Moskovska "Pravda" od 1. aprila prina¬
ša pod. naslovim- “Izvor in znašaj dru¬
ge svetovne vojne" šlonek sovjetskega
časnikarja Leontijeva, kjer pravi:

"Protifašistični značaj druge svetovne vojne še ni vsakomur
jasen.'Medtem ko so smatrale ljudske- množice v demokratičnih državah
osvobodilno vojno proti' fašističnim, napadalcem kot svojo lastno stva^,

'k'

tega ne moremo trditi za vplivne reakcionarne kroge v Vel, Briraniji^

• Združenih državah in drugih državah«

Prod vojno so reakcionarji obsipavali Hitlerjev in Musolird-
jev režim s številnimi pohvalami. V fašizmu so videli zanesljiv "ste¬
ber proti boljševizmu". Znano je, da.so kot boljševizem smatrali vsp,-
ko napredno -gibanje, vsak napor množic, da bi uresničile svoje osnovne
.pravice vsak poskus' koionijalnih narodov za osvoboditev izpod tuje¬
ga jarma.

- Ko je-Hitler napadel Sovjetsko zvezo, so ti ljudje odkrito

izražali upanje, da se bosta Sovjetska zveza in Nemčija medsebojno iz¬
črpali in da bodo s tem odstranjene vse ovire na poti vzpostavitve
anglo-ameriškega gospostva nad svetom.Zato so zastavili ves svoj vpliv,
da bi odložili dejansko, sodelovanje Vtfl. Britanije in Amerike v vojni
proti Nemčiji, zlasti pa, da bi odložili pričetek drugega bojišča.v
Evropi,

Med vojho so celo nekateri politiki, ki so smatrali za po- ' <
trebno obsoditi toke odkrite protifašistične ideje, bili mnenja, da ni 1
ta vojna ideološka in protifašistična*

Britanska konservativci dolgo časa niso gojili nikakega sov¬
raštva proti fašizmu kot ideologiji. Kljub temu niso mogli stati ob
strani, ko so videli, da fašistični napadalci ogrožajo sam obstanek
^Vel. Britanije. Predstavniki tega stališča so skušali ljudstvu pri¬
kriti, da fašizem nikakor ni samo "ideologija", ampak tudi materialna
sila, ki je neločljivo povezana z vojno in napadalnostjo, ki torej
predstavlja smrtno nevarnost za varnost vseh narodov in splošnega miru.

■Reakcionarji v anglo-saksonskih državah so skušali prepri¬
čati svet, da lahko obstoji nenapadalen, miroljuben in spoštovanja
•vreden fašizem. Prav ti krogi branijo tudi danes Franca. Opozoriti je
treba na članek sina biv.predsednika britanske vlade Randolpha Chur¬
chilla, ki je til natisnjen 9. marca v listu "New lork World Telegram".

V tem članku hoče Randolph Churchill dokazati, da pretekla vojna ni
bila vojna proti fašizmu, ampak vojna proti napadalcem, ki so hoteli
Evropo zasužnjiti.

0 SILAH DEMOKRACIJE IN REAKCIJE

V MEDNARODNI IRENI, Sedaj, ko je protifašistična koalicija

dobila vojno, svetovni tisk načenja
vprašanja, ali bo ta koalicija sposobna, da dobi tudi mir. Ta tisk
običajno nagaja zgodovinske primere, ^da bi dokazal, kako se navadno
; koalicije po zmagi nad skupnim sovražnikom razidejo.

Štev. 70. - Domači glasovi, 12.IV.1946.

Str. 2

Treba pa je upoštevati^: je imela protihitlerjevska koa¬

licija več posebnih značilnosti, ki so bile posledica osvobodilne na¬
rave druge svetovne vojne. V teku protifašistične vojne si niso samo
cele vrste držav podale druga drugi roke, temveč so tudi ljudske, mno¬
žice občutile potrebo, da|gredo skupno v borbo, da se upro sovražnikom
človeštva, - fašistični napadalnosti.

Zaradi tega so po vseh državah milijoni preprostih ljudi, ki
so preživeli vojne grozote, sedaj pripravljeni braniti mir z isto od¬
ločnostjo, s kakršno so se včeraj borili proti skupnemu sovražniku.

. Vojni voditelji zavezniških držav so celo med vojno progla¬
sili, da ni njihov cilj samo zmaga nad skupnim sovražnikom, ampak tu¬
di ustvaritev svetovnega reda, ki bi narodom zagotovil trajen mir in
varnost. Vendar pa je čas, ki -je potekel od konca vojne, pokazal, da
naletijo ta načela in ti sklepi večkrat na težke izpite.

V svetu se danes jasno opažata dve različni struji. Prista¬
ši ene izmed teh dveh struj si prizadevajo, da bi ustvarili stanje, v
katerem bi določene sile imele v mednarodni organizaciji glavno bese¬
do, druge pa bi se morale podrediti vsiljenim odločitvam. To so novi
pretendenti za gospodstvo nad svetom.

Vojna proti fašističnim, napadalcem še k ni bila zaključena,
ko je Reakcionarni tisk v.Ameriki že pričel trditi, da mora Amerika
zavzeti prevladujoč, položaj v vseh mednarodnih odnosih.in na vsem sve¬
tu, -da je poklicana, da uveljavi sv<ojo "ideološko hegemonijo" in svo¬

je "moralno vodstvo" po vsem svetu. Se več, tako izjave običajno
Ijajo nedvoumna namigovanja na razdiralno, ‘moč atomske bombe,

Britanski imperialistični krogi očividno uvidevajo, da ne
morejo pričakovati, da bi si osvojili nadvlado v svetu, zato so pri

i 41

prem-

pravljeni zadovoljiti se z vlogo manj šeg.

družabnika v skupnem bri-
tahsko-amer iškem podjetju za vodstvo vsega sveta (kot se je pokazalo
ob priliki Churchillovega govora v Pultonu.) Vendar pa te ideje ne mo¬
rejo sprejeti ostali narodi, ki tvorijo ogromno večino človeštva.

, Razen omenjene struje je na svetu tudi druga demokratična

smer,., ki temelji na nujnosti sodelovanja vseh miroljubnih narodov, ma¬
lih in velikih, v interesu miru, varnosti in socialnega, napredka, Ta
struja ustreza in je razumljiva tudi sovjetskim narodom, ker se je v
razdobju pred vojno Sovjetska zveza izkazala kot odločen borec za mir
med narodi, ker je Sovjetska zveza, med vojno odigrala odločilno vlogo
pri popolnem uničenju glavnih središč svetovnega fašizma in svetovne
napadalnosti, medtem ko po vojni vodi dosledno borbo ze reševanje sve-
tovrfih problemov po poti mednarodnega sodelovanja in si .prizadeva, da
bi se mednarodni odnošaji zgradili na načelih demokracije.

Med drugo svetovno vojno in po vojni je mednarodni ugled
Sovjetske zveze ogromno narasel. Sovjetska zveza se z vsemi silami
trudi za dosledno uporabljanje demokratičnih načel v odnosih med vse¬
mi državami. Sovjetska zveza pripisuje velik pomen Organizaciji zdru¬
ženih narodov in gleda v njej delazmožno orodje za zaščito miru in
mednarodne Varnosti, To dokazujejo dobro znane Stalinove izjave.

Trezni ljudje so vedno uvideli, da pomeni ohranitev enotno¬
sti sil protihitlerjevske koalicije najboljše sredstvo za uspešno delo
Organizacije združenih narodov, ker je protihitlerjevska koalicija
prevzela nase odgovornost za delo te organizacije, ki jo je sama ustva¬
rila. Razumljivo je, da se pojavljajo spori in nesoglasja glede šte¬
vilnih vprašanj, ki jih razmotrivajo velesile. Vendar bi bilo trebi,
premagati te težave in omogočiti sprejemanje skupnih odločitev v med¬
narodnih zadevaho

•V vsakem primeri živčna vojna proti Sovjetski zvezi nikoli

ni prinesla lovorik nj
jo dovolj močne živce.

enim

J!

začetnikoma Zagovorniki pr vicne stvari ima-

Štev, 70. -

— Domači glasovi, 12.IV.1946,

Str T ?

ANDREJ G50MIU0V - .GRMEČI'

S svojih 38 leti je Andrej Gromikov brez dvoma eden naj¬
uspešnejših mož Sovjetske zeveze; morda vsega sveta. Kajti, kdo nosi
pribitih, razen Gromikova, tolikšno odgovornost? V znani debati na
konferenci Združenih narodov** kjer se je zgodilo, da je Gromikov v
dramatičnem trenutku zapustil sejo, sta bila njegova nasprotnika 62
letni Sir Alexander Cadogan in 67 letni zun,min,Byrnes.

V času ruske revolucije•je bil Andrej Gromikov star 9 let.
Takorekoč kot otrok prve petletke so ga določili za inženerja. Njego¬
ve nenavadne zmožnosti so mu hitro pripravile pot v Zavod za ljudsko
gospodarstvo; dalj časa je bil tudi predavatelj v enih tistih akade¬
mij, kjer kakor naftekočem traku- izobrazijo tehnike in upravne uradni¬
ke.

NEPOZNAN. Po 1. 1939 še ni stopil na inozemska tla in do tega časa
^ tudi ni znal angleško. Od 1.1939 dalje je deloval v Washing-

r tonuj najprej kot kancelar poslaništva, nato kot vršilec poslov in
končno kot poslanik. Kljub temu pa se zdi, kot da Rusije res ni nikdar
zapustil. V  zaprtem ozračju sovjetskega urada proučuje neskončna po¬
ročila, spomenice in zakonike. Z Amerikanci ne goji nobenih privatnih
stikov in kot posamezna oseba je v Washingtonu dejansko nepoznan. Zgo¬
daj zjutraj trenira, igra odbojko, zvečer pa šah. S svojo leno in dve¬
ma otrokoma živi v svoji vvashingtonski vili, prav kakor bi živel v
Moskvi.

ZAVEPA SE CILJA. Angleščine se je naučil iz knjig in v konverzaciji

s tolmači poslaništva. Sedaj obvlada angleščino tako
dobro, da pri konferencah posamezne točke uradnega prevoda često
popravlja. Izgovarja pa z majhno težavo in to vzbuja vtis, da tehta
vsako besedo, preden jo izgovori.

V prvem trenutku napravi Gromikov vtis nekoliko plašnega
človeka; kakor jazbec, ki pride na svetlo. Toda kmalu se pokaže nje¬
gova prava narava: močan, metodičen in razumen; ne gleda na to, kaj
se godi okrog njega.

Ker gre od konference takoj spet v samoto svojega stanovanja,
nekateri mislijo, da se počuti dobro le v zaupnem ozračju. Marsikate¬
remu opazovalcu pride zato na misel, da je Gromikov čudak, da je ne¬
roden, nekateri celo pravijo, da je smešen; toda vsi, ki so imeli

kaj več opravka
jega cilja.

z njim, so mnenja, da je to človek, ki se zaveda svo-

NOVI IIP RUSKEGA PIPLOMATA . Nek kritičen opazovalec na konferenci

Organizacije združenih narodov je zapisal
o Gromikovu sledeči stavek: "Kadar govori drug govornik, tedaj sedi
često s zaprtimi očmi na svojem mestu; toda to ni počitek, temveč
koncentracija sil." Po dolgem molku napravi večkrat nenadoma kako
opazko, kakor: "Ta razlaga ni pravilna!", in s tem dokaže, da je
točno sledil izvajanjem.

Andrej Gromikov je tip novegea ruskega diplomata. Svoje po¬
znanje življenja in svoje izkušnje v občevanju z ljudmi si je prido¬
bil izključno v Sovjetski zvezi. Zato se popolnoma razlikuje od tipa
včerajšnjih sovjetskih diplomatov. Možje kakor n.pr»Litvinov so bili
izšolani revolucionar ji; očividno je', da so dolgo živeli v izgnanstvu
v zapadai Evropi« Njihova miselna tradicija je bila 'francoska revolu¬
cije z ideali človeških pravic in bratstva, Litvinov bi s svojim go-

Str.4.

Štev.70. -—- Domači glasovi, 12.IV.1946.

vorniškim zaletom gotovo navdušil tudi masovno zborovanje v Ameriki.
Groznikov j>a ne]bi imel pojma, kako se. kaj takega napravi. Kadar pa
gre za to, da vodi razgovore z vladnimi funkcionarji, tedaj je domd;
in kolikor mu je dovoljeno, toliko stopi izza svojega privatnega '
"železnega zastora-" v ospredje.

DOLOČEN ZA DISCIPLINIRANO ŽIVLJENJE. Še opazujete Gromikova, kako

uraduje - spretno, natančno,
uradno in brez smehljaja, obložen kakor tipični predstavnik katere
koli države,'tedaj vam gre težko v glavo, da predstavlja državo, ka¬
tere ustava se jo rodila iz revolucije.

Kot privatnik je Groznikov skoraj nepoznanj redkokdaj sprej¬
me kako povabilo ,5  v javnosti je vedno' "v uniformi" in vedno cuječ.
Navodila,, ki jih pre jema iz Moskve }  izvrši energično in natančno ter
se trudi, da nC bi ničesar prezrl ali pa pretiraval. Z osebnostmi,
katere nam je predstavila predvojna ruska literatura, nima ničesar
skupnega. Med mladimi ljudmi, ki so vzrasli v Stalinovi soli ni idea¬
lističnega boNemštva 5  vsi so določeni za disciplinirano življenje.

..TEDAJ GRMI KREMELJ.

Kadar

kadar

t

Groznikov reče "ne", c e dola opazke in ^
"išče dlako v jajcu", tedaj vedno vestnoW
misli na moskovska naročila. Če se cele ure prepira, naj se v uradnem
razglasu uporabi izraz "ob določenem času" ali "ob do ločeni] uri", te¬
daj to ni izraz osebne prepirljivosti. Nalašč misli vedno na Moskvo.

In kadar Gromikov grmi, tedaj grmi Kremelj.. c .( Iz "Weitpresse" od
7 . aprila 1946 ,)

na učiteljsko zborovanje, ki bo v torek dne 23 . aprila 1946 . v Peggezu
pri Lienzu v šolski baraki ( KVIl/12).

1 ,

2 .

3.

4.

5.

6 .

Dnevni red s

7A

Ob 8 . sv. maša v taboriščni kapeli ( bar.XIV).
Otvoritev zborovanja ob 9.15.

Referat "Učiteljeva osebnost",(Ravnatelj

T

Predavanje "Spolna vzgoja". (Dr.Prane Blatnik.)
Šolske zadeve (Razgovor - predlogi dobrodošli).
Slučajnosti.

osip Ovsenek.)

Tajnica s
Homan, l.r.

Predsednik;

J.Ovsenek, l.r.

JUGOSLOVANSKA NARODNA SKUP¬
ŠČINA, je sprejela zakon, ki uva¬
ja splošno vojaško dolžnost in
sicer traja vojaški rok od 2  - 4
leta.. V slučaju potrebe bodo vpo¬
klicane tudi zenske s tehnično izo¬
brazbo. ("Salzburger Nachrichten"
od 1 .IVc 1946 .)

IZ VATIKANA POROČAJO, da je
našlo smrt v 'dachauskem koncentra¬
cijskem taborišču najmanj 2.000

duhovnikov. 15 . marca 1945  se je
nahajalo med jetniki v Dachau-u
še vedno približno 1.500 duhovni¬
kov iz 25  različnih držav. ("
burger Nachrichten od 1.IV.46.)

Salz-

UMRLA JE v marcu gospa Žumer
Karija, iz Cerkelj pr j. Kranju, ma¬
ti 'v našem taborišču živečega g,
Žumerja, kateremu izrekamo svoje
.globoko' sožalje. S pozami t e se je
v. molitvi I