Dopisi. Iz Ljutomera. (Naši konji.) Obširnejsi" popis je veljal ruskema žrebcu plemena Orlov; istemu je ime ,,Krolik" (od ruskega ,,krol", t. j. kralj) po našem kraljič; rojen in vzrejen je v žrebčariji ruskega kueza Orlova v Krenobolu pri Moskvi; tam je namreč knez Vasilij Orlov utemeljil svojo žrebčarijo okolo 1. 1770; za podlago je vzel domače pleoie iz Livlandije, taisto je začel združevati z bnlaudskimi, fiislandskimi, danskimi, angležkimi in aiabskimi žrebci. Na ta način je razdelil svojo žrebčarijo na več oddelkov, in daudanes šteje taista nad 900 konj. Izmed totih je oddelek Oilovib dirkaiskib konj, ki je postal po združenji arabskih žrebcev z livlandskimi kobilami, uajimenitejši in tiidi na|boljši. Orlovi konji za dirko, kakor je ,,Krolik", se vadiji« v teku po cele dneve zapoiedoma. Razlikujejo se pa <>d angleškib dirkarcev s tem, da jako dolgo v teku zdržč in ne postanejo lebko trudai; aniile^ki dirkarec gre sicer jako bitro, pa se tudi hitro otiudi. Omenjeui nKrolik" se je rabil zmiraj za dirke, njegova prva premija v Moskvi je bila 1200 rubljev, okoli 1800 gold. Prokosil je ga saino le enkrat neki drugi Orlov za konjsko glavo. Iz Ruskega je bil prodan na Laško, kjer je na dirkah več tisuč goldinar zaslužil. Zdaj je uže 16 let star. Ker Lahi se ne pečajo s konjerejo in ker nKrolik" tudi ne more več tako bežati, kakor nekdaj, prodali so ga k uam. Naše štajersko konjerejsko društvo je ga prevzelo s tem pogojem, da je ae ploden; s tem se nauierava spraviti njegova krv v naše konje. On ima visoke noge, kratko truplo, dolgi rep, kosmate noge po robib, glavo ima kosmato in je slok; slokost je značaj plemenitosti pri konjih. Nekaj čudna je njegova hoja ali korak v teku; ou stopa z zadnjima nogama pred prednje, kedar beži, in sicer poleg prednjib nog na levo in na desno, pa ne zadene z zadnjo uogo v prednjo. Orlovi dirkarci so dozdaj povsod pri dirkah zniagali. Govornik je še opazil, da na Bečki razstavi 1.1873 so bili ruski Orlovi dirkarci prekošeni od tistih Orlovov, katere so Italijani rabili pri dirkah na Laškem, kar se pripisuje temu, da so bili na Laskem bolje izurjeni, nego izvirni Orlovi na Ruskem. (Konec prih.) Iz Središča. (Svečanost cesarjevičeve poroke) smo tudi tukaj prav sijajno praznovali. Že na predvečer je po našem trgu svirala godba in so ua Gradisči pokali možnarji. Kavno tam se je tudi pri bližanji večeruega postnega vlaka zažgal velikanski kres. Ves trg pa tudi spodnji del Grab je bil razsvetljen. Posebno lepi so bili ,,transparenti" Da rotovži, v farovži in v šolskcm poslopji. Brali so se prav lepi slovenski napisi. Drugi dan je ob juternici budilo zvonjenje, godba in pokanje iz možnarjev. Ob 8. uri pa je velika množica, na čelu Siediški občinski zastop, c. k. žandarji in odličniki, se podala skoz dva velika s prav lepimi slovenskimi napisi, avstrijanskimi, 8loven8kimi in belgijskimi zastavami in grbi okinčana slavoloka v cerkvo. Po slovesni božji službi nTedeum'( in popevanji cesarske pesni, je šolska mladež s tremi velikimi zastavami (ceearsko, slovensko in belgijsko) spremljana od godbe in velike množice ljudstva v drevoredu pred g. Josip Dogšovo hišo med prepevanjem cesarske pesni vsadila lipo v 8poaiin svečanosti 10. maja. Od tam smo potem šli, blizu tisuč nas je bilo, s šolsko mladežjo na Središče, kjer je naš neumorno marljivi in mnogozaslužni učitelj Strenkel piiredil prav prilično šolsko slovesnost v spomin tega imenitnega dneva. Najpred je bil slavnostni govor, ki ga je g. učitelj sam govoril. Sledele so deklamacije, petje, otroške igre in slednjič se je šolska mladež pogostila z belim krubom in izvrstnim Siediškim medom. Ob 1. uri popoldne bil je pri našem obče spoštovanem županu g. Čuleku banket, kterega se je vdeležilo okoli 40 odličnib gostov iz Središča in okolice. B'l je ta banket v vsakein obziiu izvrsten in vel je v njem naroden duh. Ob treh vstaue pieč. g. župnik Scbwinger ter v kratkem pa prisrčnem slovenskem govoru napije pievzvišeninia zaročerjcema, ,,ki sta danes uzrok veselja vsej Avstriji in blaga nada veeb avstrijanskih narodov''. Na to se je predložil slovenski telegram, v kterem so: Središki občinski zastop, duhovenstvo in slovesnostni gosti v svojem in v imenu vsega tukajšnjega prebivalstva izrekli presrčno svojo čestitko prezvišenima zaročencema. Vrli naš narodnjak g. Zadravec je ta telegram takoj odpravil na brzojavni postaji. Na to je napil 6. g. Cagran svetlemu cesarju, blagemu očetu avstrijanskih narodov, in svetli cesarici. Dalje je napil slovenskemu in bratskemu narodu brvatskemu, ki sta v burnih časih skoraj edina zvesta stala za tron babsburški ter zmagovalno pomagala odbijati navale puntarskih Magjarov, Labov, in drugih prekucuhov in bota vsikdar zvesto in nepremakljivo 8tala kot branitelja Avstrije in pre^ svetle cesarske rodbine. Slednjifi se je isti č. gosp. napil nemški, ker je nekaj dobromiselnih Nemcev tudi navzočih bilo, vsem pravicoljubnim Nemcem, kteri tudi drugim narodom, zlasti nam Slovencem pravico in jednakopravnost privoščijo. Sledile so še nektere druge prav veselo sprejete napitnice narodnim Središčauom v obče in uekterim odličnejim gostom posebej. Še le pozno zvečer so se razšli veseli in zadovoljni gostje, kterini bo ta svečanost gotovo sploh v blagem spominu ostala. Omeniti še morem, da ste Šalovska občina in tudi vas Grabe precej pripomogle denarstveno k izvršitvi te slovesnosti. Le nekterim ,,možakom" obreškega obSinskega zastopa se je ta svečanost in nje denarstveno podpiranje nepotrebno zdelo. Iz Slov. Gradca. (Na predvečer cesar- jevičeve poroke) je se na stotine slovenskih korenjakov zbralo pri sv. Martinu in v Pamečah. Pripravljali so se ondi na kavalkado (pojezd ali ježo) in bakljado v SIot. Gradec, kakoršno ovo mesto se nikoli ni videlo ni. Več kakor 200 mož bilo je spremljanih od banderistov, ki so bili s kraenimi predpasi in bojami okinčani. Nosili so grbej, zastave in lepo barvane lampijone, v rokah držeč gorečo bakljo. Tako je okolo 400 mož ( b VgS}. uri zvečer po veliki cesti začelo po- mikati se proti mestu. Najnapiej je plapolala po zraku velika avstrijska in belgijska zastava. Ob enem je godba sviiala in iz gora in gričev okolo je odseval ogenj brezštevilnih kresov. Ljudje ro pa z živio-klici pozdravljali jezdece in bakljarje ter občudovali prekrasno opravo. Pred mostom 80 prišli mestni zastopniki in oddelek mestaih gasilcev nasproti in potem je vse skupaj vrelo v krasno razsvitljeni Slov. Gradec. Zmes so veli- častno bučale trobente posameznih oddelkov po- jezdovib. Po nekolikih obhodih se ustavi vsa baklj<)da pred c. k. glavarstvom s slavnostDim vozom vred s podobo visokih poročencev v piramidab z : zelenjem okmčanib, med njima pa kot angelj hči , g. Farskega, v vsakej roki držeč čez podobi lo- ! vorni venec. Okolo voza bilo je 24 belo oblečenih devic in 24 bakljarjev. Voz 80 vlekli krasni konji iz g. vitez Naredijeve konjarne. yoz izdelal je pa izvrstni g. Josip Farsky, rodom čeb, in fa- brikant opognjenega pohištva v Pamečah. Za vo- zom je ponosno jahal vodja jezdecem g. Barth. K<> je bilo vse razstavljeno pred c. k. glavarstvom, zadonijo gromoviti rživio-kliciu in godba zasvira ce8ar8ko pesen, zastave se pripogaejo, razsvitljene ' po bengaličnem ogoji, ki ga je bil apotekar g. Kordik prižgal. Na dan poroke je bila budnica. Ob 10. uri je č. g. dr. Josip Šuc, mestni župnik in deželni poslanec, z asistencijo 10 župnikov iz okraja služil sv. meso, katere je se udeležilo c. k. uradništvo, avtonomni uradi, društvo, korporacije in mnogo ljudstva. Po sv. opravilu so šli dubov- niki, uradniki, predstojniki itd. čestitat k ces. j kralj. glavarju. Vrhunec veselju bila je pri ban- ketu napitnica, katero je gosp. vitez Naredi v nemškem, a takoj za njim č. g. dr. Šuc v slovenskem jeziku najavil visokitna poročencema ! Ljudska veselica je se zaradi slabega vremena odložila do 15. maja t. 1. Tako smo v Slov. Gradci obbajali cesarjevičevo poroko! Od sv. Benedikta v Slov. gor. (Cesarjevičeva, poroka — nova slatina. Tudi v našej tihej dolini, kder so preddedje 1.853 postavili sv. Benediktu v čast hišo božjo, slavili smo cesarjevičevo poroko. Na predvečer so goreli prav lepi kresi in zraven možnarji gromeli. Dne 10. maja bila je slovesna sr. meša in potem so učenci pri šoli vsadili Rudolfu in Štefaniji v spomin mlado lipo. Drobna mladina podala je se potem sledeč slovenskej zastavi k vinogiadu šolskega očeta g. Elbelna, kder je bil slavolok s primernim slovenskim napisom. Blagi g. Elbel je pogostil otroke. Pripomagali so č. g. župnik Milošič, učitelji, oča Jagrič in drugi. Bodi izrečena vsern najprisičniša zahvala. — Teden poprej je posestnik J. Caf našel v mali stranski duliui oa svojem pašniku novo slatino ali kislo vodo, ki pa zaradi preobilnib vulkanskih plinov ni dovolj čista in okusna. Vsakako pa kaže, da naše kraje iu razne slatinske vrelce preišče kak strokovnjak! Č. Iz Lemberga. (Povodeuj — strela — škoda — letina.) V soboto 28. maja popoldan proti 5 uri bil je naš trg v velikemu strahu. Trg leži namreč v ozki soteski, v kteri se vije hudourni potok. V kratkem času je vsled strašnega deževja pritekla voda pred duri in naraščajoče vodovjo postalo je tako visoko, da je pri nekterih hišah pri oknih v izbe voda tekla. Bila je cela povodenj. Med tem pa še v gospodarsko poslopje tržana Sepotima strela vdari, in na blisk bilo je vse poslopje v ognji in je gorelo vkljub močnemu dežu in nekim gasilcem. Dol padajočo gorečo slamo, hlodovje in druge reči pa je deroča voda dalje odnesla, ki so neki dalj časa plavajoče gorele. Ljudstvo je kričalo, boječ se še daljšega deževja; toda čez eno dobro uro je dež odjenjal, potem voda odtekla in zdajci se je videlo, da je trava po travnikih poblatena, žito poleženo, novi nasadi zelenjade pa zrovani; splob je vsem tamošnjim posestnikom ta povodenj v veliko škodo ! Ni dolgo časa, da je bilo v obližji že 5 požarov, a nikjer gasilnice. Tržani bajd na noge in priskrbitno si tudi mi še eno dobro, zanesljivo brizgalnico! Po drugih višjih krajib kaže žito prav obilno žetev. V vinogradih je satuo v srednjili gorskih legah pričakovati dobre trgatve, tu najdeš nekteri trs s^ 15—25 grozdiči. Čresnjev cvet je osmojen. Češplje, hruške, jabolke 60 obilno cvetele. Daj Bog, da bi toča iu druge nesreče naših npov ne vničile. A. Z. ;i¦|!!Ij'