Peter Sodnik
Nadarjeni otroci
Zgodnja zrelo-st pri mladini se naj-pogosteje javlja na področju glasbene umetnosti.
Slavni skladatelj Mozart (izg. Mo-cart), ki je živel v letih 1756. do 1791., je bil star 7 let, ko je prišel v Pariz. 2e takrat je imenitnu igral klavir in violino ter se je spoznal v vsaki parti-turi (v notah za orkester), ki so mu jo dali, če je bila še tako težka in za-pletena. V tej dobi jc tudi že skladal. Pripovedujejo, da je že v petern lctu priredil koncert, na katerem je sam nastopil.
Tudi Handl (1685—1759), skladatelj in glasbenik, je bil že z 12 leti slaven; ravno tako sta Franc Schubert (1797 do 1828) in 2an Filip Rameau (izg. Ramo) (1683—1764) že kot dečka iz-vrstno igrala klavir in poskušala skla-dati.
Mali Jakob Meverbeer (1781—1864) je kazal, ko je bil star 4 leta, že veliko nagnjenje in najodlocnejšo voljo za glasbo. Leta 1800., takrat mu je bilo 9 let, je nastopil na javnem koncertu v Berlinu in vsem poslušalcem je bilo jasno. da sc skriva v njem izreden glasbeni talent.
Nič manj čudežna ni bila mladost Kamila Saint-Saensa (izg.: Sen Sansa) (1835—1921), ki je že kot čisto majhen otrok imcl toliko razumevanja za glas-bo, da so mu starši, ko je imel šcle 30 mesecev, podarili namesto drugih tgrač prav majhen klavir in ga naučili note. Mali Kamil sc je z vso svojo dušo pre-dal temu drobnemu glasbilu in ni ma-ral več za nobeno drugo igro. Jokal je vsakokrat, če so mu njegovo glasbilo zaprli. Ko je bil 5 let etar, je že igral
težke Haydnove in Mozartove klavir-ske skladbe. V 10. letu je pa priredil lastcn koncert, na katerem je igral že s spremljcvanjem orkestra. Isti večer se je proslavil Še en glasbeni čudežni otrokl Francis Plante, star 7 let. Z 10 lcti je vstopil ta glasbeni nadarjenec na visoko glasbeno šolo v Parizu in je dobil po 7 mesecih v na^radnem igra-nju prvo nagrado.
Zgodnja nadarjenost pa se ne po-javlja samo na g]asbenem polju, tetn-več tudi v drugih umctnostih in zna-nostih, posebno pa na književniškem polju.
Eden najbolj sijajnih primcrov v tcm poglcdu je bil filozof Pico della Miraiidola (1463—1494). Ta se je že v svoji otroški dobi posvetil filozofiji, jezikom, pesništvu, matcmatiki in pra-vu. Vse te znanosti so bilc prvc igrc tega izredno iiadarjenega decka. Ko je dopolnil 10 let, so ga smatrali v Italiji za najboljšega govornika in največje-ga pcsnika svoje dobe.
Ravno tako je bil Blaž Pascai (izg. Paskdl) (1623—1662), slavni francošfei matematik in filozof, edcn najčudovi-tejših otroških genijev. Kakor pripove-dujcjo, je v 12. letu rešil vseh 32 Eukli-dovih matematičnih nalog (Euklid je bil veliki grški matematik, ki je živel okoli 1. 300. pred Kristom).
Tudi pesništvo lahko pokaŽe veČ ču-dežnih otrok, od katerih je bil itali-janski pesnik Dantc Alighieri (1215 do 1321), ki jc spisal »Božansko komedi-jo«, opis nebes, pekla in, vic v stihih, gotovo najslavnejši. Dante je zložil svojo pr\-o pesem, ko je bil star 9 let.
Pesnik Torquato Tasso (1544—1595) jc napisal prve verze v 10. letu, fran-coski pisatelj in pesnik Victor Hugo (izg.: Igo) (1802—1885) v 14. letu, do-Čim je pozneje slavni pisatelj Gustav Flaubert (izg. Flober) (1821—1880) pi-sal povesti že pred svojim dvanajstim letom.