkrat umolknil. Gostje so se pričeli pomenljivo nasmihati, zato je mož kar rad odšel s stražnikom iz gostilne. Toda na ulici se mu ni nič kaj mudilo dalje in jo je že hotel pobrisati stražniku v neko stransko ulico. Na policijski direkciji so bili pred tem že obveščeni, da je bil tekom noči izvršen drzen vlom v vinsko klet Iva Loziča v Gledališki ulici št. 2. Svedrovci so se vtihotapili v klet preko dvorišča ter skozi okno. Ukradli so tri velike in okrog 10 malih škatelj sardin, okrog 500 komadov zet-skih cigaret, več hlebov sira. nekaj klobas, kvargljev in salami. Privoščili so si tudi žganja in ruma. vina pa so popili za celo kmetsko svatbo. V sobi dežurnega uradnika so takoj ugotovili, da izvirajo predmeti, ki jih je imel s seboj aretirani 291etni Lozje Kestrin iz Trsta, od vloma in tatvine pri Loziču. Are-tiranec je skušal tatvino taiiti ter le pripovedoval izmišljeno storijo o svojih avanturah po svetu. Ker pa so ga spoznali na podlagi fotografije v kriminalni razvidnici kot opasnega, že štirikrat aretiranega tatu, mu seveda niso dosti verjeli. Slednjič je Lojze, ki ima za seboj visoko tržaško vlomilsko šolo, izpovedal, da se je pretihotapil čez mejo in sicer v večji družbi vlomilcev, od katerih pa pozna samo nekega Rudolfa S. in Ivana F., ki se nahajata še v Ljubljani. Vlom v Lozičevo klet je bil po izpovedbi Lojzeta šele uvod v nameravano serijo vlomov. Tei jih bo svedrovska tolpa Še izvršila, ako se ne posreči policiii spraviti vse zlikovce pravočasno na varno. Pustolovščina nečakinje Ivovskega nadškofa Nečakinja ivovskega nadškofa Ana Gre-gorinska se je poročila 1. 1913. v Cernovi-cah z baronom Romanom Sklenarskvjem. Ko je nastala svetovna vojna, je baron Sklenarskv zbežal in ostavil v Černovicah svojo ženo. Do konca vojne proti Rusiji ni bilo o njem nobenega sledu. Po sklenitvi premirja v Brestu Litovskem je prejela Ana Gregorinska povabilo, naj se oglasi o-javi v človeškem telesu. Da se obvaruje po gube, mora gasiti svojo žejo s človeško krvjo. Bataki imajo torej, veliko nagjcnje k kanibalizmu, čeprav so po-.i vplivom Ev-iopcev v glavnem že opustili ljudožrstvo, ki je bilo prej pri njih vsakdanji dogodek. in sovraštva Življenje Batakov je zadružno. Kolibe so zelo velike in v njih živi često 10 «lo 12 družin pod eno streho. Pomešana sta oba spola, samo odrasli neoženjeni možje nimajo v tako skupnem bivališču ue prostora ne dostopa. Družinska bivališča so zanje nedotakljiva svetost. Bataki so posebne vrste lenuhi. Živijo od riža, polja pa obdelujejo ženske mesto moških. Možje postopajo. Za to pa jim nalagajo običaji in tradicije dolžnost občevanja z duhovi. Sploh igrajo duhovi veliko in pomembno vlogo v življenju lega narodiča. Vse kar živi, se razvija in raste, vse kar se giblje je v zvezi z duhovi. Duhovi pa so dveh vrst, dobri in slabi. Dolžnost moških je, krotiti slabe duhove ter jih navajati k dobremu. Če se vseli v hišo ali družino zel duh, ga je treba izgnati, kar se zgodi navadno z velikim truščem v navzočnosti za-klinjača in čarovnika. Čarovnik uporablja za izganjanje duhov pos.^bnn palčice, ki imajo zgoraj izrezljani glavi, predstavljajoči sestro in brata. Ta dvojica je simbol ljubezni, ki premaga vse zlobne duhove. Bataki verujejo, da ima taka palica čarobno moč in da lahko stori kar hoče Kjer se pojavi, dobi oblast nad hudobnim duhom. Izganjanje duhov ni tako enostavno in zahteva teŠcih žrtev. Hiša, v kateri se je naselil hudič, mora žrtvovati 8-letnega dečka. Tega zakopljejo do vratu v zemljo. Ušesa in nos mu zamaše z nekakšnim kitom, da more dihati samo skozi usta. Slednjič zvari čarovnik, ki pred tem opravi neke obredne plese, svinec, katerega vlije v vrelem in tekočem stanju žrtvi v usta. Deček v strašnih mukah izdihne, nakar proglasi čarovnik, da je hudobni duh izgnan, domačini pa odre-žejo žrtvi glavo, odžagajo vrh lobanje, v kateri je tičal zlobni duh. in io shranijo za dokaz, da hudiča ni več. Bataki pa imajo še druge čudne običaje. Kadar dozori mladenič ali dakle za ženitev ali možitev, odpilijo posebni veščaki moškemu in ženski zobe prav do dlesna. Čeljusti se zaradi tega znatno stisnejo. Poznavalci razmer med Bataki trde, da je po taki proceduri jedva spoznati žene ki so bile prej čestokrat prav lepa dekleta. Tudi ta proces je v zvezi z duhovi. Sploh imajo Balaki izredno veliko število duhov, in v primeri ž njimi je celo veliki duh, ki predstavlja nekakega boga, maj- Na otoku Sumatri živi ljudstvo Batakov, ki pripadajo malajskemu plemenu. Ta rod živi v gosto pogozdovanih predelih in se na vso moč brani pred belokožci. ki prinašajo v njihovo primitivno življenje samo pogubo. ^Civilizacijo« in »kulturo«, ki jih sezne-nja v prvi vrsti z žganjem in kožnimi bolezni, odločno odklanjajo. Nezaupljivi so do slehernega belca, ki bi se hotel naseliti med njimi, da bi proučeval način njihovega življenja in njih običaje. Vendar se je posrečilo nekaterim Angležem, da so se po dolgem prigovarjanju naselili med njimi. Rod prebiva v kolibah, stoječih na bambusovem trstju. Bivališča spominjajo v marsičem na stavbe na koleh, katerih ostanki so se našli tudi na Ljubljanskem barju. Kolibe obdajajo globoki jarki, v katerih je voda. Tudi nekakšne obrambne zidove postavljajo, da jih ščitijo pred napadi sovražnikov. Obleka Batakov je prav skromna. Ovijajo se z nekakšnim platnom, katerega izdelujejo sami. Zgornji del života je nag, pokriti so samo od pasa do kolen. in sklenila je sama pri sebi, da prosi prvega, ki bi ž njim imela otroka, da jo vzame za ženo — takrat je bilo njeno ime že slavno. Ni ji bilo težko, dobiti ijubimca; ali nevrednež ni znal ceniti sreče, ki se mu je ponujala, in je njeno prošnjo odklonil. In tedaj je storila nepremišljenost, da je uslišala vztrajne prošnje grofa Klinglinvja; že po dveh letih jo je na zahtevo svojih roditeljev ostavil in zopet je ostala sapia s svojim detetom. Leta 1717 je bila Adrijena z vsemi častmi sprejeta v pariško Academie Frangaise, kjer je prvič nastopila v vlogi. Elektre v Crebiilonovi tragediji. Doživela je velikanski triumf. Proglasili so jo za največjo igralko, kar jih je rodila Francija. Na drugi strani pa se je pariški družbi priljubila tudi ujena skromnost, gracijoznost in sramežljivost, ki je bila v živem nasprotju z dobo, v kateri je živela. Zato so jo zelo radi videvali v aristokratskih salonih in so jo vabili na vse prireditve. (Nadaljevanje v prihodnjem «Ponedeljku») Adrijena Lecouvreurova je ena izmed največjih postav francoskega gledališča in ena najnežnejših ljubavnic svoje dobe. V ljuba vi kakor v igri je bila fina in globoko ■čuteča; usojeno ji pa je bilo vzlic temu ali baš zaradi tega kratko življenje, polno ne-naaejane slave, a hkrati tudi težke bolesti, ki jo je prenašala z neskončno potrpežljivostjo. Njeno ime je v neločljivi zvezi s poezijo in romantičnostjo in božanstvenostjo, njeno življenje pa je simbol presunljive tragike. V čem je oni tajinstveni čar, ki odseva od ie velike igralke in nedosegljive ljubimke? V njenem tragičnem koncu? Ali pa v njeni vztrajni ljubezni? V ljubezni kakor v umetnosti je žrtvo-vaia sebe vso s tisto vdanostjo, ki je lastna samo izjemnim bitjem. Njena ljubezen je bila visoko iznad nižin Človeških strasti, bila je čista in neomadeževana v vsem svojem žaru. Osepnice Kadar si je otrok nalezel ošpice, poteče včasi petnajst dni. preden se pokažejo ne-dvomljivi znaki — izpuščaji. V tej dobi pa je dete že nevarno za svojo sosesko. Kako spoznati v sumljivih primerih, ie-li res okuženo? Godlewski nam odgovarja tako: Rožič ali kupico staviš osumljenemu kamorkoli na telo. Mimogrede se DOjavi na tistem mestu lahna erupcija. Takšna ugotovitev je pomembna zlasti oo sostih naseljih Zoper komarje Le Dimanche Illustrč priporoča kot edino učinkovit pomoček proti komarjem: luk. Z listi te rastline, ki se ponekod zove lu-kek. drobnjak 'ali por. si natreš obraz in roke. Sredstvo ie poceni in preprosto, čeprav ne posebno prijetno. V naših krajih imamo ponekod ob močvirjih ta zoprni mrčes. n. pt. v Dalmaciji. Makedoniji, okoli Mostara (popadači ali papatači). t»a tudi Slovenija ni brez komarcev in mešic. n. pr. Celje. Za naše barjane pa ie nedosezliiv še neki druži lek: imeti v sobi poganjek rastline euca!yptus globulus. ki ie doma v Tasmaniii in Avstraliji, odkoder so ga presadili tudi v Alžirii-o in iužno Francijo. Kako pregnati ose od izložb Sadjarji in sladčičarji najlaglje prepodi vsiljive ose s svojih stojnic ali izložnic. ako razpostavijo vmes nekai krožničkov, vse-bujočih mešanico iz enakih delov 'avoro-vega olja in praška od looatike (aloie). Lepa misel Odbor za pobijanje susice ie na Francoskem izdal posebne znamke. Od 1. dec. 1927. do 5. jan. 192S. se jih je prodalo 138 milijonov. Čistega dobička je 12.500.000 frankov. Rojena je bila v aprilu 1692 v malem šampanjskem naselju Dameryju. Njen oče je bil siromašen klobučar in se je v želji po bogastvu preselil v Pariz. Že v rani mladosti je čutila v sebi nagnjenje za pesem in mu-ziko; sleherno priliko, ki se ii jO nudila, je porabila za recitiranje in deklamiranje. 2e v svojem trinajstem letu je nastopila na odru. Prvi početki so bili težki in neuspešni; saj ni imela ne sredstev ne prilike, da bi se metodično pripravljala na svoj poznejši poklic. Igrala je v gledališčih v Flandriji, v Alzaciji in Loreni in se je kmalu zaljubila v nepomembnega igralca Cla-vela, ki je o njem mislila, da jo bo oženil. To se pa ni zgodilo in vsa razočarana se je predala nekemu lepemu častniku pikardij-skega polka, ki se je smrtno zaljubil v mlado umetnico. Bilo ji je takrat jedva osemnajst let. Ni trajalo dolgo in se je tudi ona zaljubila v častnika. Bila je srečna, presrečna; toda lepi kapetan je že čez leto dni umrl in ostavil obupano vdovo. V tugi za nesrečnim soprogom se ji je mahoma zahotelo lastnega doma in intimnega zakonskega življenja, Mama, mama, Slavko stoji pri severnih medvedih! Kako se bo zopet prehladil! pred samim seboj, ker se zaveda, da je na svetu še nekaj več nego roka pravice, kateri se more ubežati, nekai čemur se ne more uteči in ki je visoko nad očesom postave, ki se ga more preslepiti. Zato je bežal na vlak, zmeden in preganjan, v zadnjem trenutku! In služkinja, ki bi bila morala izpolniti Lijin ukaz in zakleniti duri, ie pomagala pri njegovem begu! In jaz! Nesrečnež! Taval sem kakor izgubljen okoli vile in nisem pomislil na možnost človeških skrajnosti. Niti po Julijevem begu na vlak! Saj je vendar jasno in nedvomno vse. In dopoldne? Zakaj nisem šel naravnost gori? Morda še ni bilo prepozno? In sedaj? Na policijo! K prvemu stražniku! Ne, ne! K njej, naravnost k njej! Vsaka sekunda je usodna, ako je v njej le še kapljica življenja. Skočil sem v avto, ki je brzcl po ulicah kakor za tekmo, meni pa .ie bilo, kakor da se premika težko obložena ja-dernica iz mirnega zaliva brez najmanjšega vetra... morda odločilno ojeklenila in v usodnem trenutku sprožila v grozno dejanje! Le kako, da nihče v vili ni slišal? Kako? Najbrže je vse dobro premislil in zamenjal samokres z nožem! Strašno! Seveda, sicer bi bili slišali! Moral je izvršiti zločin bliskovito in uboga Lija je padla, prebodena naravnost v srce, neslišno za sostanovalce na divan. Strašno, strašno! Samo tako je moralo biti. Zato taka smrtna tišina v njeni sobi. In to tišino, posvečeno po njeni nedolžni smrti, sem onečastil jaz! Vrgel sem kamenček skozi okno, da jo prikličem, pa sem zadel svetilko in tako ugasnil luč, ki je gorela nad njenim mučeniškim truplom! In on — zločinec je pobegnil in se skrival pred lastnim zločinom! Kako prav sem mislil, ko sem si očital, da sem prišel prepozno! Prokleta družba! Zakaj sem sedel v kavarni in poslušal kalno besedičenie žurnalista Vode! Kriv sem niene smrti in Juliievega zločina! Moral bi se vrniti, kakor je rekla in — Julij... Da, Julij je zločinec! Zločinec, ki beži in me prosil v imenu božjem za majhen dar. Siromakova zahvala, izražena v tisočkrat izrečeni obljubi, da bo dobri Bog odvrnil od mene vse nesreče, mi je odmevala v ušesih še dolgo potem, ko sem krenil s ceste, ki vodi k mojemu domu, v mesto z namenom, da čimprej odkrijem Julijev zločin in da rešim Lijo, ako ni že prepozno. Misel, da sem zapravil toliko časa, je padla na mojo vest kakor ogromna skala, ki je ne more odvaliti nobena sila. Kako zelo sem se motil o Juliju! Smatral sem njegovo početje za bedasto ljubosumnost, za otročje maščevanje moža, ki hoče kljubovati vsem dejstvom, ko vidi, da je prišel zanj začetek onega konca, ki pomeni neizogibno razpotje v ljubezni prevarana ženske. Ni ljubezen, kar navidezno približuje moškega ženski, kadar sprevidi moški, da ženska, ki ga je nekoč ljubila, ne čuti zanj več ničesar v svojem srcu. Kar vodi moškega v Julijevem položaju, je maščevalnost in dostikrat tudi zavist. Vse pa je navadno tako otročje, in za ženske tako smešno, da niti najmanje ne mislijo na možnost resnih ovir njihovi novi sreči. Po tem splošnem pravilu — sankcijo-niranem po neštetih primerih v sodobnem življenju — sem sodil tudi Julija, ki je bil zame vedno najsplošnejši človek v vsem. V ljubezni še celo. Tako sem ga sodil vedno. Zlasti po dogodkih v zadnjih dveh dneh oziroma nočeh. Zato sem bil miren zase in za Lijo. Zase že zato, ker mi je bila vest čista, za Lijo pa sem vedel, da je kjub svoji posebni izjemi med ženskami, vendarle ženska, ki si ne otežuje srca s takimi otročarijami, kakor so bili Julijevi nastopi. In vendar, kako silno sem se motil! Naenkrat sem videl vse Julijevo početje v drugi luči, ki je namah razjasnila ne samo njegove zločinske namere, temveč tudi vso zagonetnost Lijine sobe po mojem nočnem obisku. Lija — žrtev njegove podivjane maščevalnosti? Ali celo njegove skesane ljubezni? Julij — zločinec? Grozne misli in vendar tako jasne, da ie vse drugo izključeno. Zato je prišel pozno v noč in zahteval pogovor ž njo brez vsake priče! Njegovo namero je moja, zanj brezdvomno nepričakovana prisotnost le še bolj in Ivan Dobravec VII. Ko sem bil že blizu doma, je ona čudna, nejasna slutnja, ki je ostala v moji duši kljub vsej radosti, da jo vidim že čez par ur, dobila naenkrat tako jasno obliko, da so mi pred njeno jasnostjo klecnila kolena in sem obstal kakor pribit sredi ceste. Čudil sem se in si očital, kako je mogoče, da nisem takoj pomislil na možnost Julijevega maščevanja, ki je vendar tako očito, da je izključen vsak dvom. In jaz, bedak, sem blodil okoli kakor dvajsetletni zaljubljenec, ki nima poguma, da bi stopil pred dekle, kakor hitro vidi v njeni družbi mladega moškega, ki je v njegovih zaljubljenih možganih seveda opasen tekmovalec z vsemi prednostmi, ki jih iščejo ženske pri moških! Sram me je bilo in čutil sem se tako majhnega, tako nevrednega in ponižanega, da bi najrajši objel in poljubil starega, raztrganega siromaka, ki se mi je ponižno bližal z nastavljenim klobukom ZELO ZN1ZANE CENE! l>-oko;e»a. novi modeli 192&.. motorju otroški m Igrafni vozički, aajnovejž; givalnJ »troji in onevmatl-t« Micbelin Poseben oddelek u popolno popravo, emajliranje ln poniklauj« dvokole« ln otročkih vo. zičkov. Šivalnih »troje* ttd. Prodaja na obroke. — nustrovanJ eenikl frajiko 11 »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. L i u b I ia n a. Karlovska cesta štev 4. za usta, ki je na Pariški zdravniški akademiji priznana cTriumpti* nadkriljuje i-a-di svoje eksaktnosti. tr-peinoeti, prožnosti, glad tem ia sigurnem teku. naj. pripravnejše razvrstitve črk vse dosedanje stroje. — Poštna direkcij* v Berlinu Je kupila 600 cTriumpb« strojev (model 10). — Glav no zastopstvo ta Slovenijo: Ludovik Žitnik meh. delavnica „ Ljubljani Kolodvorska ul. 26. Sprejema v fcpecijalno popravljanje pisalne 6troje — V zalogi barvni trakovi, ogljeni papir, papir, zvitki itd. 79 Higijensko antiseptična VODA ZA USTA Botot najbolje sredstvo za osve ževanje ust, osobito prijetno poleti. Naznanjamo vsem, ki so jo poznali in radi imeli, da je v petek dne 21. t. m. ob četrt na 12. ponoči, po daljši mučni bolezni, mirno zaspala v Gospodu naša draga Tanja Pogreb se oo vršil iz kapelice poko* pališča na Pobrežju v torek 26. t. m. ob 4. popoldne. Maribor, dne 23. junija 1928. Žalujoči rodbini dr. Rosinova, Sterger-jeva in sorodniki. A^inirevre ' .. .iijiiiir— ^OfOt v: MH-fin«« Znižane tene Zahtevajte Botot miio za zobe in pasto za zobe. brez posebnega naznanila. in vse droge od divjačine Kupuje in tanetljlvo dobri, jUC» D Zdravič. Ljublja □a Floriianska ulica St 9 47 Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtira menice, inka- Sprejema hranilne \rloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodaja.ec sreCK Orz-avnc razredne loterij sira fakture ter izvršuje razen deviznih in valutnih vse računu ter Mh obrestuje po dogovoru najugodneje, vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaj* ===== v bančne stroko spada ofe oosle ===== tud' srečke Ratne štete na obroke no* zelo ugodnim« nopo • Izdaja za konzorcij »Jutra* Adolf Rib ni k ar, urejuje Ivan P o d r ž a j, tiska »Narodna tiskarna d. a.*, njen predstavnik Fran Jezer šek, vsi v Ljubljani