TRST, četrtek 24. oktobra 1957 Leto XIII. - Št. 253 (3788) PRIHUflSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL.. MONTECCHI St. §f H# nad. — TELEFON 93-808 IN 94-63* — poStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 Ur. FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. SL 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozba biovemje, višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB. 1 - Z • 375 • izdata založništvo tržaškega tiska O. ZUZ - Trse Poslanica Hammarskjoelda ob dnevu Združenih narodov Združeni narodi naj postanejo še močnejši instrument miru in napredka Zolijeva poslanica in Titove izjave - Neumestne izjave predsednika skupščine Munra - Nadaljevanje razprave o razorožitvi v političnem odboru ■ Posvetovanja delegacij v zvezi s Srednjim vzhodom NEW YORK, 23. — Jutri se praznuje dvanajsta obletnica ustanovitve Združenih narodov pod geslom «v splošno korist*. Ob tej priložnosti so razni državniki Ih politiki podali priložnostne izjave ali objavili poslanice. Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je objavil sledečo poslanico: Ustanovna listina OZN je y naših časih univerzalni izraz ciljev človeške družbe, katerimi so stoletja težile velike civilizacije človeštva. Zato je razumljivo, da narodi vsega sveta na dan OZN skupno znova potrdijo vero v te splošne cilje. Toda ta dan je priložnost za Več kakor samo za izraz verovanja. če pogledamo na svet okrog nas, z vsemi njegovim., bojaznimi in spopadi, bi lahko podvomili, ali so naši upi v napredek na poti k tem ciljem. za katere smo se zavezali, bolj upravičeni, kakor so bile nade mnogih prejšnjih rodov. .Naše nade so po mojem mnenju vsaj v dveh smereh bolj upravičene in zato je tudi naša odgovornost večja. Naše skupno verovanje je v zgodovini dostikrat odpovedalo. Toda svetovne politične ustanove, ki služijo takšnim ciljem, so nove. OZN je instrument v naših rokah, kakršnega naši Predniki niso imeli. Ta instrument ni popoln, je poskus, porojen iz skrajne potrebe. Vendar pa pomeni OZN pomemben korak, na poti k boljši organizaciji človeške družbe. Vemo tudi, da je silni napredek v znanju našega rodu ustvaril za človeški rod ne samo naj-Večjo nevarnost, marveč tudi največjo možnost. Zato bi morali Dan OZN e-nako posvetiti staremu verovanju, kakor tudi novi ustanovi^ ki nam lahko v času najtežje nevarnosti pomaga k izpolnitvi tega verovanja. Potrudimo se, da bomo ohranili OZN proti vsem sovražnikom. ** bi jih utegnile človeške na-Pake, cinizem in drobne koriti usmeriti proti nji. Potrud^ 1110 se, da bomo naša prizadevanja uveljavljali koristneje ln tako napravili iz OZN še močnejši instrument miru in napredka, da bo to v tast našim možnostim in v čast našemu človeškemu rodu. Prav tako je objavii poslanico tudi predsednik sedanjega sesedanja skupščine Leslie Munro, ki poudarja med drugim. da je bila vzpostavitev miru po napadu na Egipt va-?®n uspeh Združenih narodov m dodaja, da je področje Srednjega, vzhoda «še vedno nevar- Združeni narodi imeli uspeh bodo morale sprejeti prestol-pri svojem delu za uresničenje niče Srednjega vzhoda. Pri- ho področje, ki ga OZN ne smo zgubiti z vidika#. Gieie razorožitve pravi Munro, da imajo DANES odgovornost s tem v zvezi velike države in da ne bo mogoče iti daleč, če se te države ne sporazumejo. Munro pa govori tudi o «tragičnem položaju na Madžarskem# tn trdi celo, da so za ta položaj odgovorni člani OZN, «ki niso bili pripravljeni na tveganje tretje svetovne vojne, za to da pomagajo Madžarski#. To vsekakor ni nič kaj umestna izjava za predsednika skupščine mednarodne organizacije, katere naloga je preprečiti vojno, ne pa govoriti o ((pripravljenosti na tveganje vojne#. ((Globoko sem prepričan, dl bo najbolj odgovarjalo smotrom in načelom Združenih narodov, če ob 12. obletnici te organizacije poudarim, ds vsa svetovna javnost in narodi vseh držav pričakujejo, da bi se Združeni narodi prven stveno usmerili na reševanj? vprašanja razorožitve in na likvidacijo sedanje napetosti na Srednjem vzhodu, ki skrbi ves svet zaradi nevarnosti novega oboroženega spopada, ki bi se lahko spremen-• v veliko katastrofo.# je izjavil predsednik republike maršal Tito ravnatelju informacijskega centra Združenih narodov v Beogradu ob 12. obletnici Organizacije združenih narodov. Tito je poudaril, da se kljub naporom vprašanje razorožitve ni dJo sedaj rešilo, ker so_ razgovori potekali ob istočasni oboroževalni tekmi tako da je danes svet pred alternativo: ali prenehati z oboroževalno tekmo, ali pa jo nadaljevati in povečati nevarnost totalnega uničenja. Zato je skrajni čas, da velesile, ki so najbolj odgovorne za rešitev tega vprašanja. uvidijo, da je mogoče rešitev doseči samo z obojestranskimi koncesijami. Hkrati je potrebno vlagati obojestranske napore za izboljšanje od nosov med Vzhodom ir. Zahodom. za odstranjevanje medsebojnega nezaupanja, ker bi to olajšalo rešitev vprašanja razorožitve. »Človeštvo, je zaključil maršal Tito, upravičeno pričakuj? od Združenih narodov, da bodo storili vse. kar je v njihovi moči, da se reši vprašanje razorožitve na obojestransko sprejemljivi osnovi, samo na ta način se lahko okrepi mir v svetu in uresniči enakoprav-no sodelovanje. To pa j- predvsem naloga Združenih narodov.# , , , Predsednik italijanske vlade Zoli je tudi objavil poslanico ob 12. obletnici OZN. V začetku poudarja Zoli, da žeii Italija potrditi zaupanje v delo te organizacije m nadaljevati svoje sodelovanje v njej. Nato pravi, da so Združeni narodi v preteklem letu neposredno in s pomočjo svojin specializiranih ustanov dosegli važne uspehe na gospodarskem, socialnem in političnem področju, :n dodaja, da obhajamo letošnio obletnico v tre nutku, ko se v New Yorku razpravlja o vprašanjih, ki so tesno povezana z varnostjo in mirom na svetu. ((Zavedamo se težav in nasprotij ki zastrupljajo ozračje. nadaljuje Zoli, čustev medsebojnega nezaupanja, ki ovi- načel svoje listine. V političnem odboru OZN se je danes nadaljevala razprava o razorožitvi. Kanadski delegat zunanji minister Smith je priporočal resolucijo 24 zahodnih držav, ki jo je podpisala tudi Kanada. Dodal pa je, da podpisniki resolucije ne mislijo zavzeti togega stališča in da bodo proučili vsako možnost njenega izboljšanja. Kanadski minister je tudi pokazal veliko zanimanje za indijske predloge, naj bi se ustanovile znanstvene komisije, ki naj proučijo tehnične plati inšpekcije in nadzorstva. Pozval je zatem velike države, ki imajo glavno odgovornost za razorožitev, naj napravijo vsaj prvi korak, da se uvedejo praktični ukrepi o razorožitvi. Govoril je tudi italijanski delegat Piccioni, ki je podprl zahodno resolucijo, katero je podpisala tudi Italija. Govoril je o ((iskrenem in lojalnem# govoru ameriškega predstavnika in dejal, da je sovjetski delegat ((odgovoril s propagandističnim govorom#. Izjavil je, da želi tudi italijanska delegacija čimprejšnji sporazum o prenehanju jedrskih poizkusov. in je pripomnil, da zahodna resolucija navaja kot prvi argument ((takojšnjo prekinitev poizkusov s termonu-klearnim orožjem pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom#. Dodal pa je, da mora prekinitev poizkusov spremljati sprejem drugih obveznosti razorožitvi, ki jih navaja resolucija. Na koncu je Piccioni izrekel upanje, naj bi 12. zasedanje skupščine znalo uresničiti pričakovanje 'Vseh narodov, ki od Združenih narodov pričakujejo pomirjujočo besedo, in bi ta skupščina zaslužila naziv, ki jj ga je dal predsednik kanadske vlade, t. j. skupščina razorožitve#. Po odložitvi razprave o sirski pritožbi na petek se je med delegacijami Združenih narodov začela velika diplomatska dejavnost. Sovjetski zunanji minister Gromiko se je večkrat sestal s sirskim zunanjim ministrom Bitarjem. Tudi egiptovski zunanji minister Favzi se je sestal z Gro-mikom in Bitarjem. Državni minister Saudove Arabije pa se je 45 minut raztovarjal s sirskim zunanjim ministrom Bitarjem m je po zneje izavil, da je šlo za splošno izmenjavo misli o položaju in da ni šlo za noben nov poskus rešitve krize. Saudov predstavnik je dalje izjavil, da saudska delegacija OZN dela sicer vzporedne napore, toda glavno odločitev Današnji dan je brez dvo-®la zelo pomemben, kajti «anes praznuje ves svet dvanajsto obletnico ustanovitve Združenih narodov P°d geslom «V splošno ko-nst». Toda morda je še bolj važno dejstvo, da je včeraj Puh umetni satelit preletel °krog Zemlje tridesetkratno razdaljo od Zemlje do Lu-ne- In ne bi smelo biti dvo-naa, da bo tudi to v splošno korist človeštva. Po dru-, - S1 Strani pa nikakor ne mo- rajo delo Združenih narodov re nikomur koristiti iziava To(1a medlem ko opozarjamo SedovT KOristlU izjava odgovornosti vse vlade “edanjega predsednika ge- na ........ neralne skupščine OZN, ki J® očital «nekaterim» članicam Združenih narodov, niso tvegale tretje svetovne vojne zato, da bi po-njagale v lanskem oktobru Madžarski. Zares je never-Jetno, da ni hkrati pohvalil abgleske in francoske napadalce, ki so ob istem času "*hi napadli Egipt. In kaj naj pričakujemo od takšne-^ predsednika najvišjega *nednarodnega organizma, ,~° gre za odstranitev možati spopada na turško-*'rski meji? Jutri se bo Prav pod njegovim predsedstvom razprava o tem nadaljevala. T° je tudi glavni predmet današnjih razgovorov " Beli hiši med ameriškimi *n angleškimi državnimi v°aitelji. Mogoče bodo nji-*K>vi sklepi več veljali kot razprava v generalni skup-: ’ni, te bodo razumni, se-eda. Govorice, da bodo "■hgieži svetovali Ikeju, naj atnenja svojo preveč militaristično doktrino s po-‘dočjo državam Srednjega zhoda brez političnih po-pojov, je prav gotovo spod-Pbden znak v teh nejasnih 11 negotovih dneh, zlasti ?e. če podoben glas prihaja dai iz Moskve, pa čeprav atno izpod peresa gospodarskega strokovnjaka Var-p • Tudi demonstracije v ”arigradu in Ankari proti P&več atlantski vladi pri-Ppvajo k zmanjšanju na-Pdtosti, ki še vedno traja. in na njihovo dolžnost, da spoštujejo voljo do miru, ki na vdaja vse narode, verujemo da bodo Združeni narodi ponovno lahko učinkovito izpolnili svojo nalogo in bili stična točka nasprotujočih si težertj ter da bodo dali nov zagon do visokih ciljev, ki so jim poverjen', za ohranitev miru in varnosti, za dvig narodov in obrambo njihove svobode.# Zunanji minister Bella pa je poslal glavnemu tajniau OZN Hammarsk,oeldu brzojavko, v kateri izreka zeljo, naj bi mmiiimiiiiiiiiiimim'*'1'«""'"'"'''''''''''' Demonstracije proti vladi v Turčiji ANKARA, 23. — Danes so bile v Ankari in Istanbulu protivladne demonstracije Po volilnem zborovanju, ki ga" je priredila opozicijska ljudska republikanska stranka, na katerem je govoril voditelj stranke Ismet Inonu, je ogromna množica demonstrira, la preč raznimi ministrstvi in pred hišo predsednika skupščine. Demonstranti so vzklikali «Hočemo svobodo# in obsojali politiko vlade. Nastopila je policija, ki je demonstrante razgnala s solzilnimi bombami. Zvečer so sporočili, da vlada v Ankari red, po ul cah pa krožijo oddelki pol cije na konjih. V Istanbulu pa je večja skupina demonstrantov prišla s tovornimi avto mobili pred sedež stranke, ki je na oblasti, in demonstrirala proti vladi. Policija je demonstrante razgnala in nekatere aretirala. pomnil je še. da je priprav ljen govoriti v petek, ko se bo nadaljevala razprava v glavni skupščini, toda dokončno se bo odločil, kaj naj govori, na podlagi današnjega in jutrišnjega razvoja dogodkov. Delegacije držav Common-wealtha so na svojem današnjem rednem tedenskem sestanku razpravljale o Srednjem vzhodu. Po sestanku je angleški predstavnik izjavil, da je sedaj potrebno ((obdobje premirja#, zato da se lahko uveljavi ((konstruktivni predlog# kralja Sauda. V ameriških krogih pa izjavljajo, da delegacija ZDA ((pričakuje razvoj pobude kralja Sauda#. Ameriška delegacija je imela več stikov z delegacijami ostalih držav. Za petek popoldne pa je bila sklicana seja Varnostnega sveta, na kateri bodo razpravljali o Kašmirju. Začetek razgovorov Kirnu 0 VOJNIH INVALIDNINAH NA PODROČJU BIVŠEGA STO Ustanovitev jugoslovansko-italijanske sekcije v okviru rimskega parlamenta Dokončno zaključen intermezzo Pralognana Neugoden položaj Zagarija po odločitvi vodstva PSI RIM, 23. — V Rimu so se danes začeli razgovori tned Jugoslavijo in Italijo o sklenitvi konvencije za socialno zavaro vanje in o nerešenih vprašanjih s področja socialnega zavarovanja. Na razgovorih bo do preliminarno razpravljali '< vprašanju vojne invalidnine, o javnih pokojninah in o pokojninskih pravicah in socialnem zavarovanju na o-zemlju bivšega STO. Predsednik italijanskega odbora mednarodne zveze Codac-ci-Pisanelli je obvestil italijanske senatorje in poslance o sklepu odbora, da ustanovi ita-lijansko-jugoslovansko sekcijo v okviru italijanskega parla menta. Istočasno je povabil vse senatorje in poslance, naj pristopijo v sekcijo. Gospodarski odnosi med FLRJ in Bonnom ostanejo nedotaknjeni BEOGRAD, 23. •— Državno tajništvo za zunanje zadeve je danes uradno potrdilo, da bo na prošnjo jugoslovanske vlade švedsko veleposlaništvo v Bonnu zastopalo interese Jugoslavije v Zahodni Nemčiji. Iz Bonna pa poročajo, da je uradni zastopnik zahodnonem-ške vlade von Eckaidt na današnji tiskovni konferenci izjavil, da bodo jugoslovanska konzulata v Hamburgu in Muenchenu in zabodnonemški konzulat v Zagrebu nadaljevali delo in da se to vprašanje sedaj proučuje s posredovanjem francoskega veleposlaništva v Beogradu in švedskega veleposlaništva v Bonnu, ki zastopata zahodnonemške interese v Beogradu in jugoslovanske interese v Bonnu. Von Eckardt je prav tako izjavil, da se prekinitev diplomatskih odnosov med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo ne nanaša na gospodarske odnose med obema državama. MOSKVA, 23. — Namestnik ministra za obrambo maršal Konstantin Rokosov-ski je prevzel poveljstvo transkavkaške vojne oblasti, to je področje, ki meji na Turčijo in Iran, V senatu deliala o zunanji politiki s pospešeno hitrostjo . Demokristjani zmanjšujejo važnost položaja na Srednjem ■vzhodu (Od našega dopisnika) RIM, 23. — Na čast sirskemu veleposlaniku, ki bo zapustil italijansko prestolnico, je treba zavzeti ob problemu. ■ Vodstvo PSI je danes nadaljevalo .svoje delo ter se u- temeljnem , prizadevanja po enotnosti so-' cialistov in delavcev#. Tako se je torej zaključilo obdobje, ki se je pričelo s zunanji minister Pella prire- kvarjalo predvsenv z odnos, z Pralognanom, potem ko ta dil danes sprejem. Naslovil I gibanjem «Un,ta Popolare#, ki j kongresa obeh prizadetih ie na gosta pozdrav, v kate- se namerava priključiti socia- j strank povedala svojo besedo, rem je podčrtal dobre odno-, Hstični stranki O tem vpra- O tem. kar piše Nenm, so go-se prijateljstva in simpatije, i šanju je poročal Vecchietti., tovo v vodstvu bil, soglasni, ki i ih ie znal veleposlanik i Vodstvo pa je proučilo tudi | ker bi sicer čakali na odlocvtv* , .... , 'dokument, v katerem »Unita j centralnega kom.teja, ki se bo postaviti med svoj m sirilet- j popoiar]B], poudarja svoje pro- kmalu sestal. Odločitve PSI mm bivanjem v Rin u. le b ‘ j tifrontovsko stališče in svoje! bodo močno vplivale na Za- sede napitn.ee solltijcp, ki je ne moreta ižvaja.ti, iii za stranko, ki je sposobna izvajati samo politiko desnice. So priložnosti, ki se nikoli več ne povrnejo, nadaljuje članek; taka priložnost ie bil beneški kongres. Tedaj bi zadostovalo, da bi PSDI izstopila iz vlade. Toda to se je zgodilo pozneje, mnogo prepozno, ko je izstop iz vlade že imel značaj potrditve cen- Mac Millan predlaga neke vrste načrta Colombo za Srednji vzhod ter vskladitev vojaških znanstvenih raziskovanj obeh držav Odgovor laburistov na pismo Hruščeva WASHINGTON, 23. — Predsednik britanske vlade Harold Mac Millan je prišel danes z letalom v Wa-shington. Takoj po svojem prihodu je odšel v britansko poslaništvo, kjer se je razgovarjal 35 minut z ameriškim državnim tajnikom Dullesom. Navzoč je bil tudi britanski zunanji minister Selwyn Lloyd. Prva delovna seja v okviru angleško-ameriških raz- govorov pa se je začela ob 20. uri po srednjeevropskem času in je trajala do 22. ure. Seja je bila v prostorih britanskega veleposlaništva. Namen te prve izmenjave misli je bil določiti vprašanja, o katerih so zvečer v Beli hiši govorili na večerji, ki jo je predsednik Eisenhower priredil Mac Millanu, Selwynu Lloydu in Dullesu. Po prvi seji so s kratkim sporočilom državnega departmaja obvestili, da so udeleženci seje »začeli splošen pregled svetovnih zadev in oce- jo mednarodne konference, pač pa da obisk Mac Millana da bodo Angleži predlagali neke vrste načrta Colombo. Kakor je znano določa ta načrt program za gospodarski razvoj azijskih držav Com-monvvealtha. kateremu so se pozneje pridružile še druge države. Angleži menijo, da bo ob- nitev vprašanj političnega in j deželam kakor tudi za izbolj-vojaškega značaja, ki s tem sanje življenjske ravni zahod-nastajajo#. Poročilo poudarja, nega prebivalstva, da razgovori ne predstavlja- | Kar se tiče Srednjega vzho- iiiiiaiMiiiiiiiMiiiiiiaiiiiiiittimmiiiiiiiiniiiiiiiiiiimtfiiHiiiiiHiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiMiuiiiiitiMiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiauHiiitiiiHiiHiiiiiiiimiii Pr va tretjina «Vanguarda» včeraj uspešno preizkušena Sfer« se i F!-®* Ob 23. uri po srednjeevropskem času pa sta Mac Millan in Selwyn Lloyd v spremstvu Dullesa prišla v Belo hišo, kjer sta se sestala z Eisen-howerjem. V Londonu zatrjujejo, da bo Mac Millan predlagal Ei-senhowerju koordinacijo in organsko izkoriščanje gospodarskih, tehničnih in znanstvenih virov Zahoda bočisi za pomoj afriškim in azijskim Raketa je dosegla višino 170 kilometrov - Decembra bodo s popolno raketo napravili poizkus izstrelitve «namišljenih» satelitov - Včeraj so uspešno preizkušali tudi raketo «Jupiter» - «Atomski globinski nabojč proti podmornicam CAPE CANAVERAL, 23. — V ZDA so danes izstrelili raketo «Vanguard», ki jo bodo uporabili pri poznejši izstrelitvi ameriškega umetnega satelita. Če bodo nadaljnji poizkusi uspeli, bo raketa lahko ponesla ameriški umetni satelit v višino približno 500 kilometrov od Zemlje. Kakor javljajo, je današnji poizkus imel uspeh. Raketo so lahko videli ti- ---------------------- sti, ki so bili ob obali, približno 30 sekund, preden je izginila za oblaki. Ropot motorjev so slišali približno dve minuti. Osebe, ki niso bile daleč od preizkusnega oporišča, izjavljajo, da so videle raketo dolgo 24 metrov. Mornariško poveljstvo je pozneje sporočilo, da je raketa, ki so jo danes izstrelili, dosegla višino 170 kilometrov. Ko je sporočil, da je poizkus z raketo imel uspeh, je predstavnik ameriškega o-brambnega departmaja izjavil; «Ta • poizkus, ki je sestavni del programa poizkusov z načrtom «Vanguard», ne pomeni nikakor poizkus izstrelitve satelita z Zemlje. Raketa, ki je bila izstreljena danes, ni nosila nobenega satelita. Glavni namen poizkusa je bil dobiti informacije o novem motorju družbe ((General Electric#, ki mora služiti za pogon prvega dela rakete Drugi in tretji del ra-ketej ki je bila izstreljena danes, sta bila navidezna in nista bila prava. Raketa na tri dele tehta skupno 11.000 kilogramov. Pr. vega dela rakete niso do sedaj še nikoli preizkušali. Prav tako niso še preizkušali drugega dela rakete. Pred kratkim so preizkušali samo prototip tretjega dela rakete. Decembra bodo izstrelili štiri popolne rakete na tri dele in vsaka bo nosila navidezni satelit, težak približno 3 kilograme) medtem ko bo pravi satelit tehtal okoli 10 kilogramov. Eden od navideznih satelitov bi utegnil krožiti okoli Zemlje, toda to ni namen poizkusov. Domnevajo, da bo raketa, ki jo bodo izstrelili marca, dosegla s sunkom prvega dela višino 36 milj od Zemlje in hitrost 3700 milj na uro. Prvi del rakete, ki bo nosila satelit in ki bo razdeljena na tri dele, bi moral pasti v ocean približno 230 milj daleč od Cape Canaverala Ameriški obrambni departma je javil tudi, da so včeraj z uspehom izstrelili balistično raketo ((Jupiter# s srednjim akcijskim radijem, obrambni departma pravi, da je «Jupiter» presegel razdaljo, ki so jo predvidevali (te razdalje pa ne omenjajo) in da je Zadel določeni cilj. To je prvikrat, da Pentagon poroča podrobnosti o izstrelitvi kake rakete, Podtajnik za obrambo Murray Snyder je izjavil, da je ((program za preizkušanje raket v Cape Čanaveral dosegel stopnjo, ki omogoča objavo nekaterih informacij#. Obrambni tajnik Mclroy Meeiroy pa je sporočil, da je ameriška mornarica pripravila «atomske globinske naboje# in da so bile nekatere enote ameriške atlantske mornarice že opremljene s tem novim orožjem. Mcelroy, ki je govoril novinarjem ob povratku iz New Londona v državi Connecticut, kjer si je ogledal atomsko podmornico «Seawolf», je dodal, da to novo orožje proti podmornicam spuščajo iz letal. Novemu orožju so dali ime «Betty». Preizkušajo ga v Tihem oceanu že dve leti. Zatrjuje pa se. da mornarica pripravlja tudi tak ((atomski globinski naboj#, ki ga bodo lahko izstreljevali iz ladij. Za ta naboj uporabljajo ime «Lulu». V Bonnu pa so danes izjavili, da nameravajo ZDA o-premiti svoje zaveznike v NATO z atomskim orožjem. ZDA zahtevajo, naj se njih načrt vključi v dnevni red sveta NATO. ki se bo sestal l(i. novčmbra v Parizu, Svetovalec sovjetskega poslaništva v Washingtonu Vladimir Lavrov je včeraj na nekem banketu izjavil, da bi bila Sovjetska zveza ((pripravljena takoj uničiti svojo med. celinsko balistično raketo, če bi vse države prevzele podobno obveznost#, -«#------- Kmalu sovjetsko atomsko letalo? NEW YORK. 23, — Melvin Priče, ki je član kongresnega odbora za atomsko energijo, je dejal, da bo v kratkem letelo po zraku sovjetsko letalo na atomski pogon. Priče, ki je bil nedavno na obisku v SZ, je rekel, da je to izvedel od nekega sovjetskega znanstvenika. Medtem pa visoki funkcionarji ameriškega letalstva trdijo, da se ameriški program za uporabo jedrske energije na letalskem področju ne mo. re izvajati zaradi politikt nižanja stroškov, ki jo uvaja ministrstvo za obrambo Priče je nato dejal, da bo SZ zaznamovala je en psihološki triumf, če bo premagala ZDA v tekmi za zgraditev atomskega letala, bi onemogočil »sovjetsko prodiranje na to področje#. Ta politika naj bil bila mnogo bolj učinkovita kakor Eisen-howerjeva doktrina, ker ta doktrina poudarja predvsem vojaško pomoč in politično povezavo med državami tega področja. «Daily Mail» piše, da gre Mac Millan v Washington zato, da pove predsedniku Ei-senhowerju, da ((diplomacija šestega brodovja# ne more preprečiti sovjetskega pronicanja na Srednji vzhod in da je namesto tega »potrebno biti velikodušni z gospodarsko pomočjo ki naj se daje brez političnih pogojev#. Na splošno bodo v Washing-tonu razpravljali ponovno o starem nerešenem vprašanju, t. j. o koordinaciji ameriške in angleške politike na Srednjem vzhodu ter o koordinaciji angleških in ameriških vojaških znanstvenih raziskovanj. Ce bodo uspeli, je Veliko vprašanje. Izvršni odbor angleške laburistične stranke pa je danes izročil sovjetskemu poslaništvu v Londonu odgovor na nedavno pismo Hruščeva o Srednjem vzhodu. V svojem pismu zavrača britanska laburistična stranka sovjetski predlog in pravi, da laburisti nočejo diskutirati s predstavniki KP SZ o položaju na Srednjem vzhodu. Nota pravi, da laburistična stranka «ni pripravljena začeti nobene dejavnosti skupno s kako ko munistično stranko#. »Tursko - sirsko vprašanje, pravi nato nota, je treba sedaj prepustiti OZN.# Zatem omenja laburistična stranka, da se na podiagi britanske ustave neka opozicijska stranka, kakor je sedaj laburistična, ne more pogajati neposredno z viado druge države o vprašanjih, ki se tičejo uradnih odnosov in mednarodnih obveznostih Velike Britanije. Vsak sklep na tem področju pripada po ustavi vladi, ki je na oblasti. Uradno poročilo o razgovorih v Atenah Za reševanje konkretnih medsebojnih vprašanj bo ustanovljena posebna mešana komisija ATENE, 23. — Uradni grškor jugoslovanski razgovori, ki so se začeli včeraj v Atenah so se končali danes po triurnem sestanku, ki se je pričel ob 10,30 predpoldne. Kardelj in Karamanlis sta s svojimi ožjimi sodelavci nadaljevala izme njavo misli o splošnem mednarodnem položaju in sta proučila vprašanje grsko-jugoslo-vanskih odnosov, ki so, kakor je izjavil grški zunanji mini ster na včerajšnjem sprejemu izvrstni. Nocoj je bilo izdano o obisku tudi uradno poročno, v katerem je v prvi vrsti poudarje no, da hpsta tudi v bodoče obe vladi nadaljevali s sodelovanjem in da bo za reševanje konkretnih vprašanj medsebojnih odnosov ustanovljena mešana komisija za gospodarska in kulturna vprašanja. Poročilo pravi dalje, da sta obe delegaciji soglasni, da se mora tekmovanje v oboroževanju prenehati in da je glavna dolžnost OZN rešiti vprašanje razorožitve. Obe vladi stojita na stališču, da se mora napetost na Srednjem vzhodu čimprej odstraniti in da postanejo vse tamkajšnje države resnično neodvisne, ciprsko ljudstvo pa da doseže svobodo. Glede balkan-. skega pakta pa je v poročilu j trizma. Članek se zaključuje poudarjena nujnost, da pride z besedami: »Sodnik, ki mu do sestanka predstavnikov vseh treh balkanskih držav n da se odstranijo razlogi, ki so povzročili sedanje težave. Potopila se je britanska ladja SUEZ, 23, — Britanska trgovska ladja «Shillong» (8933 ton) se je danes potopila v Rdečem morju, ker je včeraj popoldne trčila v belgijsko petrolejsko ladjo »Purina Con-go#. Belgijska ladja je sprejela na krov ljudi, ki so bili na «Shillongu». Bilo jih je 87, toda dva sta se izgubila. Brodolomce so reševali, ko je na Rdečem morju divjala nevihta SAN PAOLO, 23. — Norveška ladja »Peter Jebsen# je zadela in potopila neko 500-tonsko brazilsko ladjo. Pogre. šajo štiri može z brazilske ladje. «»------ Mollclova posvetovanja PARIZ, 23. Guy Mollet je danes popoldne začel posvetovanja s političnimi skupinami. Sprejel je delegacije demokristjanov, radikalov in ra-dikalsocialistov. prepuščamo, da izreče sodbo ni ne v Londonu ne v Parizu ne v Bruslju. Sodniki so m bodo italijanski socialisti, delavci, volivci. Oni lahko odločijo o usodi politike sociali- misliti, tako vsaj pravijo v bližini Zagarija, da bi se levica odtrgala od ostale stranke, pač pa si želijo, ča bi bito tajništvo stranke tako sestavljeno, da bi bile v njem zastopane vse struje. To naj bi obenem preprečilo, da bi stranka zdrknila na pozicije, na katerih bi res ne bil mogoč nikak razgovor o združitvi niti po volitvah. Senat je danes odobril zakon o Dokojnini za kmete, nato pa je prešel na debato o zunanji politiki. Ta debata s« je razvijala v pospešenem tempu. Galletto in Menghi (oba KD) sta se zavzemala za ukrepe v zvezi z ribolovom na Jadranskem morju; i-talijanske ribiče naj bi zaščitile, če ne gre drugače, tudi enote vojnega brodovja. Glede položaja na Srednjem vzhodu pa sta cejala, da ni tako vznemirljiv, da bi bilo treba zaradi tega sklicati komisijo za zunanje zadeve na izredno sejo. Ottavio Pastore (KP1) je rekel, da je naivno misliti, da hoče majhna Sirija napasti močno in silno oboroženo Turčijo. Edina »napaka# Sirije je bila pač v tem, da svoje usode ni hotela povezati z usodo držav, ki so pristopile k bagdadskemu paktu in da je zavrnila Eisen-hovverjevo doktrino, pozval je Italijo, naj v arabskem svetu ščiti svoje koristi s samostojno politiko. Lussu (f)SI) je izrazil razočaranje socialistov nad Pello. ki je najprej pokazal, da hoče voditi realistično politiko, pa čeprav v okviru atlantskega zavezništva, potem pa Je povzdignil italijansko delegacijo v Tajpehu v veleposlaništvo. Monarhist Con-dorelli pa se je zavzel za to, da ne bi beguncev iz Jugoslavije vračali v njihovo državo. V poslanski zbornici je v debati o preračunu ministrstva za zunanjo trgovino govoril minister Carli, ki je med drugim povedal, da so že pogajanja za obnovo trgovinskih sporazumov z nekaterimi državami. med katerimi je tudi SZ, in da bodo v 1958 spremenjene tudi carinske tarife. Izrekel se je proti «zaprtim stične enotnosti, tesno sklenje-, sistemom# ter izrazil željo da ni okrog PSI, na kateri je ne postane kaj takega skupno sedaj odgovornost za izvedbo | evropsko tržišče. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIII Sirija dokončno zavrnila posredovanje kralja Sauda Ameriška letala preletavajo tiriko ozemlje • Decembra v Kairu afriško-azijska konferenca KAIRO, 23. — Kairski radio I posredovanje ošibilo »irski je nocoj sporočil, da je sirsko zunanje ministrstvo poslalo nocoj vsem sirskim diplomatskim predstavništvom v tujini sporočilo, da je sirska vlada dokončno zavrnila ponudbo za posredovanje kralja Sauda in je odločena vztrajati- pri svojem protestu v Organizaciji združenih narodov. Egiptovski list «A1 Ahram# poroča iz Damaska, da je Sirija zavrnila posredovanje Saučove Arabije, ker bi to tiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimuHtiiiiiiMimiiiiniiiMiiiiiiiiiitiiimiiiiiiHiiiHiMiiitiitiiimiiHitiiiiniiiii Nobelova nagrada za medicino Dr. Daniel Bovet iz Rima Nobelov nagrajenec 1957 STOCKHOLM, 23. — Nobelova nagrada za medicino n fiziologijo za 1957 je bila dodeljena^ dr. Danielu Bovetu iz Rima «za njegova odkritja o sintetičnem proizvoou. ki blokira učinke nekaterih substanc, ki se oblikujejo in so aktivne v telesu, zlasti na žilah in progastih mišicah#. Brof. Domenico Marotta, glavni ravnatelj Višjega inštituta za zdravstvo, je izrazil v svojem imenu kakor tudi v i-menu vsega osebja instituta zadovoljstvo in veselje, da je bila nagrada podeljena prof Bovetu. ki v tem inštitutu dela že mnogo let. Nobelova nagrada za medicino in fiziologijo, ki jo podeljuje karolinški medicinsko kirurški inštitut v Stockholmu, znaša 208.(182.82 švedskih kron. kar je približno 27 milijonov lir. Ta nagrada je že letošnja tretja podeljena Nobeiova na grada. Prejšnji teden sta bili podeljeni nagradi za mir in za literaturo, in sicer kanadskemu državniku Lesterju Pearso- nu ter francoskemu romanopiscu Albertu Camusu. Končno bo 31. oktobra objavljeno ime nagrajenca za Nobelovo nagrado za kemijo in fiziko. Švedski listi so še danes popoldne pisali o Bovetu kot najbolj verjetnem kandidatu za nagrado. Neki list pa je med kandidati omenjal tu m ameriškega zdravnika Salka, ki je odkril cepivo proti po-liomielitisu. Bovetova soproga Filomena, hči pokojnega politika Nittija, je bila v inštitutu, ko je prispelo uradno potrdilo, da je dr. Bovetu podeljena Nobelova nagrada. Izrazila je svoje zadovoljstvo ob tolikšnem priznanju znanstvenega dela svojega moža, katerega neutrudna sodelavka pri znanstvenem raziskovanju je prav ona sama. ((Posebno pa sem vesela zaradi inštituta,# je dejala na koncu. V imenu predsednika vlade je podal izjavo o podelitvi nagrade dr. Bovetu senator Mott, visoki komisar za zdravstvo. protest, o katerem se sedaj razpravlja v OZN. List dodaja, da je kralj Saud ponudil svoje posredovanje na zahtevo ZDA, in dodaja, da so ZDA pozvale tudi Libanon, naj prispeva k ugladitvi sirsko - turškega spora. List pravi dalje, da je bolj kakor posredovanje potrebno, da vsakdo skuša prepričati Turčijo, naj preneha s svojimi izzivalnimi dejanji. V zvezi s posredovanjem kralja Sauda, poudarja list, da je ta še prej podal izjavo, ki izreka simpatijo do Sirije. V Dhahran v Saudovi Arabiji pa se je kralj Saud danes razgovarjal več ko tri ure s turško delegacijo, ki jo vodi minister Zorlu. Razgovori se bodo nadaljevali jutri. Zahodne agencije dajejo tem razgovorom poseben pomen, češ da pomenijo preobrat v politiki Saudove Arabije, ker da približujejo kralja Sauda Tur-, diji, t. j. bagdadskemu paktu. Načelnik glavnega štaba sirske vojske general Bizri je danes izjavil, da ameriška letala, ki pripadajo šestemu bro-dovju, vsak dan kršijo sirski zračni prostor in prodirajo celo do 45 milj v notranjost nad sirsko ozemlje. Bizri je dodal, da so ameriška letala lzvidni-ška letala, ki letijo zelo visoko m da delujejo sporazumno s turškimi oboroženimi silami. Agencija za Srednji vzhod pa poroča, da je sirski mufti pozval arabske m muslimanske države, naj bodo pripravljene na proglasitev «svete vojne# v primeru napada na Sirijo. Moskovski radio je danes oddajal uvodnik #Izvestij», v katerem se opozarjajo ZDA, naj »se ne igrajo z ognjem# na Srednjem vzhodu. Kairski radio je nocoj sporočil, da bo od 26. decembra do 1. januarja v Kairu afriško-azijska konferenca. To so nocoj sklenili na seji pripravljalnega odbora, v katerem so predstavniki 3 držav Afrike in ■Azije, Vreme včeraj: Najvišja temperatura 15,9, najnižja 11,9, zračni tlak 1009,5, veter severozahodnik 31 km na uro, vlaga 43 odst., padavine 0,4 mm, morje razburkano, temperatura morja 18. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 24, oktobra Rafael, Blagosta Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 17.05, Dolžina dneva 10.32. Luna vzide ob 7.57 in zatone ob 17.56. Jutri, PETEK, 25. oktobra Krizant, Zlati ja Zaostritev borbe v ladjedelnicah Danes ponovna 24-urna stavka delavcev CRDA in arzenala Stavka bo trajala do jutri zjutraj - Solidarnostna stavka trziških kovinarjev - Skupščina aktivistov FI0M Položaj v obratih CRDA in i resničenje njihovih sedanjih Tržaškem arzenalu se večno | zahtev, marveč je odvisna od bolj zaostruje. Včeraj niao de-j tega tudi možnost, da se bo-lavci delali nadurnega dela. ' Danes zjutraj pa se je pri so v ofenzivi na vseh področjih in ki bi hoteli spraviti delavstvo na kolena. čela 24-urna stavka, ki bo trajala do jutri zjutraj, in sicer do prve jutrišnje izmene. S tržaškimi kovinarji so solidarni tudi njihovi tovariši v Tržiču. V tržiških ladjedelnicah CRDA so namreč stavkali včeraj eno uro, danes pa bodo stavko ponovili. Prav tako bo danes v Tržaškem arzenalu skupščina sindikalne sekcije FIOM. Ob 10. in 30 pa bo v Ul. Zonta skupščina sindikalnih aktivistov FTOM vseh obratov CRDA in Tržaškega arzenala. Medtem pa se nadaljujejo stiki med tajništvoma obeh sindikatov kovinarjev. ' V dveh dneh je to že druga 24-urna stavka, kar kaze, kaao resen je postal položaj v CK DA, ker ne marajo delodajalci nič popustiti. Stavkovno gibanje predstavlja seveda za delavce tudi veliko materialno žrtev, saj znaša število ur stavke do sedaj skupno že 84 ur na vsakega delavca, pr. P1J* tr*.bVotUdf ,UP0" j bila izvoljena v novi itevati. da so zgubili delavci tralni komiu strarik lavci, ki bodo izvolili nov odbor in delegate za kongres. Prav tako bodo imeli svojo do lahko še nadalje uspešno skupščino ob 18. uri v dvo-borili proti delodajalcem, ki j rani svojega krožka v Ul. Ga- na uradu za delo Danes ob 11.30 se bodo na uradu za delo sestali predstavniki sindikatov in ravnateljstva podjetja Cambissa, ki se bodo pogajali o uveljavljanju pogodbe grafičnih delavcev za delavce grafičnega odseka podjetja. Ti delavci namreč že več dni stavkajo z zahtevo po uveljavljanju pogodbe. Lonza in Pierandrei v eentr. komiteju PSD1 mnogo prejemkov, ker ne o-pravljajo nadur. Kako to vpliva na družinsko bilanco, si pač lahko vsakdo predstavlja, ie pomislimo, da zasluži kvalificirani delavec CRDA z vsemi akordnimi dodatki samu 40.000 lir na mesec, specializirani težak Pa 33.000. Zaostritev stavke v CKlJA pa utegne v kratkem povzročiti, da se razs.ri stavkovno gibanje na vse kovinarje sploh, saj so delavci malih podjetij ze izrekli pripravljenost, da podprejo svoje tovariše v ladjedelnicah. >’f * * Tajništvo FSDI je poslalo sindikatom pismo, v katerem izraža vso svojo solidarnost s stavkajočimi kovinarji ter poudarja žrtve, ki jih dopri-našajo delavske družine v tej borbi. Pt.Dl poudarja, da bodo delavci lahko upognili neupravičeno trmoglavost voditeljev CRDA le z enotno Tiskovni urad tržaške federacije PSDI sporoča, da sta cen-tudi predstavnika tržaške federacije Lucio Lonza in Oberdan Pierandrei, Kandidaturo prof. Lonze je predložila struja strnita socialista«, ki je dosegla absolutno večino glasov na zadnjem pokrajinskem kongresu. Oberdan Pierandrei pa je bil izvoljen na Matteottije-vi listi »Autonomia socialista«. Priprave za kongres latti kongres člani sindikata uslužbencev pošte, brzojava in telefona. V soboto bo kongresna skupščina krajevne Delavske zbornice CGIL v Dolini. V nedeljo pa bodo kongresne skupščine pokrajinske zveze uslužbencev krajevnih ustanov in bolnišnic, m s.cer v Ul. Ti-ziano Vecellio ob 9. uri, kongresna skupščina Delavske zbornice CGlU v Križu ob 9. uri in kongresna skupščina Zveze pristaniških delavcev v Stavkovno gibanje delavcev v gradbeništvu Včeraj sta se sestali tajništvi obeh sindikatov delavcev gradbene stroke, ki sta se domenili o načrtu za mezdno gibanje delavcev v prihodnjem tednu. Tajništvu sindikata gradbenih delavcev, ki je včlanjen v staro Delavsko zbornico mora še precložiti «a-črt mezdnega gibanja odboru tega sindikata. Sindikat gradbenih delavcev CGIL pa je že prej prejel pooblastilo delavcev. da lahko sam sklepa glede stavkovne borbe. Tajništvo tega sindikata je tudi poslalo protestno pismo Zvezi Industrijcev, ker so gradbeniki, včlanjeni v tej industrijiski organizaciji, najprej pristali na raztegnitev nove vsedržavne pegoe be za gradbeno stroko tudi na Trst, nato pa jih je Zveza industrijcev pozvala, naj pogodbe ne spoštujejo. S tem je napravila korak nazaj. Čeprav sindikata gradbenih delavcev še ne govorita o stavki v prihodnjem tednu, pa vse kaže, da bodo gradben, delavci v tem času že začeli stavkati, seveda če se inec-tem delodajalci ne premisli- DoKončna razmejitev na miljsKem odseku Mešana komisija nadaljuje razgovore za ureditev ostalega dela jugoslovansko-italijanske meje Domu pristaniških delavcev v j jo. Stavkovno gibanje bi v Trstu. Priprave na kongres tem primeru zajelo zelo veliko Delavske zbornice CGIL so torej zelo živahne, zlasti ker se vršijo v času krepkih sindikalnih borb število delavcev, saj jih je v tej panogi industrije spričo živahne gradbene dejavnosti zaposlenih več tisoč. Poročali smo že, da sta predsednika italijanske in jugoslovanske delegacije v ponedeljek na zaključni seji jugoslovansko - italijanske komisije ustanovljene v decembru 1904 na podlagi člena 3. londonske Spomenice o soglasju, podpisala uradno dokumentacijo o opravljenih delih v zvezi z dokončno razmejitvijo med Italijo in Jugoslavijo. Ta dokumentacija vsebuje opis vseh del, ki so bila o-pravljena pri razmejevanju; vse pripadajoče geodetske in topografske podatke in zemljevid mejne črte. S tem zasedanjem je komisija na tem odseku zaključila delo. Na ta način je dokončno u-rejeno vprašanje meje na miljskem odseku, torej mec bivšo cono A in bivšo cono B. S podpisom dokumentacije je ureditev te meje tudi uradno rešena, meutem ko je komisija na terenu že pred letom dni vnesla nekatere popravke, kot jih je predvideval londonski sporazum. Se vedno pa je odprto vpra- šanje dokončne ureditve meje po določbah mirovne pogodbe, ki predvideva, da lahko italijansko - jugoslovanska komisija prestavi mejo v razdaljo 500 metrov. Del te meje ni dokončno točno na terenu izmerjen, saj so jo merili angleški oficirji brez sodelovanja italijanskih in jugoslovanskih uradnih predstavnikov. Najvažnejše vpra. Sanje pa predstavlja nedvomno pristop prebivalcev dela Brd, ki so pripačla Jugoslaviji, do svojega središča — Nove Gorice, saj je znano, da morajo sedaj delati ti prebivalci tudi do 40 km dolg nepotreben ovinek, o teh in nekaterih drugih spornih vprašanjih se razgovori še nadaljujejo. us ------- ................................................... minimumi Pojasnilo dr. Deliseja o rezanju dotacije pokrajini Z višjimi dohodki in prihranki bo pokrajina krila svoje izdatke Vladni generalni komisariat je namreč znižal svoj prispevek pokrujini za 1.19 milijonov lir Pretekli ponedeljek je pokrajinski svet sprejel z večino glasov predlog odbora za ureditev izdatkov v skladu z letošnjim proračunom. Ta u-reditev je bila potrebna zaradi tega, ker je vladni ko-i, , , , • /um nv.sariat črtal ali znižal ne- Delavske zbornice UiIL **** postavke, k, j,u je P0. krajinski svet vključil v le-Sredi novembra bo prvi tošnji proračun in je bilo po- kongres nove Delavske zbor- trebno, da se razne postavke nice CGIL. Nanj se priprav-. spremenijo, da bodo skupni ljajo vsi včlanjeni sindikati in izdatki v skladu z odobrenim delavci. Razni sindikati so Že | primanjkljajem. O tem smo imeli kongresne skupščine, na katerih so izvolili nova vodstva strokovnih zvez kakor tudi delegate za kongres. Drugi sindikati pa boe o imeli kon- akcijo vsega tržaškega prebi-, grešne skup čine v teh dneh. valstva. Od uspeha stavkajo-1 Jutri se bodo v Ul. Zonta se-čih delavcev ni odvisno le u-' stali na skupščini pekovski de- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiMiiiittiiiitiiiiiHiiiitiiitiiiimitMiiiiiHiitMmmiiittiiiiMiHtitiHttt Zaradi neprevidne vožnje Mlad skuterist povozil gluhonemo žensko Huda nesreča motociklista, ki so ga pridržali v bolnišnici s pridržano prognozo Prepričani smo bili, da bo kampanja o previdnosti pri šofiranju motornih vozil, ki je bila v času tr/.aškega vele- reč gluhonema ter je bila tudi brez vsakega osebnega dokumenta. Vrhu tega pa ne zna ne pisati ne čitati, zaradi sejma, obrodila dobre sadove. , česar je bilo, vsaj ob njenem Zal ni tako. Srtdi kuinpanje so bili res vsi vozači, posebno še skuteristi previdni in tudi olikani, A sčasoma so pozabili, kar so se tedaj nau -ili in sedaj zopet dirkajo po cestah, kot bi bile samo njun na razpolago. Seveda ne smemo izključiti niti nekatere avtomobiliste, ki se včasih vedejo, kot bi bili poklicni dirkači ter prometne mestne in tudi okoliške ceste spreminja, jo v pravcato dirkališče. Posledice tega neodgovorne, ga šofiranju so seveda številne žrtve tako smrtne kot ranjenci. Ker so te presegle že vse meje, so se sedaj pojavili po tramvajih lepaki, si vabijo motorizirune ljudi na previdnost in na pametno šo-firanje motornih vozil, ki ne smejo postati smrtonosni stro. ji v rokah ljudi, ki jim je blazna hitrost višek užitka. Ali je tuiji lb-letni Silvio Rodella iz Ul. Mazzini ljubitelj drzne in blazne vožnje, ni znano; dejstvo pa je, da ne spoštuje prometnih predpisov, ki so kategorični in nimajo dvojne uli dvoumne razlage. Šofer, tako avta kot motorja, mora dali prednost pri vožnji tistemu, ki prihaja z desne strani, a mladi Kodella se tega včeraj ni držal. Malo pred 17. uro je vozil s svojim motornim kolesom po Ul. Pascoli proti lil Kos-setti. Na križišču z Ul. Con-ti je opazil, da Je z desne strani prihajal 27-Jetni Giuseppe Scaini iz talnica pri Vidmu s poltovoinikom in namesto da bi se ustavil in prepustil Scainijevemu vozilu prosto pot, je Kodella še hitreje pognal motorno kolo. Pri tem se je premaknil popolnoma na levo, ker je pač upal, da bo zavozil mimo poltovornika, še preden bo zavozil do srede ceste. Njegov račun pa je bil zgre-šen. kar je osebno občutil: mladenič je treščil v pultu-vornik, zaradi česar Je s svojim vozilom zašel na pločnik. kjer je v njegovo smolo bila neka 50 do 55 let stara ženska. Tako ženska, v ka. tero se je zaletel, kakor tudi Rodella, sta se znašla na tleh in so ju morali odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico. Rodelli so zdravniki samo izprali rano na ličnici in ga nato s prognozo okrevanj« v 6 dneh odslovili, medtem ko so morali žensko pridržati na ortopedskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti zlomljeno koleno leve noge 30 ali morda tudi več dni, Zenske do sedaj še niso mo-gll identificirati, ker je nam- sprejemu v bolnišnico, nemogoče izvedeti za njene osebne podatke. Nedaleč od ovinka, kjer se je pied nedavnim ponesrečil neki mladenič, se je včeraj zvečer pripetila nova, ravno tako huda nesreča. Tokrat se je ponesrečil 28-letni Alfredu Pofcellucci iz Androna S. Tee. la 6, ki se je pri padcu ranil na celu. Mladeniča, ni zaradi resnih poškodb ne more govoriti, so morali zaradi možganskega pretresa sprejeti s pridržano prognozo na I. kirurškem oddelku. Bolničarji Rdečega križa, ki so Porcelluccija pripeljali v bolnišnico, so izjavili, da se je mladenič peljal s svojim motornim kolesom po Drevoredu C. Elisi proti postaji pri Sv, Andreju. Na ovinku pa je verjetno zaradi hitrosti zašel s ceste in se zvrnil na tramvajski tir, kjer je v nezavesti obležal. nju davčnih dohodkov. Predvsem pa so omogočile zvišanje dohodkov vključitev tržaške pokrajin« kot soudeležen-ke pri tako imenovanem »dodatnem davku ECA« in avtomobilske takse. Nato dr. Delise pravi, da bo odbor v najkrajšem času predložil pokrajinskemu svetu osnutek proračuna za leto 1958, ki bo sestavljen objektivno kot lanski in brez pretiravanja. Zato si želi, da bi pristojne oblasti upoštevale na kratko že poročali v torek, prav to objektivnost in iskre Pokrajinski odbornik za fi natice dr. Delise pa je čutil potrebo, da pojasni znižanje primanjkljaja po vladnem komisariatu, in sicer zato, ker je to rezanje proračuna med pokrajinskimi svetovalci povzročilo nezadovoljstvo. Znano je, da se je pokrajinska uprava pri izdelovanju proračuna za letošnje leto omejila na najnujnejše izdatke ,n da je skrčila primanjkljaj na minimum. Kljub temu pa se je dr. Pa-lamari zdelo potrebno omejiti določene izdatke, ne meneč se in posledice, ki jih lahko ima to znižanje za pokrajin-sk > upravo. Odbornik Delise pa je hotel v izjavi, ki jo je dal a-genciji »Giuiia«, pomiriti razburjene duhove.. Zato je pojasnil, da je odbor za letos predvideval 1 milijardo 949 milijonov lir izdatkov, in sicer 293 milijonov več kot v letu 1956. Za kritje primanjkljaja je pokrajinska uprava zaprosila državo za 895 milijonov lir. Pristojni državni organi pa so odobrili 736 milijonov lir, oziroma toliko kolikor so odobrili lansko leto. Dr. Delise poudarja, da to občutno zmanjšanje kritja primanjkljaja ne bo vplivalo na funkcionalnost j>okraj inske u-prave. V resnici pokrajinska uprava lahko računa za letos, ca bo dob.la 12(1 milijonov lir več dohodkov, kot je bilo to predvideno v proračunu, hkrati pa bo prihranila pri raznih laikih okrog 40 milijonov lir. Na t« način bo pokrajina popolnoma krila celoten primanjkljaj, čeprav je bilo treba letos izdati 174 milijonov lir več za osebje zaradi poenotenja plač. Odbornik Delise meni, da je gornji rezultat zadovoljiv. Da je pokrajinska uprava lahko popolnoma krila nost, ko bodo proučevale ta proračun. Dejstvo je, ča ni mogoče vedno pričakovat, nepredvidenih dohodkov, kot se je to zgodilo letos, ouenem pa je treba prihranke obdržati v določenih mejah, če se noče škodovati im prejudicirati redno delovanje pokrajine. K tej izjavi nimamo kaj pripomniti. Večkrat smo že objektivno priznali napore po. krajinskih upraviteljev za u-spešno upravljanje pokrajine. Zato se pridružujemo njegovi želji, naj pr.-stojna oblast o-zironia vladni komisariat upoštevata dobro voljo in objektivnost pokrajinske uprave pri sestavljanju proračuna in naj se za prihocmje leto izogneta neupravičenemu rezanju primanjkljaja. ■ a Azijska gripa Po zadnjih podatkih se zdi, da je dnevno število obolenj za azijsko gripo že doseglo svoj višek. Ta teden namreč se nismo dosegli števila 1000 obolenj na c an. Kot smo poročali, so prijavili predvčerajšnjim 82o primerov, včeraj pa 836 primerov. Zbolelo je 697 stalnih prebivalcev, 110 beguncev, 28 oseb v raznih internatih im en vojak. Med begunci jih je največ zbolelo v taborišču v Padričah in sicer 6«; 11 jih je obolelo v taborišču pri Sv. Andreju, 11 v taborišču pri Sv. Soboti, ostali pa v drugih taboriščih. Skupno je bilo doslej prijavljenih 12.115 primerov, od katerih odpade 2.310 primerov na begunce in 658 primerov na vojake. Po teh podatkih je doslej zbolelo okrog 4 odst. prebivalstva. Po izjavah samega pokrajinskega zdravnika pa je treba to število po-letosnji primanjkljaj, pa se t množiti najmanj s pet, ker je treba po. njegovem mnenju I mnogo ljudi ne kriče zdravni- zahvaliti zlasti strogemu nad- ka in zato pr.mera ne prijavi zorovanju izdatkov in zviša-[ zdravstvenim oblastem. Zara- di tega sodijo, da je za azijsko gripo ali za influenco sploh, zbolelo že nad 50.000 ljudi. Da je bolezen precej razširjena se vidi. tudi iz velikega števila izostankov z dela zlasti v velikih podjetjih in tovarnah. V nekaterih lekarnah pa je tudi že pri-manjkalo specifičnih zdravil, čeprav morda le za kratek čas. Oblasti pa so vsekakor še vedno optimistične in pravijo, da v celoti zdravil ne primanjkuje, Tuti potek bolezni je bil do sedaj še precej blag. saj so uradno zaznamovali samo dve smrtni žrtvi epidemije. na repenskera strelišču Na pobudo slovenskega pokrajinskega svetovalca tov. Grbca je bila pred dnevi v Rep-nu posebna komisija, ki si je šla oglecat tamkajšnjo vojaško strelišče, ki povzroča kme. tom veliko škodo. Komisijo »o sestavljali odbornik za e-konomat in kmetijstvo pokrajinske uprave Corberi, tov. Grbec, neki polkovn.k kot predstavnik vojske in predstavnik civilnega tehničnega urada. Delegacija se zaradi slabega vremena ni mogla dolgo zadržati na kraju, vendar je v razgovoru z repentabor-skim županom ugotovila, da je treba zadevo čimprej rešiti. Sodef po izjavah vseh predstavnikov se zdi, da bočo vprašanje vojaškega strelišča v Repnu rešili v korist re-penskih kmetov. Predavanje pisateljice Joyte Lussu Znana pisateljica in sodelavka revije «Noi Donne« Joy-ce Lussu bo jutri gost Zveze demokratičnih žena (UDD) v Trstu. Pisateljica bo jutri ob 20. uri v krožku pristaniških delavcev na Trgu Duca degli Abruzzi 3 orisala vsebind svoje knjige «2ene kot ti«. Istega dne popoldne pa bo imela tudi predavanje v Miljah. Trg. zbornica proučuje osnutek statuta deželne avtonomije Sinoči so se sestali strokovnjaki tržaške trgovinske zbornice, ki so pričeli proučevati osnutek statuta čeželne u-prave Furlanija - Julijska krajina, ki ga je sestavila posebna komisija tržaškega pokrajinskega sveta. Komisija bo proučila ta statut z vidika gospodarskih koristi in bo o svojih zaključkih poročala širši komisiji, ki je ustanovljena pri trgovinski zbornici prav zato, da se ukvarja z vsemi vprašanji, zvezanimi z ustanovitvijo avtonomne dežele. Proučitev in dokončno stališče bo morala trgovinska zbornica glede tega predloženega statuta zavzeti čimprej. ker se bodo 26. t. m. sestale v Vidmu delegacije trgovinskih zbornic iz Trsta, Gorice in Vidma. Gre za redne sestanke teh delegacij, na katerih razpravljajo sedaj o finančnih posledicah ustanovitve avtonomne čeželne uprave, katero bo v prvi vrsti zanimalo, kakšna bo njena finančna avtonomija v odnosu do države, v drugi vrsti pa je pomembno tudi vprašanje avtunomije posameznih pokrajin v okviru nove dežele. V krogih trgovinske zbornice z velikim zanimanjem pričakujejo rezultate razgovorov glede nekaterih konkretnih perečih vprašanj, ki čakajo rešitve izključno zaradi pomanjkanja fondov, kot tudi glede proučevanja in reševanja vseh perečih vprašanj, ki zanimajo tržaško gospodarstvo. «»------- Obvestilo policije 1. oktobra letos so v kraju Barone pri Larderiji (Mes-sina) našli mrtvega neznanca v približni starosti 45 let. Ker ga do sedaj še niso mogli identificirati, je policija objavila nekaj podatkov, ki bi mogli služiti za to, da bi kak znanec pokajnika pripomogel k indentifikaciji. Neznanec je srednje velikosti, lasje kostanjeve barve, na desnem zapestju ima čve braz gotini, medtem ko mu na desni nogi manjkajo štirje prsti. Na sebi je imel sivo obleko. s temnimi črtami, črne čevlje, rumeno srajco z modrimi kvadrati, belo poletno majčko, slip spodnje hlače, kratke svetlomodre nogavice ip rjav usnjen pas, U-gotovili so tudi, da je imel I pokojnik tbc. Miiii.HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiimiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiHtiiiiiiniiiiiiniHiiiiiiii Iz sodnih dvoran Ker si je prilaščal očetovstvo bi moral kmalu sedeti kar 6 let INa srečo pa je ohtožha o prevari zapadla Prizivno sodišče potrdilo obsodbo tatu Marija Sampietro, rojena vije hotel globlje pogledati v za-Cetraru, je po koncu vojne za- I devo. Zato je stopil v slik z pustila svojega moža in šla sta-I župnikom, ki naj bi poročil hovat s 35-letnim Gaetanom Giannellijem iz Pescare, Tedaj oa je bila ženska noseča in že novembra 1945. leta je v tržaški splošni bolnišnici po-v.la dečka, ki mu je dala ime Antonio, Arduino Rafaele, Ta dogodek pa Gianneiiija n spravil s tira: bil ga je vese' in je novorojenčka prijavil na anaarafskem uradu icot svojega sina in njegove zakonski ž»ne Mari,e Sampietro. S tem ie že kršil zakon, ker je s svojo prijavo prevalil funkcionarja rnagrafskeaa urada. Tedaj pa tega ni nihče opazil In morda bi nihče ne odkril nezakonite priiave če ne bi Giannei-li šel februarja 1946. leta na škofijski ordinariat v Ul. Čuvana. Tu je nekemu duhovniku pokazal pismo, katero nai bi ga sestavil poveljnik neke karabinjerske postaje v južni Italiji in ki naj bi dokazala, da je zakon Sampietrove z možem Luigijem Ferrarojem nezakonit iz enostavnega razloga, ker je bil Ferraro že prej poročen z neko Vando MorelU. Ta zahteva po preklicu veljavnosti zakona se je zdeia duhovniku precej sumljiva in Ferraro z domnevno Morelli-jevo in tako je pr.šlo na dan da zakon ni nikjer vpisan, kar pomeni, da ga nikoli ni bilo. Duhovnik je vse skupaj predal karabinjerjem za nadaljnjo preiskavo in ti so ugotovili, da sta se Ferraro in Sam-pietrova poročila maja meseca 1944. leta v Miljah. Po njunem sporu sta se ločila in tako se je Sampietrova navezala na Gianneiiija ter rodila sina, ki bi moral biti sad njenega zakona z resničnim možem Karabinjerski preiskovalni organi so po dolgi preiskavi ugotovili tudi, da je Giannelli ponaredil p.smo poveljnika karabinjerske postaje, s katerim je notel doseči od cerkve razveljavitev zakona, da bi se lahko poročil s Sampietrovo. Kljub temu da je mož kršil zn kon. pa mu ni bilo treba odgovarjati za to pred sodiščem in to iz enostavnega razloga ker je obtožba zapadla. Obložili pa so ga neresnične prijave novorojenčka in z njim bi se morala zagovarjati na zatožni klopi pod isto obtožbo tudi dva uradnika anagrafske-gn urada. Eden od teh je umri. IIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIiMlllinilMIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIimilllllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIHItlllllllllllllllllMIMIIMIIIIIIIIIIIIillllMlllllllllllllllllllinillllllllllllllllilliliiiii Več čitateljev nas je zaprosilo za pojasnilu o nekaterih sklepih mešane komisije, ki je razpravljala pretekli teden v Ljubljani; nekateri Tržačani pa so te sklepe celo tako napačno razumel., da se je v zadnjih dneh že nabral« vrsta ljudi pred uradom za izdajanje prepustnic tržaške kvesture in hotela na svojo propustnico nalepiti še sliko. Pozanimali smo se pri pristojnih oblasteh in dobili sledeča pojasnilu; Pojasni la o izvajanj n sporazuma glede osebnega obmejnega prometa 1. Bivanje na sosednjem pod ročju. Komisija je sklenila, da se bo odslej lahko prebivalo na sosednjem področju tri dni in tŽSt & prost ukaz obmejnim organom in lahko upravičeno pričakujemo, ta bodo policijski organi tudi sedaj pokazali razumevanj« in široke poglede, kot so prevladoval; na zasedanjih mešane komisije v Ljubljani. 2. Izdajanje novih prepustnic, ki bodo veljale eno leto in bodo opremljene s sliko. Rok uveljavitve teh novih misija ni sklenila roka, kduj prične veljati ta ukrep in je določitev tega roka prepustila lokalnim organom. Tako stališče komisije je razumljivo, saj je potreben določen čas. da centralni policijski organi uradno obveste vse bloke in pr.merno ukrepajo. Iz tega pojasnila je razvidno, da za sedaj velja še vedno staro določilo o bivanju na sosednjem področju in da se je treba torej še večno vrniti dan po vstopu. Odgovorni organi še ne vedo, kdaj bodo lahko urejene še te zadnje zgoraj omenjene formalnosti. Na nekem uradu »mo med drugim čuli, da bodo uvedli to novo pomembno olajšavo šele 1. januarja 1958, vendar pa upamo, da ne bo potrebno daljše zavlačevanje, saj gre v bistvu za kaj pre- mešana komisija, ki je določi la. da bodo pričeli izdajati nove propustnice L januarja 1958 na novih obrazcih, glede katerih se bodo čimprej dogovorili pristojni lokalni organi. Vendar pa bodo lahko tuc i po 1. januarju 1958 uporabljal. stare obrazce prepustnic, katere pa bodo policijski organi opremili s sliko. Propustnice, katere pa bodo imeli prebivalci obmejnega predela že v rokah, bodo naravno veljale tudi čez navedeni rok 1. januarja 1958 in jih bodo lahko uporabljali lastniki najdalj do 31. avgusta 1958. Ta določila jasno govore, da ne bodo pričeli izdajati novih prepustnic pred 1. januarjem pr.hodnjega leta in so zato tu-či vsaka tekanja na kvesturo popolnoma odveč. V zvezi z uveljavitvijo nove propustnice so potrebna tudi nekatera druga pojasnila. Pro-pustnica ne bo avtomatično veljala za celotno področje, na katerem je uveljavljen videmski sporazum, temveč samo za področje, ki meji na počroeje stalnega bivališča lastnika propustnice. Vendar pa v prepustnici ne bodo več označevali občin, kamor je prebivalec namenjen. To pomeni, da bo prepustnica. katero bodo izdali prebivalcu tržaškega področja, avtomatično veljala za področje Kopra (vključno Sežana) in Buj. Za prebivalca soriškega področju bo avtomatično veljala za področje Nove Gorice in končno za prebivalce videmskega področja bo avtomatično veljala za kreta-nje na jugoslovanskem obmejnem pi.dtcčju okrajev Nove Gorice .n Kranja. Ponavljamo, da gre v vseh teh zgoraj navedenih primerih za avtomatično veijavo, medtem ko lahko vsak stalni prebivalec zahteva, da velja njegova prepustnica za celotno področje, na katerem se izvaja videmski sporazum. Kot smo že napisali, obrazec za novo propustnico še ni točno določen, vendar pa je iz navedenih obrazložitev razvidno, t a bo v novem obrazcu jjoleg prostora za sliko tudi posebna rubrika, kjer bodo navedena tri sosednja področja, kot je tudi razvidno, da bodo na željo prosilca takuj navedli v tej rubriki, da prepustnica velja za celotno področje veljavnosti sporazuma. Ukinjeno pa bo imenovanje blokov, tako da bo lastnik propustnice vstopil na sosednje področje skozi kateri koli blok. Vendar pa Žal ostane še vedno v veljavi staro določilo, da se je treba vrnit, skozi isti blok, skozi katerega se vstopi na sosednje področje. V tej zvezi upamo, da bodo lokalni policijski organi pokazali širše razumevanje in da bo v praksi mogoče premostiti to okorno določbo, kot se je to v preteklosti že zgodilo z nekaterimi drugimi določili videmskega sporazuma. 3. Otvoritev desetih blokov za motorni promet. Sporazum določa, ca morajh lokalni organi otvoriti do 1. novembru 11)57 naslednjih deset blokov za motorni promet; Campore, Ka.telir. Socerb, Lipica, Klariči, Miren, Neblo, Golo Brdo, Mišček, Livek. S tem seveda ni rešeno, da lokalni organi ne smejo otvoriti teh blokov prej, saj sporazum navaja samo skrajen rok. Vsi zgoraj navedeni bloki že obstajajo, vendar pa se do sedaj promet z avtomobili in motorji ni mogel vršiti, ker carinski organi niso bili o-premljeni za ta primer. Do 1. mvembra bodo torej carinski in policijski organi urečili te bloke, skozi katere se bodo nato lahko prebivalci obmejnega področja vozili tudi z motornimi vozili, medtem ko so do sedaj šli lahko samo peš. Skozi te bloke pa bo mogoč prehod z motornimi vozili samo s propustnico (tudi dvo-lastniško in drugimi), ne pa s potnim listom. 4. Ustanovitev novih in okrepitev obstoječih avtobusnih zvez. O tem vprašanju bodo konkretno razpravljali: na italijanski strani nadzorništva za civilno motorizacijo iz Trsta in Vidma, na jugoslovanski pa tajništva za gospodarstvo o-krujnih odborov Nove Gorice, Kopra in Pulja. Gre za zapletena vprašanja zvezana s konkretnim voznim rečom, dodelitvijo koncesij avtobusni, i podjetjem, za kar bodo nujno potrebovali več časa in naravno mešana komisija ni mogla določiti točnega roka uveljavitve odnosno okrepitve tph prog. Takoj pa je stopilo v veljavo določilo, da lahko na že obstoječe proge postavijo v primerih potrebe avtobusna podjetja še en avtobus. drugi pa, 59-letni Giuseppe Zay iz Ul. S. Nicolo je včeraj prišel na zagovor. Giannelli pa je imel tudi tokrat srečo, ker je sodisče kljuh predlogu tožilca, da ga obsod’ na 6 let ječe, prekinilo tudi tokrat postopek zaradi preskrib-cije. Zaya pa je sodišče spoznalo za nedolžnega, ker ni napravil ničesar drugega, kot Ja je vpisal Oiannellijevo prijavo. ki jo je nato predložil v podDis odgovornemu funkcio narju anagrafskega urada. Zato ga je oprostilo s formulo, da dejanje katerega je bil obtožen. ne obstaja. * * * Decembra lani je Guidu Ri-vi-Rivotu izginil iz njegovega avle., ki ga je bil pustil na dvorišču nekega hotela v Vidmu, neki zdravniški aparat in precej zdravil in ker je mož s tem utrpel nad 100.000 lir škr-de. je tatvino prijavil policij-skim organom. Ti so osumili in kasneje tudi obtožili te tatvine 29-letnegn Silvana Pelosa iz Rude in 29-letnega Enor.i Rizzija iz Vidma. Med nadaljnjo preiskavo so nadalje ugotovili. da je Pelos ukradel m> Goriškem kolo. ki ga je na*o dal Vittoriiu Govettu iz Vidma z nalogo, na mu ga zastavi. Januarja letos so se morah vsi trije zagovarjati pred videmskim sodiščem, ki ie Rizzija oprostilo zaradi pomanika-nja dokazov. Govetta in Pelosa pa je obsodilo, in sičer prvega na 3 mesece zaporne iti na 6.000 lir denarne kazni, drugega pa na 3 leta ječe in na 20.000 lir globe. Proti razsodbi je samo Go-vetlo vložil priziv, vendar ie bil ves njegov trud zaman ker mu je tržaško prizivno sodišče v celoti potrdilo pivotno obsodbo. Preds.: Miele. tož.: Gastella-no, zapisn.: Cilla, . ——«#------- Nezgodi na delu Za 32-le. nega Kgitiiju Giaco-minija iz Milj, ki je moral zaradi nezgode prekiniti delo ili se zateči po zdravniško pomoč se je delovni dan včeraj že zgodaj zjutraj končal. Giacomini je delal v Tržaškem arzenalu, in sicer nedaleč od žerjava, ki je dvigal težke jeklene plošče. Ena izme 1 teh pa je iz neznanih razlogov padla in priletela na srečo z majhne višine delavcu na desno nogo. Giacomini je moral v bolnišnico, kjer so ga zaradi verjetnih kostnih poškodb sprejeli s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh na ortopedskem oddelku. S skoraj enako prognozo so okoli 20. ure sprejeli na istem oddelku 35-ietnega Attilij.i Smiioviča z Ul. Rio Primario Smilovič, ki se je ob prihodu v bolnišnico pritoževal nad bolečinami v levi nogi, je iz javil, da je v livarni II, V A peljal samokolnico in se nepričakovano spotaknil in padel. SNG v TRSTU V soboto 26. t.m. ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdeiska c. 7 PREMIERA NICOLA MANZARI Naši ljubi otroci Prvič v slovenščini Komedija v treh dejanjih Režija in preved: N. GABRIJELCICEVA Scena: JOŽE CESAR Osebe; Marilde, 38 le*., advokat - Štefka Drolče-va; R.ri, 16 let, njen sin, študent - Silvij Kobal; Marco, 45 let, inženir -Jožko Lukeš; Grazia, 15 let, njegova hči, študentka - Nedeljka Kacinova, kot gost; Predsednik sodišča za mladoletne, 50 let - Justo Košuta; Giu-lietta, 25 let. hišna - Bogdana Bratuževa. PONOVITEV V nedeljo. 27. t. m. ob 16.30 in ob 20. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj« Za mladino neprimerno' Za vse predstave veljajo gledališki kuponi! Za nedeljsko večerno predstavo veljajo tudi izkaznice «Z». Prodaja vstopnic od četrtku dalje v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20. tel. 37-3-38 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. ( OLEPALlSČA ) GLEDALIŠČE VERDI Gledališka blagajna sprejema do 31. t. m. potrditev gledaliških abonmajev prejšnje sezone. Po tem roku bodo prostore, ki ostanejo na razpolago dodelil; novim prosilcem. ( (JKJnSKA PltOSVKTA~) Prosvetno društvo »S. Škamperle« pri Sv. Ivanu obvešča svoje člane, da bo letni občni zbor v društvenih prostorih dne 30. t. m. ob 20. uri. Prosvetno društvo »Ivan Cankar« Sv. Jakob. Pričeli smo ponovno z glasbenim poukom. Kdor bi se hotel prijaviti, dobi informacije vsak torek in petek ob 17. urj v Ul. Montecchi 6-111. desno. IZVRŠNI ODBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE bo imel sejo v petek 25. oktobra t. I. ob 11.3« na sedežu. Prosimo odbornike, da so točni. ■---«»—i— OD VČERAJ 00 DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. oktobra t. 1. se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 14 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 94-letna Terezija Bizjak vd. Delak, 78-letni Ernest Debek, 58-letnl Ivan Kozlovič, 75-letna Giuiia Cerovaz vd. Ba-cineMo, 59—1 et n i Rfccardo Marson, 61-letna Vittoria Sehvvarz por. Baldi, 81-letna Ghisepipina Miloh vd. Mictielli, 72-letna Carmela Tamaro, 71-letna Maria Dapas vd. Caenazzo, 86-letna Antonija Mihalič vd. Germani, 54-letna Maria Viezzoli por. Cirelli, 69-letna Avguština Lisjak por. Orel, 52-letna Vittoria Ballaben por. Pascolini, 1 dan stari Mauro Mo-rella. NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru Davanzo, Ul. Bernini 4; Giusti, Strada del Friuli 7 (Greta); Mil lo, Ul, Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7. pekovskih delavcev V petek 25. t. m. bo v Ul. Zonta 2 skupščina pekov z naslednjim dnevnim redom: poročilo o delu odbora, I. kongres nove Delavske zbornice CGIL, diskusija ter izvolitev odbora in delegatov za kongres, sklepi. —•—«»—- Na pokritem trgu si je zlomila nogo Tudi 67-letna Alojzija Do brajec por. Stefani iz Ul. Costa-lunga je postala žrtev svojevrstne nezgode. Med hojo po hodnikih ookritega trga je sto pila na ostanek zeltnjave in trenutek za tem se jc znašla na tleh. V trenutku ko se ,ie hotela dvigniti, pa je spoznala, da ne more stopiti na desno nogo in ker so bile bolečine neznosne, se je odpravila v bolnišnico. Tam je tudi ostala, ker so jo zdravniki zaradi zloma gležnja pridržali na ortopedskem oddelku. Okrevala bo v 30 ali 40 dneh. «»------- Avtomobilist povozil Bazovca Malo pred 20. uro so z rešilnim avtom pripeljati v bolnišnico 46-letnega peka Viljema Križmančiča iz Bazovice 189. katerega so morali zaradi zloma desne noge sprejeli na ortopedskem oddelku. Križmančič, ki se bo moral zdraviti najmanj 30 dni, je izjavil, da je v bližini neke gostilne na Bazoviški cesti hotel iti na nasprotno stran poti. ko se je vanj zaletel s svojim »Fiatom |400» Angelo Bandini iz Ul, Catullo. O 22. t. m. zjutraj je 46-letm Ottorino Federico Dabbeni iz Ul. Ananian ugotovil, da so mu neznani tatovi, ki so imeli precej potrpljenja, ukradli iz nje-govegu avta dve luči, ki so mu služile za vožnjo v megli. Tatvino, zaradi katere je Dabbeni utrpel 20.000 lir škode, je mož prijavil kvesturi, ki je uvedla preiskavo. RADIO ČETRTEK, 24. oktobra 1957 PRŠ I POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Potovanje po Italiji, turistični razgledi M. A. Bernonija; 12.10 * svem kulture; 12.55 Slovenski folklorni odmevi; 13.30 Zabavna glasba: 14.00 Liszt: Fantazija na madžarske narodne motive; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Chopin: Klavirski koncert v e-molu op. 11, ši. 1; 18.40 Lahke melodije; 19.00 Pojeta Beniamino Gigli in Toti Dai Monte; 19.15 EvropsKa kolonialna ekspanzija; «Z»KlJtic-ki»; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Iz francoskih oper, 21.00 Antonija Curk: «Vitez Era-zem Predjamski«, dramatizirana zgodba; I. del; igrajo člani Radijskega odra;' 22.00 Nove knjige in ■ izdaje: Elsa Morante: «Iso|a di Arturo« (Artorov otok); 22.1* Skladbe Domenita Scarlattija — igra klavičembalistka Egida Sar-tori-Giordani; 22.43 Glasba za do. bro voljo; 23.00 Moderni plesi. I H S I I. 11.30 Simfonična glasba; 12.10 Glasba iz revij in glasbenih komedij; 17.30 Brahms: Kvintet » f-molu; 18.35 V spomin na Uff-berta Saba; 19.05 Mario Buga-melii: »Koreografska pesnitev«! izvaja orkester Tržaške filharnkL ni je; 21.00 K. M. von Weber: »Oberon«, romantična opera v 3 dejanjih. KOPER Poročila v ltaUjanšCnt: n-3« 12 JU. 18.30. 17.30. 19.15, 23.00. Poročna t slovenščini: f-JH 13 JU. la.uo. 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.1» Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranji koledar; 11.00 K. Schumann: «Scene iz mladih let, op. 15»: 13.40 Kmetijska univerza: »Poizkusne sorte pšenice«; 13.50 S saksofonistom Srečkom’ Dražilom: 14.00 Glasba po željah: 14.30 Govori predsednik OLO Koper Albin Dujc: 15™ Zabavna glasba: 15.25 Slovenske narodne izvajata Vili Pitsko in Avgust Stanko; 15.40-17.00 Sporea iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in Popevke; 17.25 Siušna igra; 190“ Skladbe Georga Gershwir,a; 19.30- 22.15 Spored jz Ljubljane. SLOVENIJA 5 00 Pisan glasbeni spored; 8.05 Naši zbori »Svobod« pojo umetne In narodne pesmi; 8.35 Zabavni orkester Radia Ljubljana: 9.00 Bammond orglice in klavir; 9.20 Blaž Arnič: Koncert za violino in orkester; 10.10 Operetni po*-puri; 10.40 Ansambla Victor Silvester in Charles Var.berg; 11-00 Arije iz Donizettijevih oper; 11-30 Cicibanom — deber dan! — Tone Seliškar: Palčkcva Lizika; 11-4» Pesmi za naše male; 12.00 Veliki zabavni orkestri; 12.40 Igr* celjski instrumentalni kvintet. pojela Erika Kozoderec in Marijan Roblek: 13.15 Novejše popevke Maria Lanze; 13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo >n pozdravljajo; 15.40 Humoreska tega tedna — Simo Klarič: Mr-kuijci čakajo turiste; 17.10 Zbor Norm ali n a Lubofla; 17.30 Se še spominjaš? — znane, a še vedn° zaže.ene melodije; 18.00 Va-lenja Osterc: D'-agi kamni: 18.15 Vilk® Ukmar: Simfonični poemi: 18-45 Četrtkova reportaža; 19.50 Tedenski notranje-politični pregled; 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov: 21.00 Literarni večer — Prekmurska revolucija v Kranjčevi prozi; 21.30 Bruno Bjelinski: Godalni kvartet št. 2. TT. EV 17.1.1 A 17.30 Za otroke; 20.30 Poročila! 21.uo Odnehaš ali nadaljuješ, 22.00 Varieie. KINO D Excetsior. 16.00: «Razbeljen svinec«, Burt Lancaster, Tony Curtis, Susan Harrison. Fenice. 16.00; «2elczni razred«. Film o mladini brez skrbi. Nazionale. 16.00: »Bitka pri izvirih Apašev«, A. M. Alberghetti-V. Cooper, J. Davis. Filodrammatico. 16.00: »Zena 14 ranchera«, A. Eckberg, S. Hay* den. Grattacielo, 16.00: »Mala koča«. Ava Gardner, VValter Chiari, =. Granger. Mladoletnim prepovedan vstop. 21.00; »Odnehaš ali nadaljuješ«-Supercinema. 16.00: »Samčeva noč«, Don Rurray. 21.00; »Odnehaš alt nadaljuješ«. Arcobaleno. 16.00: »Tisti, ki mora umreti«. Zadnje delo velikega režiserja Julesa Dassina. Jean Servais. Astra Rojan. 13 00: »Poročnik dinamit«, A. Murphy, Capitol. 16.00; »Grot Max», Vit- torio Do Sica, Alberto Sordi, Tina Pica. 21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ*. Cristallo. 16.00: »Prodana življenja«, Clouzot, Yves Montand i® Vera Clouzot. Mladoletnim prepovedano. 21.00; «Odnehaš ali nadaljuješ«. Alabarda. 15.30: »Nežni spol«, J* Allyson, Joan Collins, D. Gray-Ar,»ton. 16.00; »Lov na ponarejevalce«, R. Danton, L. Snowden, G VVilliams. Aimonla. 15.00: »Lisbon«, R. MU' land in M. 0’Hara. 21.00; »Odnehaš ali nadaljuješ«. Aurora. 16.30: «X3 boj z dinamitom«, R. Pellegrin, C. Vaneh L. Rocco. Garluaidl. 16.30: »Življenje le čudovito«, J. Stevvart, D. Reed-Ideale. 16.00: »Avanture misterja Coryja», Tony Curtis, Kathrlf Grant. Impero. 16.30: »Otok samih žensk«, M. Robinson in R- V*** Ione. Mladoletnim prepovedan vstop. 2100; «Odnehaš ali nadaljuješ«. ltalia. 16.00: »Razigrani«, Sal M1-neo. 2100; «Odnehaš ali nadaljuješ«-Moderno. 16.00; »Beg v močvirju«, S. Cochran. 21.00; »Odnehaš ali nadaljuješ«. San Marco. 16.00; »Zarja velikega dne«, V. Mayo. 2100; »Odnehaš ali nadaljuješ*-Savona. 16.00: »Tekmica«, A. M-Ferrero. Vlale, 16.00: «Resnična zgodba o Jessu banditu«, R. VVagner, *■ Hunter. 21.00; «Odnehaš ali nadaljuješ«. Vitt. Veneto. 16.00: »Seme nasilja«, G. Fore, A. Francis, t-Calhern. Mladoletnim prepovedan vstop. Belvedere. 16.00: «Zena z reke»i S. Loren. 21.00; »Odnehaš ali nadaljuješ«. Marconi. 16.00; »Velika ječa«-’ Tom Tully. Masslmo. 16.00: »Veliki zapelji- vec«, C. Sevilla. 21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ«-Novo cine. 16.00: »Šejkova hčl»-Anne Baxter. 21.00; »Odnehaš ali nadaljuješ«-Odeou. 16.00: »Povratek z otoka zakladov«, Anne Baxter, D8fl Dai!ey. Radio. 16.00; «Pf... In ljubezen splahni«, Kirn Novak, Judy Ho-I ida.v. 21.00; »Odnehaš ali nadaljuješ*-Secolo Sv. Ivan, 16.00: »Kadar ženske ljubijo«, M. Carol, A. Llialdl. Skedenj. 18.00; »Pionirji Aljaske«. J. Chandler, ‘FRANKFURTER RUNDSCHAU* O PREKINITVI ODNOŠAJEV S FLRJ ‘TRETJA SERIJA MEDNARODNIH V NOVI ZGODOVINI NEMŠKEGA AVANTUR NARODA* Kljub uradnim poskusom, gim narodom pa dokazati, j žele in jih odvrnili od name- da je vprav v tem absurd- bi zmanišali negativen odmev v tisku na sklep A-denauerjeve vlade o prekinitvi diplom atskih odnoša-lev z Jugoslavijo, je javnost v Zapadni Nemčiji še nadalje vznemirjena. Stališče bonnske vlade je v Zapadni Nemčiji povzročilo splošen vtis, da je Adenauerjeva diplomacija napravila ne le neko napačno potezo, ampak da je sama noslabšala svoj Položaj v mednarodnih odno-sa j ih in privedla svojo politiko v položaj, ki je brez izhoda. Pred dnevi je dosegel javnost nov val nezadovoljstva 'n razočaranja spričo Arie-nauerjeve nemiroljubne demonstracije. Listi, ki v ponedeljek niso izšli zaradi nedelje, nadaljujejo z vso resnostjo analiziranje osamljenega položaja, v katerega je kancler s svojo samovoljno Politiko privedel Zvezno nemško republiko. Celo u-vodničarji, ki sicer verno rvesto tolmačijo vladne po-Elede, so se znašli v neprijetnem položaju; zarad, negativnega odmeva v javnosti se trudijo, da bi s pojasnjevanjem razlogov, ki so bonnsko vlado navedli na ta. sklep, ne povzročili še večjega nezadovoljstva. Hamburški iist «Die Welt» spominja, da je zapadnonemška vlada, komaj 12 let po vojni, nastopila pron deželi, ki je zgubila milijon 700 ljudi v borbi proti Hitlerju in komaj jest let po - vojni pozabila na vse grenke izkušnje 2 Nemci ter ponudila roko sprave zapadnonemški vladi. Kritične pripombe Adena-Uerjevi vladi postavljajo zla-s.' > socialdemokratje in libe-ralci, kakor tudi druga zapadnonemška javnost, ki že °d prej nudi odpor vladni Politiki zaostritve in uporabljanja metode pritiska ta-kp na notranjem, kakor tu-na zunanjepolitičnem področju. ‘Frankfurter Rundschau« Primerja ta korak bonnske plade s Hitlerjevim ukrepom *2 leta 1936, ko je prekinil odnošaje s špansko republikansko vlado. uDemonstraci-J“ sile s strani bonnske vla-de nam nikakor ne jamči, d° prej ali slej tudi druge države ne bodo sledile jugu-‘touanslcemu zgledu in priznale Nemško demokratično republiko« — pravi ista “Frankfurter Rundschau«. •Dilema nemškega vprašanja, v katero je Bonn zašel zaradi svoje togosti in nedejavnosti obstaja tako danes, kot l*rej in postaja z vsakim dnem vedno večja. Udarec Proti Beogradu je nesmiselna 1,1 brezciljna t(demonstracija patetičnosti« in ima nap ten opravičevati sovraštvo pred nemškim prebivalstvom, drx- da Nemci še nisb prekinili s na, da bi priznale Nemško svojo usodno preteklostjo.» demokratično republiko, se v Po zatrjevanju revije «Die Zapadni Nemčiji smatrajo za Frankfurter Rundschau« je sumljive in neprepričljive, to Adenauerjeva vlada prevari-la javnost, ko izjavlja, da je za pritisk proti Jugoslaviji dobila podporo zapadnih velesil. Samovoljni korak Bonna, ki ponovno vnaša v evropske odnošaie metode hladne vojne, ocenjuje ta list z naslednjimi besedami; ((Tretja serija mednarodnih pustolovščin v novi zgodovini nemškega naroda se je začela. Takšna se zdi v stvarnosti politika, ki so jo komaj pred nekaj tedni napovedovali pod geslom «Nikakršnih eksperi-mentov».» »Frankfurter allgemeine Zeitung«. ki je sicer zelo blizu Adenauerjevim krogom, je v svojem nedeljskem u-vedniku zabrusila vladi v o-braz, da se je s prekinitvijo odnošajev poslužila ((najhujšega ukrepa, ki si ga je moč zamisliti v mirnem času«. Težnje tistih zapadnonem-.ških krogov, ki skušajo ublažit’. škodljive posledice samovoljnega vladnega ukrepa, so že naletele na odmev, Zaradi tega se ta ugledni list poteguje za koncepcijo, da «prekinitev diplomatskih odnošajev ve sme in ne more pomeniti konec diplomacije«. Poudarjajoč, da se v uradnem jugoslovanskem poročilu pravi, da je «jugoslovan-ska vlada še nadalje pripravljena razvijati prijateljske odnošaje z nemškim narodom« — ((Frankfurter allgemeine Zeitung« odgovarja, da nikakor m moč dvomiti v prijateljska čustva Zvezne nemške republike do jugoslovanskih narodov. Plašni poskus, da bi ublažili vladno brutalnost predstavljajo tudi razširjeni glasovi, da ne bodo prekinili konzularnih odnošajev z Jugoslavijo, češ da ie-ti ne spadajo v okvir diplomatskih stikov. Prav tako se ponavlja predvidevanje, da Zvezna nemška republika ne bo prekinila ekonomskih stikov, kljub temu, da je von Bre..-tano preteklo soboto potrdil, da se ukinja tudi trgovinsko predstavništvo v Beogradu. Večina zapadnonemških listov objavlja danes v celoti poročilo jugoslovanske vlade, s katerim odgovarja na bonn-ski Sklep o prekinitvi odnošajev, kakor tudi izjavo dosedanjega jugoslovanskega veleposlanika Kvedra, s katero je odgovoril von Bren-tanu ob priliki svojega poslednjega srečanja z njim preteklo soboto. Teze bonnske vlade, na o-snovi katerih naj bi z grobo prekinitvijo odnošajev z Jugoslavijo zastrašili druge de- pa tem bolj, ker se boi nski korak smatra v svetovni javnosti za nedopusten pritisk in vmešavanje v notranje zadeve druge države. V nasprotju s to vladno tezo se že razširja mnenje, da bodo v kratkem tudi druge države začele vzpostavljati odnošaje z vlado v Panko-wu. Po neuradnih vesteh iz Berlina bi to v kratkem u-tegnila napraviti Egipt in Sirija, kmalu nato pa tudi Burma in druge azijske dežele. Po sedanjih ocenah sodeč bi 25 do 30 držav, ki so imele do sedaj svoje diplomatsko predstavništvo le v Zapadni Nemčiji, moglo vzpostaviti uradne odnošaje tudi z Vzhodno Nemčijo. Ker slutijo tak razvoj dogodkov, so zapadnonemški politični opazovalci mnenja, nest sedanje politike bonnske vlade in da se je iz izoliranosti, v katero je vlada spravila sebe in nerešeno vprašanje nemifce združitve, moč rešiti edino s korenito spremembo politične usmerjenosti in s pristankom na demokratične in miroljubne metode občevanja z drugimi suverenimi državami. Dokler ne bo zmagala treznost in razumevanje za miroljubno in konstruktivno politiko, bo stališče bonnske vlade o-stalo resna ovira za popuščanje mednarodne napetosti, hkrati pa bo onemogočalo nemško združitev. Vprav ta demonstracija sile in splošnega kurza Adenauerjeve vlade vsebuje nasprotno dej-stvovanje, kakor so si ga zamislili v Bonnu, in postopno odpira oči zapadnonemški javnosti glede nevarnosti, kakor tudi tragičnih posledic, ki jih utegne imeti sedanja politika bonnske vlade. < \i». V Marito Lindahl, ki jo vidimo na gornji sliki, so v Londonu ocenili za ttmiss sveta 1957». Po rodu je iz Finske, stara IS let, za filmsko kariero se ne ogreva ZGLED, KI BI GA BILO VREDNO POSNEMATI Kako bomo zmogle vse: gospodinjstvo in službo Kako vskladiti domače gospodinjsko delo z zaposlitvijo tudi izven doma, ni le vprašanje naše ženske, ampak je to problem, ki se tiče večine žena ne le pri nas, ampak tudi v najbolj civiliziranih deželah. Res je, da je ponekod gospodinjstvo olajšano z vrsto pripomočkov, kljub temu pa je tudi v najbolj razvitih deželah ter tam. kjer je življenjska raven zelo visoka. zelo mnogo žena in mater primorana, da poleg domačih gospodinjskih del i- šče zaposlitve tudi izven doma, da bi tudi s tem zaokrožila družinske dohodke in o-mogočila lažje gmotno življenje. Tu bomo: navedli primer švicarske žene — gospodinje in matere — iz česar lahko tudi naša ženska — gospodinja in mati — razbere kaj za svojo domačo dvanajstim letom starosti. vstane ob pol 24. OKTOBER - DAN ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV Organizacija, poslovanje in naloge vseh specializiranih agencij OZN Najnovejša tovrstna agencija je agencija za miroljubno izkoriščanje atomske energije, nekatere druge pa nadaljujejo delo tudi raznih starih mednarodnih organizacij Skoroda že ni dneva, da ne bi radio ali tisk omenjal Organizacije združenih narodov, katere 12. obletnico u-stanovitve slavimo vprav danes. Kako tudi ne, saj se več ali manj učinkovit vpliv te največje svetovne organizacije čuti v številnih mednarodnih sporih m pri reševanju številnih vprašanj, ki zadevajo interese posameznih držav in skupnosti. Po navadi gre za osnovne in najvidnejše organizacije Združenih narodov, kot na pr. za skrbniški 'svet, varnostni svet, gč1 neralno skupščino ZN itd. Poleg teh pa deluje v okviru Združenih narodov še vrsta specialnih organizacij ali agencij, katerih zadnja je bila pred kratkim ustanovljena na Dunaju in bo odslej imela svoj sedež na Dunaju. Ob prazniku ZN bomo spregovorili o teh sicer manj znanih, toda - zato nič manj dejavnih specializiranih agencijah. Začnimo z mednarod- no organizacijo dela. Mednarodna organizacija dela (ILO) je ena naj starejših specializiranih agencij ZN in je edina, ki je ostala vse od po prvi svetovni vojni. V okviru te organizacije delavci, uslužbenci in vlade držav-članic sodelujejo pri sprejemanju sklepov in pri določanju njene politike. Njen aparat sestavljajo generdlna konferenca, ki jo tvorijo državne delegacije, ki imajo v svojem sestavu po dva predstavnika vlade, in sicer enega, ki zastopa delodajalca, in drugega, ki zastopa delavce; nadalje upravni organ, ki ga sestavlja 40 članov in ki nadzoruje delo .organizacije, ter še mednarodni biro dela, ki je hkrati njen sekretariat. Doslej je mednarodna organizacija dela sprejela 104 """miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniii ................................m milnim it mini ..... lmpiesivni dialogi svetlih in nemirnih noči Marginalije ob umetniški razstavi tržaškega slikarja dr. Roberta Hlavatyja v koprskem Okrajnem muzeju Koprski Okrajni muzej Postaia aktualen. 5. oktobra že javnosti predstavil svoj deloma prenovljeni in ter-\rur, v katerem sta zlasti o-cUn a dva pomembnejša do-«*lca; tako imenovana slavnostna dvorana s precej bo-0°timi j« «a novo restuvrt-r»nimi eksponati starejših Mojstrov in Mala galerija, 'ntimna, skromno, vendar še dovolj sodobno urejena dvoranica za občasne razstave domačih (m nedomačih) ikovnikov. Lojze Spacal to 'je menda pred dobrim pr.l-druptm mesecem slovesno o-t^oril, o čemer pa smo že pitali. Dvanajstega tega meseca ’e je koprskemu likovno-lju-oečeniu občinstvu predstavil v tej Mali galeriji tržaški a-kvorelis-t Robert Ulavutv. -Seznam slik navaja 22 temper: dvaindvajset novih akordov t* novih motivov v ra Hla-”fitvja skoraj nenavadni intonaciji. Gre skoraj za šok, nekakšen nepripravljen kontrapunkt. Človek se n atu-reč nenadejano znajde v nu-jhkrižnem ognju poniglavega 'rjfcanja,- kako je mogoče kar fez noč (to je za nas v res ni-c' bilo kar čez noč) s preme-. 'ti *i’oj pogovorni jezik svo-stilno artistično j stjo? Do- bro Hlavatp pripoveduje 'Oterujnju za Radio Koper dobesedno takole; »Za akvarel sem čutil vedno in tudi **Hes posebno nagnjenje. To . 2aradi tega, ker je morda P* n°jbolj odgovarjal mojemu temperamentu in mojemu du-sevnemu razpoloženju.« In na wFrašanje, zakaj se je spre-‘en'l tudi v stilnem pogledu, “dpooarju,- »Ker je to bilo .'Jih®. Nisem hotel ostati sta-^ en- Zakaj se je to zgodilo, j težko reči, Sam sodim, da (i' korak naprej k iskanju slikarske govorice. l-uli-Vam zaupam, da me čisti akvarel ni več zadovoljeval in zato* sem začel iskati in hoditi po novi poti.« V nadaljevanju dostavlja, da je skušal dali sslikam globljo vsebino«, vse bolj dovršeno stopnjevati svoja občutja in tako naprej. Jobro! In še nekaj, kar se nam ta hip zdi vredno posebej poudariti; to namreč, da je Ulavatg — v skladu z lastnim komentarjem! _ izčrpal tehnične možnosti akvarela. Ce zdaj skozi ostro lečo nekakšne kom-j>arativne retrospektive razmišljamo o razlogih ali vzrokih, ki so rezullirali la resnično nenavadni skok iz ene v drugo skrajnost, se je seueda lahko (in moramo!) nujno vprašati: kje so torej še druge možnosti akvarela? Nemara pa jih sploh vi? Recimo: emotivne, izrazne, idejne, ko-loristiine, možnosti linij, povedne in pripovedne, intelektualistične? In tako naprej? Vse to je za povprečnega ljubitelja upodabljajoče umetnosti (v 'o podvrsto se namreč blagohotno prišteva tudi pisec pričujočega poročila. kar naj bi bralec taki slo blagohotno upošteval!) lahko dr.tiplj nevaren virus, ki vrle do onemoglosti in marsikdaj psihično deluje v smi-s u bumeranga. Gre namreč za dva namišljena, toda dovolj estetsko pravoverna in utemeljena odgovora, mimo avtorjevih, seveda; ali se je Ulavatg imperativno odrekel akvarelu zategadelj, ker je njegova melodija postala konvencionalna tn je predmet-nost zanj osebno izgubila smiselno in za današnje čase estetsko vrednoto, ali pa je to preudarna špekulativna poteza, ki deluje v prvi fazi navznoter, to je — prepriča samega avtorja o nujnosti stilne preobrazbe. Nekakšen pogojni refleks ali kuj. Se vedno sem mnenja, da je tudi javno dovoljeno mar-ginalično razmišljati o stvareh, ki na videz morda niti nimajo prave zveze z razstavljenimi eksponati. Včasih ji namreč prav to bolj važno od zapovrstnega naštevanja slik po seznamu, kaj ne? Osebno sem pristaš nekakšne rousseaujevske teoreme, da možnosti niso in ne morejo biti nikoli izčrpane, Se v posebni meri velja tn za upodabljajočo umetnost, kjer sta jezik in govorica po cikličnem sistemu vezana na več faktorjev; viruelni, impresivni, inventivni, tehnični ... in tako naprej, Dvaindvajset Hlavattijevih temper kategorično odklanja domnevo, da gre zgolj za «prehodno obdobje«, dokazuje pa dejstvo, da se je odrekel svoji lastni iv vprav karakteristični govorici v času, ko se ni dopovedal v akvarelu, ko ni izčrpal — poleg tehničnih — še vseh drugih in bolj pomembnih možnosti svojega lastnega žanru. Seveda so njegove a Kopru razstavljene tempere po svoje zanimive. Zal vse premalo poznamo njegov akvarel, da bi si zdaj lahko privoščili tehtnejšo komparativno razpravo, to pa za sedaj ve dopuščata niti čas in ne prostor. No, opazna intelektualistična nota (tempera Mo-j- sonce m nekatere druge) ponovno potrjuje domnevo, da se je Hlavatp docela odrekel predmetni intuitivnosti, to pa prav gotovo ne zaradi trgu, ker je izčrpal možnosti akvarela. To pa spet dokazuje, da Hlavatp ni statičen, kar Velja tokrat v posebni meri poudariti. V bis vu je realist, toda na robu, na skrajnem robu abstraktnosti. V kompoziciji je rahlo n ukazana manira, kolor pa je in-fin men in močan. Prevladuje pa — kur je na tej razsta- vi zlasti zanimivo — v smi-lu čustvene lestvice močnejši tretman, to so: večerna in nočna razpoloženja, Večer, Večer v starem mestu, Simfonija poletne noči, Otožno poletje. Zarja, Svetla noč, Nemirna noč, Večer na Opčinah, Luč v temi, Noč ob morju, Lunina noč, Karnevalska noč . in tako naprej. Poudarjam: Hlavaty je slogovno nemiren, vendar jia preudaren in intenziven artist, Morebiti je ta antagonizem znak nekakšnega ponovnega rojevanja. Ali pa estetske restitucije? Kdo vel Drži pa, da je ta za nas skoraj nenadejani in nepričakovani odklon od doslej veljavne lastne tehnike in tematike vzbudil v marsikom tehtne pomisleke in da bi bilo treba o tem povedati kaj več in bolje. Koprski muzej je vsekakor zaslužen. Naredil je Malo galerijo in do Ulavatg ja organiziral menda že jiet razstav. Obenem pa se je amfibijsko razpolovil; zdaj ni ne docclu muzej in ne docela galerija. Torej kaj? Tam, v Carj*accio-vi stavbi ob morju, kjer naj l.i bila po vsej logiki in razumnosti galerija, se trenutno (menda!) šopiri muzejski laboratorij, arheološka in etnografska zbirka dokončno demantirata muzej z velikim kM«! Cocktail-parti/ pa pleše can-can na starih skeletih. Pa še to, če smo že zlobni: kako bi bilo z revizijo imenika povabljencev na občasne razstave? To so vendar le drobne. administrativne površnosti. Za zaključek: ob Hlavatpju smo razmišljali. To je veliko. Večkrat se namreč zgodi, da na razstavah premalo razmišljamo. To pa je spet tnalo. A-’i nič In škoda, da Hlava-ttlja akvarelisla premalo poznamo. Tudi to je malo ML mednarodne konvencije o delu in 102 priporočili, ki naj bi raznim državam služile kot osnova Za zakonodajo. Nekatere od konvencij zahtevajo svobodo združevanja, o-semurni delavnik, zagotovitev mezd in plačan letni dopust. Druge pa prepovedujejo nočno delo za ženske in mladino, zaposlitev žensk v rudnikih in prisilno delo. V organizaciji je včlanjenih 78 držav. Druga specializirana agencija ZN je organizacija za prehrano in kmetijstvo ali na kratko — FAO. Svoj o-srednji sedež ima v Rimu in šteje 74 držav članic. Osnovana je bila leta 1954. Njen glavni organ je konferenca, k; se sestaja vsaki dve leti, delovno vodstvo pa predstavlja svet, v katerem so predstavniki 24 držav-članic. Generalni direktor pa s pomoč jo mednarodnega osebja ®-pravlja delo v petih strokovnih odsekih: za roljedelstvo ribištvo, prehrano, gozdarstvo in ekonomiko. Poleg svojega sedeža v Rimu ima FAO regionalne urade v \Vashing-tonu, Kairu, Bangkoku. Mexi-co Cityju, Rio de Janeiru in Santiagu. Poleg tega še informativni urad v Ne\v Delhiju m urad za zvezo v New Yorku. Glavni namen FAO je enostavno povedano več kruha. Prizadeva si namreč izboljšati prehrano ljudi prek izboljšanja poljedelstva, goz- darstva in ribištva. UNESCO ima nalogo ((podpreti mir in varnost v svetu z razvija- njem sodelo- ■* 1 '**- vanja med na- rodi s pomočjo prosvete, znanosti in kulture, da bi se s tem razvilo splošno spoštovanje pravice, da bi se vladalo p0 zakonih, da bi se spoštovale človeške pravice in osnovne svoboščine, kot jih zagotavlja ustanovna listine ZN«. Sedež UNESCO je v Parizu, njen a- parat sestavljajo generalno konferenca, ki jo tvorijo po en predstavnik 79 držav-članic; nadalje izvršni odbor 24 članov, ki se sestaja dvakrat na leto in sekretariat ž generalnim direktorjem na čelu. Program UNESCO se razvija po državnih komisijah v vsa-k; državi-članici. Program obsega brezplačno in obvezno osnovnošolsko šolanje, temeljno izobrazbo, znanstveno raziskovanje v izboljšanju življenjskih razmer, odpravo plemenskih in družbenih nasprotij, vzajemno razumevanje kulturnih vrednot Vzhoda in Zahoda in svobodo informacij. Kot je razvidno iz gornjega. se UNESCO trudi tudi. da bi se doseglo večje razumevanje med Vzhodom in Zihodom, zlasti z izmenjavo znanstvenih izkušenj, kar naj pripelje do medsebojnega spoštovanja različnih kultur. Med največje specializirane a-gencije ZN spada s v e t o v-na zi.ravstvena organizacija V njej je včla- njenih 85 držav, njen namen je, »da bi vsi narodi dosegli čim višjo raven zdravja«. Njen aparat sestavljajo: svetovna zdzavstvena skupščina, izvršni odbor 18 tehnično kvalificiranih oseb in tajništvo. k; ga vodi generalni direktor ob pomoči ustreznega števila tehničnega in upravnega osebja. Naloga SZ O je pomagati, svetovati in koordinirati zdravstveno službo. V ta na" men je organizirala šest regionalnih uradov in sicer za jugovzhodno Azijo, vzhodno Sredozemlje, -za ameriške države, za vzhodni Pacifik, A-friko m Evropo. Ta agencija sodeluje v tesni zvezi z drugimi organi ZN. zlasti z otroškim skladom ZN (UNICEF). Mednarod- n 0 banko za obnovo in raz- '.DfTtRfMlONAL.j voj so osnovali z namenom, da bi denarna sredstva usmerjali v produktivne namene in državam-članicam pomagali finansirati obnovo tistih področij, ki so med vojno utrpela največ škode. Nadalje je njena naloga podpreti razvoj nezadostno razvitih dežel. Ce hoče neka država postati članica te banke, se mora prej včlaniti v mednarodni monetarni sklad. Obe agenciji skupaj štejeta sedaj 64 članic. Po stanju od 31. marca letos je banka dala 41 državam-članicam 166 posojil v skupnem znesku nekaj nad 3 milijarde dolarjev. Bankin kapital sestoji iz vpisov njenih članic in skupen kapital znaša naj! 9 milijard dolarjev, ki pa še ni ves vplačan. usta- mm <»t4AT'o Po številu članov je največja specializirana agencija ZN soetou-no poštna zveza, ki šteje 96 držav članic. Agencija posluje po določbah univerzalne poštne konvencije, ki je bila sprejeta že pred 75 leti. Univerzalna poštna konvencija, ki vključuje ves svet v »enotno poštno ozemlje za vzajemno izmenjavo pisem«, ureja po svojih, določbah osem vrst »običajnih poštnih pošiljk«. S posebnimi sporezumi, ki konvencijo dopolnjujejo, pa je urejenih še nadaljnjih sedt m poštnih koristnega rabo. Na pol ali popolnoma pripravljeno prehrambeno blago in ob tem še vrsta služnostnih ustanov, ki jim pravijo servisi, švicarski ženski močno olajšajo gospodinjsko delo. Pri tem je treba še pripomniti, da je v Švici pomožno osebje — služkinje — zelo drago in da si ga more privoščiti le malo švicarskih družin. Enkrat na teden pa obišče malone vsako švicarsko družino poklicna čistilka, ki temeljito očisti vse stanovanje, Te čistilke že v nekaj urah lahko do popolnosti o-čistijo vse stanovanje, ker i-majo na razpolago vrsto aparatov kot n, pr. za prah in podobno. Seveda nimajo vseh tovrstnih pripomočkov vsa gospodinjstva, zato pa imajo poklicne čistilke same svoje sesalce z.a prah in druge naprave in jih v takem primeru nosijo s seboj. V Švici imajo navado, da stanovanje temeljito uredijo le enkrat na teden, ostale dneve Pa opravljajo le manjša dela, seveda vse po določenem načrtu, kajti za vsak dan je določeno drugo gospodinjsko delo in tako preostane gospodinji dejansko mnogo več časa tudi za deio izven doma ali celo za razvedrilo. Ker poklicne čistilke razmeroma hitro opravijo svoje delo, je tudi; izdatek za to razmeroma majhen in si ga tudi manj premožna družina lahko privošči. Pranje perila je za švicarsko žensko prav tako lažji problem kot pri nas. Čeprav je res, da imajo mnoge dru žine pralni stroj, je še vedno več onih. ki teh še nimajo ker so tudi za nje predragi. Zato pa je v vseh večjih mestih ena ali več služnostnih ustanov — servisov — pralnic, ki po razmeroma nizkih cenah perejo perilo. V Švici je mnogo žensk — gospodinj, ki so zaposlene, kljub teinu opravljajo še večino svojega hišnega dela Toda takoj moramo pribiti da vlada v Švici že splošno uveljavljeno načelo, da se hišna dela razporejajo na vse član« družine, tako da breme ne odpade le na gospodinjo. Paragvaj 4 1 3 188:228 Cile 5 0 5 238:301 » Madžarska 3 0 3 133:170 3 V tolažilni skupini sta oiA včeraj odigrani naslednji tekmi: Argentina - Kuba 62:46 Avstralija - Peru 38:31 NOGOMET Juventus v Anglijo LONDON, 23. — Italijanska nogometna enajsterica Juven* tusa bo 28. nov. nastopila VI nočni tekmi v Sheffieldu pr?" ti angleškemu moštvu prve Iv ge «Sheffield Wednesday». * * * DUNAJ, 23. — Kot poročaj* z Dunaja, bo tekmo med B°' mo in Laziom za državno p** venstvo sodil avstrijski sodnik Seipelt. Illl MIHI llllllll IIIIIIIII lllllll lllll II lllll IIIIIIIIIIIIHIIIIIIII Hill« llllllllllllllll III llllllllllllllllini|,T1” Ferenc Puskas postal član dunajskega Puskas bo z dovoljenjem avstrijske nog. zveze lahko igral samo v prijateljskih tekmah DUNAJ, 23. — Madžarski nogometaš Ferenc Puskas je podpisal pristopnico za dunajski «Sportklub» pri katerem je v svojstvu tehničnega direktorja tudi bivši menažer Honveda Emil Oestereicher. To vest so sporočili na tiskovni konferenci, na kateri so tudi sporočili, da bo dunajski klub zaprosil avstrijsko nogometno zvezo za dovoljenje, da bi Puskas smel igrati v prijateljskih tekmah. Ta prošnja bo lahko ugodno rešena, v kolikor že obstaja precedens švicarskega kluba Young Fellows, kateremu je švicarska zveza dovolila, da lahko njen igralec Sandor Kocsis nastopa v prijateljskih tekmah. Razen Puskasa so danes še trije drugi madžarski igralci podpisali pristopnico za dunajski «Sportklub»: Jožef Kusz-mann (bivši član Honveda, star 19 let), Joszef Frivaldy (bivši krilec MTK — Voros Lobogo. star 20 let) in Gyula Szabo (napadalec Honveda, 21 let). Prva dva lahko že igrata, Szaboja pa je madžarska zveza suspendiraia do 3. aprila 1959. Vsi štirje madžarski igralci bodo že jutri začeli redno trenirati v svojem novem klubu. Na konferenci je Puskas tudi zanikal, da bi sklenil kakršne koli zveze s katerim od italijanskih klubov. DISCIPLINSKI UKREPI Rimbaldo - opomin MILANO, 23. — Razsodiščna komisija italijanske nogometne zveze je poleg drugih sprejela tudi naslednje disciplinske ukrepe, nanašajoče se na tekme pretekle nedelje: V zvezi s tekmo Cagliari-Ta-ranto je kaznovala Cagliari z globo 250.000 lir, s strogim o-pominom igralca De Tonija (Cagliari), z navadnim opominom na Giorgisa in Ferrarese-ja (Taranto). Z globami so bila kaznovana še naslednja moštva: 50.000 lir Lecco in Sam-benedettese, 35.000 lir Napoii in Catanzam, 20.000 lir Spal, 10.000 lir Marzotto in Raven-na, 5000 lir Salemrtana. S pogojno izključitvijo za eno efektivno nedeljo je bil kaznovan Galli (Lecco), brez pogojnosti pa Zoppelletto (Me-strina). Strogi opomin sta dobila Zaga.no (Pro Patria) in O-done (Marzotto), navadni opomin pa poleg drugih: Dal Pos (Napoii), Rimbaldo (Triestina). Cervato (Fiorentina), Baira (Novara), Biagioli (Marzotto). Bonifaci (Torino), De Giovan-ni (Udinese), Carradori (La- zio), Pivatelli (Bologna). * * * RIM, 23. — Tehnična komisija italijanske košarkarske zveze je registrirala rezultate drugega kola prve serije, razen rezultata tekme Simmen* thal-Pavia zaradi nadaljnjih u-gotovitev. Z globami je kaznovala ekipe: 15.000 lir Legnano, 10.000 Stock zaradi necivilizi* ranega obnašanja tržaške Pu( bilke proti sodnikom. Zaradi protestov proti sodnikom j® dobil opomin trener ekin-Ignis Garbosi. od igralcev pa so bili opomnjeni: Damiam (Stock), Cmaria (Stella Azzur-ra), Gatto (Livorno), Porcelu (Stock), Calebotta (Virtus). Giampieri (Stella Azzurra). KOLESARSTVO Vlaeycn in Impanis za pokal Baracchi BERGAMO. 23. — V zvezi * vestmi, ki so se razširile danes organizatorji kolesarske dirke za pokal Baracchi niso p®" trdili, da bi izključili iz tega tekmovanja svetovnega prvaka Van Steenbergena. Odločitev o tem bo sprejeta šele v prihodnjih d ceh in m ogoče cel° jutri po ponovnem razgovoru s svetovnim prvakom. Organizatorji so razen tega danes sporočili, da se je za dirko uradno prijavila belgijska dvojica V'aeyen - Impanis. BOLOGNA, 23. — Ercole Baldini, ki je že prebolel azij* sko gripo, je odpotoval v Imo* lo, kjer ga bo pregledal zvezni zdravnik. Baldimjeva fizična kondicija je zadovoljiva ih njegova prisotnost na nedeljskih dirkah v Parizu je skoraj gotova. Baidini je izjavil, da se namerava udeležiti tudi dirke za pokal Baracchi. oniovorm uredsne STANISLAV HENKO Tiska Tiskarslr- »avon ZTT - Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 24. t. m. barvni film: «Pienlrji Aljaske» Igra JEFF CHANDLER LOJZ KRAIGHER Roman KONTROLOR ŠKR0BAR švigne mu ideja v glavo — po napevu «vi me piš’te, vi me piš’te!» — raketa sprasketa v oblake — pelje se k Pokomigu — in tam dobi denarja, kolikor hoče. Pogoji so ugodni, da ugodnejši ne morejo biti. Obljubijo mu celo kredita za njegovo klientelo. — Zmagoslavno se vrne k Sv. Jedrti; še zaveda se ne prav izdajstva, ki ga je zagrešil. Slovenski listi planejo po njem. — On se izgovarja na stisko, v katero je zabredel, ker so ga bili domači zavodi pustili na cedilu; zagovarja se celo s pretvezo, da bo izkoriščal nemški denar za naše ljudstvo — in zatrjuje sveto, da se ni za nemško uslugo na nobeno stran zavezal. Odložiti mora načelništvo okrajnega odbora narodno-napredne stranke in dr. Zižeik zasede zadnje njegovo javno dostojanstvo... Pred nekaj meseci se sporeče končno tudi njegova gospa soproga z ženo Žižkovo. Zdaj sta mahoma osamljena in odtrgana od družbe. Med Nemce si ne upata, ali se sramujeta, klerikalne družbe skoraj ni. Z veleposestnikom Klinarjem občujeta, za silo še tudi z Njivarjem in njegovo ženo. Notar Kurbus bi se ju bržkone ne branil naravnost, a njegova Lori se izogiblje družbe. črnko je v najboljših letih, nekoliko predebel, s prekratko duško, svetlimi lici in neprestano utripajočimi očmi. Nervozen je do skrajnosti; naglih kretenj, ki pa obtiče po navadi v sredi, nedovršene in neodločne. Njegova žena je vitka lepotica s skodranimi lasmi in zdravordečjmi lici. Poredne so na nji samo oči, ki jim je koketnost prirojena. Drugače je solidna ženka, vneta mati, ki ima opravka le z otroki. Govorice o flirtu z Njivarjem so bržčas brez podlage. Skoraj je verjetneje, da so bila takrat samo njemu vstala upanja, ki pa so se izjalovila. Takoj sem videl, da sva s Filipino dobrodošla. Tudi njima je vzklila misel: to bi bil zopet košček družbe! — človek naredi izlet in sede v krčmo. Navajen je tako in pričakuje, da najde družbo tam. Zdaj pa onadva: — vrišč otrok ju mora še močneje opozarjati, kako sta zapuščena in osamljena. Filipina ima že deklico v naročju. Lepo, čvrsto punčko, razposajeno in živahno kakor brzonog žrebiček. Gospa Julija naju ošine z mežikajočimi očmi; hudomušno in prebrisano, da takoj zaslutim njeno radovednost. Pošteno damo mora vendar zaskrbeti: Ali je vajino razmerje postavno in dovoljeno? — Sama hodiva in delava izlete: Ali je priznanje v tem? — Obče spoštovana tržanka in trgovka Filipina Štraus se ne bo hotela izpozabljati v grehoti?!... «Gospodična ima rada otroke!« pravi di. Črnko. Filikin pogled je blažen, hrepeneč. «Kdaj pojdemo na gostovanje? V predpustu? Ali že sedaj?« Namuznem se in dvignem ramena: «Morda že sedaj. To še ni določeno.« Filipina odkimava z glavo in se smeje pogrkavajoče. Njen alt je za nianso globlji in gorkejši: «Hahaha... Saj še ne... Zdaj še ne...« Onadva čestitata navdušeno in napijata. S Filipino trčiva. Vdan je njen pogled, hvaležen, srečen; a vendar zatrjuje: Prost si, ljubi, to priznanje te ne veže. Meni pa je prijetno. Nimam občutka, da sem se zavezal. Ko da nisem ravnokar razglasil svoje zaroeitve! ?... Ali si že tako napredoval v falotstvu, Arnošt, da javno lažeš, javno varaš? — Ali si se morda res privadil misli, da stopiš v zakon? — Kdo bi ti verjel, kanalja?!... Gospa Julija se zaprede s Filipino v pogovor o otrocih in gospodinjstvu. Vtika se tudi krčmarica, ki se ne naslanja več tako očitno na svojega mladega moža, a ga še vedno gleda z zaljubljenostjo. Dr. črnko se zasuka na stolu proti meni; «Za Kranjca je težko tu na štajerskem. Jaz razumem vaš položaj, že zame so bile te razmere nekaj groznega v začetku; kaj pa še za uradnika! Če sem prišel v Ljubljani v krčmo in sem slišal nemški pogovor... No — še zaslutil nisem, da je to kaj abnormalnega. Sam sem sedel k mizi in sem čebrnal po nemško. Tu pa — glejte!...« Z nervozno kretnjo pokaže na sosednje omizje, kjer sedi nekaj kmečkih mož, najbrže zidarjev in tesarjev, ki imajo majhne želarije in izvršujejo obrt postransko, kakor je v navadi v teh goricah. Govore po domače, a se silijo neprestano z nemškimi besedami in frazami. «Na Kranjskem bi si mislil: kmet se pači, se ponaša s tujim perjem; se zazdi, ker je bil po svetu. Tukaj... Mene to jezi, boli me. Kranjec je bahav, naiven. Ponosen je, če se lahko postavi z nemščino;‘a je ob tem Slovenec, ponosen na svoje slovenstvo. Štajercu je vse prevečkrat žal, da je Slovenec. Nemška beseda je v njegovih ustih razodetje, sen paradiža, ki mu je zaprt. Narodno zavest so mu umorile nemške oblasti, narodni ponos mu je zatrlo renegatstvo.« Roka mu zamahuje, ko da bi preganjala mušico. Pogled mu je nestalen, neprijetna misel je za njim — slaba vest?... Končno je pregnal mušico: «če pridete tukaj v boljšo krčmo, v gosposko gostilno, pozdravite slovenski, naročite slovenski, govorite slovenski — vas gledajo kot veleizdajalca, kot vohuna, ki je prišel morda razstrelit smodnišnico! Na Kranjskem je slovenski jezik enakopraven, vsaj v javnem življenju enakopraven — o uradih ne govorim, tam ni mnogo bolje kakor tu! —, zato vas nemški pogovor vaših kmetov ne jezi. Tul^aj, kjer je slovenski jezik zaničevan, preganjan in zatiran na vsi erti — tukaj bi te zaslepljence pobil v ogorčenju!« Njegov pogled k sosednji mizi je srdit in divji; a glas mu Je pridušen, da ga slišim komaj jaz. Dr. črnko ni posebno bojevit vojščak za pravice slovenskega jezika v uradih. Mogoče je bil prva leta boljši; danes občuje n. pr. v davkariji prav tako večinoma nemški kakor notar Kurbus. Vzroki so pri njem skoraj gotovo isti. In to narodno ogorčenje se mi ne zdi posebno pristno. - -----, J v« oc vai ncocju Nemci. Kolena se jim sibe pred gospodom eksekutorjem, ki nemški dere in jih slovenski samo zmerja. Kako neznanski rešpekt pred Loschniggom! Sodni svčtnik ni nič v primeri njim. Advokat, notar, zdravnik, učitelj — to so cestne fi pred gospodom kramarjem — ker nas politična gospoda gle od zgoraj dol; ker smatra narodnostno delovanje za hujskar in izdajstvo; ker pride na odločilno mesto samo Nemec, S venec pa je podjarmljen hlapec. Loschnigg sme paševati kali hoče. Sme krasti in slepariti in ponarejati — glejte le voliti na vse pretege. On je tu zaupnik nemškega gospodstva torej — sakrosankten!» S tresočimi se prsti nagne kupico in si obriše usta, zaso] in razgret. «Nič ni čudnega. Naravnost mističen je strah med ljt stvom. Trepet in groza, če se le gane proti Nemcem. Poznf ljudi, ki niso postali iz same grabežljivosti in dobičkaželjno nemškutarji. Brez posebnega povoda, po sugestiji ali po te patiji — tok je v zraku — po nalezi j ivosti, ali po kdo kakšnem skrivnostnem vplivu se porenegatijo. Nemškutarst je noben, nemškutarstvo je moda.« «če pride Kranjec v te razmere... Moj bog, saj ste sa izkusili!... človek gleda, gleda, ne razume — čudi se, jezi — zdivja, znori... Domačini so potuhnjeni, za plotom skrivi svoje narodnjaštvo. Vajeni so teh razmer, prilagodili so se t( razmeram, prilagodili so se nemškutarski nadvladi. Nekat celo izborno ribarijo v kaluži. Rojeni so v prepričanju, da pomoči, da je treba čakati in potrpeti. Zato pa torej čakaj Nihče se ne gane. M6ra jim leži na prsih, odrevenelost otrpnjenost v telesih...« «Kranjec je uporen in trmoglav, dosleden in podjeten, kdor se tu ne upogne, kdor se ne potuhne, tega zlomijo. Saj še morda tudi učakate! — Že zato, ker ne verjamete, da se res ne dalo ničesar narediti, vas zasovražijo celo sloven? domačini. Optimizem ni dovoljen med rojaki, ki so vajeni čisto kultivirati obup. — Vi se izpostavite — in se ozrete, če kdo za vami... Nihče, škodoželjno vam privoščijo blama: rr Zdaj ste v blatu — Nemci vas potisnejo v močvirje.« (Nadaljevanje sledi).