Kamnik glasilo delovnega kolektiva tekstilne tovarne Svilanit Kamnik glasilo delovnega • - ...- .^.r # j! i A >#■ , tr% ~ ^ ‘ ITS*5 iUf- P 'T \1»B !TW ...... .......-~ A" , ■; ^/1................ / H I P i 'V . .. X 1 i i :i . : \ W^vs\v;v: # IZ IZ l'"y ! UH!, ii IB I! x; :ji! :!"/x a|ii X < zp \\z; •S-V'ultizmi * r> Bttu - .... . , ; ' -»• ~ ,V - \ \ : ■ ■ • ' j.. z ............ .n; :r\ ..>•■■■■', , / s s :X~~- ///na ........... // /1/ iy m\\ ; V, i rji iV Zw "P-:.......::- X -•••-.;n;.. , ... ^ I.L— Z"' Prvi maj, mednarodni praznik"" dola vpe bil in ostane dan borbene enotnosti naprednih sa,! sveta v borbi za nove družbene odnose, za novo družbo. Npfeb..poii so izvojevane že velike zmage. Vpliv delavskega razreda na celotno družbeno življenje' je postal zelo močan, ne samo v socialističnih državah, temveč po vsem svetu« Socializem ni več cilj samo dalavskega razreda v posameznih državah„ Dane s se skoraj več ne diskutira, če bo po kapitalistični družbi v državah, v katerih ni zmagala proletarska revolucija, prišlo do socialističnega družbenega reda, temveč ali ga je bolje po tej ali oni poti hitreje doseči« Letos delovni ljudje širom po svetu pričakujejo mednarodni praznik dela v pogojih nadaljnih zmag naprednih sil. G tem najbolj pričajo zadnji mednarodni dogodki. Delavski razred po vsem svetu s simpatijami gleda na težnje še vedno zavisnih narodov, da izvejuje jo svojo svobodo. V takih pogojih so vse manj znosne blokovske koncepcije posameznih velikih sil in vse širše prodira ideja oneophodnosti aktivne koeksistence med narodi in državami z različnimi družbenimi sistemi:. Vsekakor bo tudi letošnji Drvi m a. j brez obzira na razdeljenost delavskega gibanja po 1949. letu predstavljal splošno težnjo delovnih ljudi za utrditev miru in .miroljubno mednarodno sodelovanje za dajanje pomoči ekonomsko nerazvitim državam, da se rešijo zaostalosti in da Prvi maj v pravem smislu postane praznik mednarodne enotnosti proletariata, da dobi tisto obeležje, katero so mu dale še prve proslave desetletij zadnjega stoletja. Predsednik Občinskega sindikalnega sveta1. BOŽO EDAMAR - ril s Ji .r.f I a jTiirflli! !i ;Vi «1 ' j H® glijjiii ll . ^—- L,.. • £;;s:^ I I i-;’ I. k! ■ • ....... i .lit i j iii n ........ . • ;; • i:.:V '■ ------• j ..... ...... '"'■V. ---....................... ... .......1>,.v muim:-:!!!'! ...... „wv.'.-.*.*.*.?' P.JPSPJKTIVil 30 V REKONSTRUKCIJI IN RAZŠIRITVI IODJOTJA Pravijo, da se vse pričenja in končuje pri denarju. Tako je tudi pri nas„ Če nam bo uspelo zagotoviti z lastnicami sredstvi in s posojili potrebna, sredstva, bo slo vse po načrtii. Na tem mestu ne bi razpravljali o • dokončnem razvojnem programu podjetja, temveč le o prvi fazi omenjenega pr o-grama, ki naj bi bila zaključena do kraja tega leta. •Idejni program podjetja že v osnovi predvideva koncentracijo vseh obratov na Perovem. To nujnost narekujejo premnogi ekonomski razlogi, ki se zrcalijo predvsem v manjših režijskih stroških. Razen navedenega momenta pa je silno važno dejstvo, da smo prišli v tako stanje razvoja, da brez novih zazidanih poxrršin ni mogoče misliti na rekonstrukcijo oz. razširitev podjetja. Znano nam je, da smo z razširitvijo obratov Mekinje in Šmarca skrajno omejeni in da nam zaradi tega preostane edini izhod - iskati rešitev na Perovem. 0, teraali je to pametno ali no, smo si že na jasnem, ter je prva faza razširitve podjetja do kraja razčiščena in pravtako potrjena od pristojnega organa delavskega upravljanja. Seveda pa ne moremo trditi, da je do kraja razčiščen program proizvodnje, pri čemer mislimo predvsem na asortiman in v zvezi s tem na organizacijo tehnološkega postppka. Prav v tem času so v krogih strokovnega kadra živahne razprave po vprašanju uodocega programa proizvodnje. Vse razprave so popolnoma edine v o-snovnem vprašanju, da se mora sedanji preširoki asortiman zreducirati na dve osnovni grupi - svila in frotir; tem grupam pa pustiti potem prosto pot v asortimanu in napredku. 0 tem vprašanju bodo morali v najkrajšem času sprego-votiti tudi merodajni organi delavskega upravljanja, ker je vsako nadaljno programiranje razve ja podjetja odvisno predvsem od stališča, ki ga bomo zavzeli do vprašanja 3 specializacije, podjetja. To je. zelo važna naloga, ki čaka čim preje rešitve. Letošnje .investicijsko vlaganje bo za nase podjetje vaško t veliko, saj nekolikokrat presega vsa dosedanja letna vlaganja ter do kraja reši plot majhnega in nepomembnega podjetja. Za boljše razumevanje bi razčlenil letošnjo investicijsko dejavnost na naslednje grupe. I., Gradnja prva faze tkalnice, skladišča gotovih izdelkov, ter konfekcije v skupni izmeri 2.400 m2. II-.., Nabava: in montaža 17 frotir astro j'" v. III. Nabava in montaža 8 žakardov za svilo. IV. Investicijsko vlaganje iz naslova velikih popravil, ki zajema naslednja važnejša delaš 1) ureditev dovozne ceste in dvorišča z kanalizacijo, 2) ureditev fasad, 3) ureditev bifeja in jedilnice, 4) ureditev kotlarne - preureditev parnega kotla na ekonomičnejši način kurjenja, 5) ureditev režima uporabe kondenčne vode, 6) ureditev ograje, 7) ureditev barvarne in razpenjalnega okvirja in 8) ureditev listovk v n.: 10. Tu so samo najvažnejša dela iz naslova velikih popravil; je pa še mnogo skoraj nič manj važnih. Vsa dela so zajčja v posameznem planu oz. seznamu velikih popravil. Vrednost teh popravil je planirana v znesku 49 milijonov Din. Tako visoko investiranje pa je možno spričo tega, ker se je letošnji plan bratto produkta ^vignil od 850 milijonov v' letu 1951. na 1,220 milijonov v letu 1952. Vrednost velikih popravil je vedno pogojena 'z., višino planiranega in razumljivo tudi ustvarjenega brutto produkta. Plan velikih popravil je bil po temeljiti razpravi dostavljen v razpravo vsem LD. Vsekakor jo najaktivnejše vprašanje, katerega si zastavljamo kot člani kolektiva, - kakšen bo rezultat investicijske-..ga vlaganja tor kakšne. -kvalitetne spremembe bomo dosegli na področju proizvodnje. V grupi II. je bila omenjena nabava .17 frotir strojev, pod III. pa nabava 8 žakardov za svilo. Nabava teh strojev bo temeljito utrdila položaj podjetja. Proizvodnja frotirja se bo zvišala ža cca 100 'fi, vrednost brutto produkta pa se bo dvignila /po sedanjih cenah računano/ za cca 450 -500 milijonov Din. Spričo tega, da bodo stroji montirani v novih prostorih, bo upravljanje istih znatno ekonomičnej-še, saj računamo, da bo lahko tkalka posluževala več strojev kot do sedaj. Velika prednost je v tem,, da so vsi stroji opremljeni z žakardi. 4 Spričo t3& kvalitetnih sprememb v grupi frotirja se nam bodo odprle široke; možnosti .i:zvo:z;.a.in zboljšan jo asortimana, tako za izvoz kot za domače tržišče. Z reševanjem tega problema pa 'stoji pred nami vzporedna naloga - povečati kapaciteto barvanja1 ter previjanje preje. Znašli se bomo v ši- la neprij jtni sifciiaciji, če stroji ne bodo izkoriščeni zara- di ozkih grl v barvarni in'pripravi. Po. montaži omenjenih frotir strojev, vsekakor pa; na kraju tega leta, predvidevamo naslednje asortimane tekoče proizvodnje v grupi frotirja: enobarvni, tiskaniemblem/.striženi /frotir velur/ kopalni plašči, jope, vseh vrst.brisače, posebno še garniture za hotele in plaže, frotir combi /kombinacija frotirja in politi-lena) -ter eventualno tudi razne. konfekcijske izdelke za dojenčke in nekoliko večje otroke.. . ; . . /se-'nadaljuje/ STANKO MARCIJAN K S -p. t- i«-1 i|: I/ / / 1 % I I I % S / I ' x o M - / - £/ # // // r M mesecu marcu'1952. je dosegla naša. komerciala izreden uspeh. Prodanih je bilo za 116,613.244.- Din naših izdelkov. Celoten promet'z uslugami pa je znašal 118,595.685 .- Din. če upoštevamo, da je. na tržišču s tekstilnimi izdelki vladala stagnacija,1 na kar je malo vplivala tudi nova uredba o poravnavanju medsebojnih obveznosti med gospodarskimi.podjetji, potem je ta uspeh še bolj razveseljiv. Trgovina v zadnjem, času namreč vse bolj previdno kupuje, to je čim manjše količine' in v' Čim krajših dobavnih rokih. ■ g Kako napreduje prodaja naših izdelkov po mesecih v tekočem letu ter v primerjavi z lanskim letom, nam prikazujejo naslednji dosežki: Mesec ________le to 1962.______ Leto 1961.__________________ lo2,410.553 loS,156.946 115,613.244 J anuar Februar Mare c S k u p a j s 3-25.180.743 .- 75,845.2o9. -83,272.574.-69,237.882.- 135 7° + usluge 127 > + usluge 168 / + usluge 228,355.555.- 142' fo + usluge Naš prodajni oddelek'si je za mesec april zadal novo nalogo: flPreseči rekorden promet V mesecu marcu! " Čestitamo in želimo .mnogo uspeha. JOŽd ŠKDRIDC - 5- SHjIvIA DJLITVD C.iiLCTNAGA DOHODKA /nadaljevanje iz 2. št./ g) PRISF.JVK1 IN ČLANARINO ZBORNICA IN DRUGIM ORGANIZACIJAM; - Podjetje mora biti član trgovinske ali industrijske, republiške in zvezne komoreje pa lahko član tudi rasnih drugih društev, n.pr. ekonomistov, inženirjev in tehnikov itd. - Nadaljnji prispevek je prispevek Vodni skupnosti, katere član mora biti vsako podjetje. Vodna skupnost uporablja ta sredstva za kritje stroškov, ki so potrebni za regulacijo rek in ostalih voda, dalje za ureditev hudournikov, kanalizacijskega omrežja, osuševanje močvirja itd. Višina prispevka je odvisna /običajno/ od višine celotnega dohodka ali od porabljenih količin produkcijske vode in od urejenosti sistema čiščenja odpadnih produkcijskih voda. H) PRI3P1VjK ZA oOCIALNO ZAVAROVANJ J - preko določeno stopnjo - Ta prispevek plačujejo podjetja, ki imajo prekomerne bolniške izostanke, Ta - znesek lahko znaša največ do .. 4 / od vseh netto prejemkov. Ti prispevki se plačujejo Zavodu za socialno zavarovanje in predstavljajo del poslovnih stroškov, 0 P 0 K B A : * 1 2 Redni prispevek za socialno zavarovanje je sestavni del osebnih dohodkov in ga bomo obravnavali pri osebnih dohodkih. Dc sedaj smo obravnavali glavne grupe poslovnih, sttoškov. Iz prikazanih vrst stroškov je razvidno kje lahko mi kot posamezniki, kolektiv in podjetje kot celota znižamo stroške in dobro gospodarimo, ca bo to 1) v interesu 11 in 2) v interesu celotnega podjetja. Ce bomo polagali veliko pozornost poslovnim stroškom prav-uspeh dobrega gospodarjenja ne bo izostal„ Vsak posameznik bo to občutil v osebnih, dohodkih s tem, la bo tudi $ udeležbe na uspehu poslovanja večji, P ROM 1 T N I DAV 1 K - zadnji element poslovnih stroškov, toda sestavni del celotnega dohodka in hkrati tudi cena posameznega izdelka. Prometni davek se obračuna na podlagi izdanih računov. Naš konkretni primer; v sestavu podjetja imame obrat konfekcije za katerega obračunavamo medfazni prometni davek takoj ko proizvod zapusti - 6 - medfazno skladišče polizdelkov ter gre v predelavo v konfek cijo. Za ostale proizvode, ki se prodajajo v metraži /zavese, ehangeant itd), pa velja/ uvodna obrazložitev, da se prometni davek obračuna pri izstavi računa. Vloga prometnega davka je v tem, da država z višino promet--nega davka vpliva na višino cen in na potrošnj o_...določenega blaga. Obenem pa ta davek predstavlja vazen vir zveznih pro računskih dohodkov. L o č im o ; - redni prometni davek se plača samo od tistih proizvodov in storitev /uslug/, ki so z zakonom določeni . Na vse prodane tkanine ali konfekoionirane' proizvode za široko potrošnjo plačamo prometni davek, kateri za posamezne vrste tkanin različen. Tako znaša prometni davek; - za bombažne tkanine 26 - za tkanine iz umetne svile 25 - za tkanine iz stanične volne - bombažnega tipa 19 $ - za tkanine iz stanične volne - volnenega tipa 8 - za dekorativne tkanine 6 i<> - za tkanine iz vigogne preje 6 % V povojnih letih se je uredba o prometnem davku večkrat menjala s tem, da je predpisala splošno znižanje posameznih postavk prometnega davka ali pa medsebojno vkklajala posamezne postavke. SPLOŠNI PROMETNI DAVEK; Od celotne vrednosti predenega blaga plačamo o,5 $ splošnega prometnega davka. Torej,5e smo od CELOTNEGA DOHODKA Odšteli POSLOVNE STROŠKE in //glej Predhodno razlago/ PROMETNI DAVEK d o b i m o D 0_ _H„0__D__E_ K z e nadaljuje/ STANE MARCIJAN - 7 - OD TU DO um V EE 10 Predno t>i kaj pisali ali govorili o ekonomski enoti 10 na Perovem, bi se podrobneje seznanili z njenimlnastankom in s problemi, ki so z razvojem sledili, Že ko je bil obrat za tkalnico na Perovem ustanovljen, je nastalo vprašanje, ali naj se obrat še nadalje širi, ali naj se- še sprejema nova delovna sila, katero je bilo potrebno priucevati in ali naj se vlagajo še naprej investicijska sredstva za nadaljni razvoj. Težave so bile predvsem z uvedbo asortimana. Mišlenja so bila deljena. Ena stran je zagovarjala stališče za izdelovanje tkanine za tisk, da se s tem zaposli in izkoristi kapaciteta tiskarne, druga stran pa je vstrajala, da izdeluje tkalnica tkanine, ki bodo šle na trg brez oplemenjevanj a. Končno je prišlo do sporazuma za uvedbo artiklov, katere po večini izdeluje obrat še danes. Koncem leta 1956. in v začetim naslednjega leta v obratu še ni bilo posebnih rezultatov. Mesečna proizvodnja v trn 6 - 7.000 je bila minimalna. Izdeloval se je predvsem vafel za brisače, poleg tega pa so vršile delne usluge tekstilni tovarni "Metka” v Celju, Mi smo pa od tam dobivali osnove in predivo za votek. Norm takrat na Perovem še niso poznali. Urne plače so bile zelo različne - od 27.- do 36.- Din za enako delo. Mera za določanje plač pa je bila doba zaposlitve v podjetju. V takih okoliščinah je bil obrat na Perovem prej podoben obrtniški delavnici kot pa enoti organiziranega podjetja. Na splošno so bile strojne naprave zelo slabe. Povsod je nekaj manjkalo, tu menjava, tam listovka, nadomestni deli za stroje in še grebeni, listi, lušalnice in razne drobnarije, ki so v vsakodnevni proizvodnji skoraj nepogrešljive. V letu 1957. ^ smo izvedli organizaci j o in u- 7§|ff:^ vedli postopoma drugo izmeno, Priučevala se je nova delovna sila za tkalsko stroko, kot pre-vij alke, vdevalke itd. Uvedene so bile enotne plače po normi. Pripravljali so se vzorci za u-vedbo novih artiklov kot n.pr. prti "Bled”, "Vesna”, "Bistrica" in podobno. Razširili smo ozke svilarske statve in izdelovali na njih artikel voile- v širini 14o cm. Pri izdelavi svile se je prešlo iz dvo- na šid-ristatveni sistem. Ni^i ob na- ... Stanku, niti po reorganizaciji:,:::: ..... z" X/ ■ : ti g:::::::: . / . \ ..-. ■*** v. /""■H 1 \ml X' (JI " - ’7-. \ / -^7777 \ <11 r j f / / ......... 7 V.V,W.V. f! i il M(f i. ) PGM (K v našem podjetju je bila ustanovljena 1.1958 in posluje na osnovi pravilnika. 135 članov je vpisanih v naše vrste.Med letom smo pridobili 14 članov,izstopilo jih je pa lO.Nekate: od teh so odšli iz pod jet ja, drugi pa noče jeziti več člani. Koncem leta 1961 je bilo stanje naše blagajne sledeče; G-otovina v ročni blagajni Din 8.121,- V banki.,. . o . »z, . o......... " 95.000.- Posojila znašajo ............ . . . . „.. "_391.200,- S k upa jsDin 494.321.- V letu 1961. smo dali pomoč 43-članom v višini 749.000.-Din Posojila so se dvignila od povpr.10.000.-Din na 15.000.-Din. Zelo pa nas moti,ker se posojila ne vračajo redno in največ \ v dovoljenem roku enega leta.V letu 1961.Mestna hranilnica, kjer smo imeli naložena sredstva,ni dala nobenih obresti in je koncem leta prenesla vlogo 95.000.-Din v Narodno banko v Kamniku na računsko knjižico.Seveda tudi tukaj ne bomo dobili obresti,temveč bomo morali plačevati še usluge,katere. bo banka naredila pri dvigu in vplačilu našega denarja. Tovariši in tovarišice!Mislim,da je blagajna Samopomoči v letu 1961.poslovala zadovoljivo.Vse prošnje za posojilo so bile v večini primerov v celoti realiziran/ ""\osim vse čla= ne,da redno plačujejo vloge,obroke posojil pa redno vračajo, ker se bomo v bodoče rokov strogo držali.Le na ta način nam ! ' bo dana možnost dvignili povprečje posojila na 20.000.-Din, kar bo.vsem v korist. Pavlič Avgust 10 ..žšaaMaMBES®83 / ^ 'T? I /// S (1 • V: 0W^^: ■—IZ.... vil if Bp .^ r n - • . r—%.. r~Ni, ks \ u'l' i <•» >■ u i os r«i -.^.— Dan, ki je preu~ ■* ' • " r >, x EiSx 27. marec 1941. smeril razvoj in dal pobudo giba-njudelovnih množic in katerega nikakor ne smemo prezreti. Pa smo se odločili za obisk pri predsedniku SZDK občine Kamnik tov. Gob-k cu, ki nam je prijazno odgovarjal na nekaj vprašanj / |m\ "V.; #/ S tov. Brodnjakom sva ga obiskala v pisarni občinskega odbora SZDL. Prijazno naju je sprejel in na vprašanje, naj nama pove par besed o pomenu 27. marca, odgovoril; *r;#Pni I ♦-•».ftjJi- - . '' i /7 ,, AT - ■-rssms._»ažsr "Ne bom vama govoril o pomenu tega dne za Jugo- slavijo, niti ne o korupciji v vrhovih tedanjega režima, nepravilni politiki, gospodarski,-' zaostalosti itd. Bilo pa je vse to vzrok propada Jugoslavije. Kp seje marca 1941. zvedelo o pristopu Jugoslavije k trojnemu•;p-ak^lije bila država izročena na milost in nemilost silam osi. Med ljudstvom je zavladala veliko razburjenje. Pod vodstvom KPJ so se začele, velike demonstracije. Bile so prvi znanilci revolucionarnega razpoloženja ljudskih množic. Vse politične organizacije so prepustile ljudstvo uvodi, komunistična partija pa je bila edina, ki je nudila ljudstvu podporo. Prišlo je do sestanka vseh demokratskih skupin in kasneje do organiziranega upora. Demokratske skupime delavskega razreda so se združile v osvobodilno fronto slovenskega ljudstva.27. aprila 1941. Kako je bilo takrat v kamniškem področju je bilo veliko pisanega v zadnji izdaji "Kamniški zbornik" saj so bili že septembra 1941. postavljeni prvi odbbri OP." "Mi nama lahko, poveste nekaj o spremembi imena OP in zakaj je do tega prišlo?" "V povojnem obdobju je imela OP zelo pomembno vlogo v boju za izgradnjo socializma. Razvoj družbenih oonoso1'vse spremembe v gospodarstvu ter vedno večje uvajanje socialistične demokracije je vplivalo na nadaljni razvoj OP, ki je imela v začetkem obdobju izgradnje socializma drugačne naloge in vlogo ter se je skladno z razvojem družbe in družbenih odnosov med 3. in 4. kongresom preimenovala iz OP v SZDL„ "Rada bi Vedela še nekaj o značilnih nalogah SZDL". "Vloga ZSDL se jasno odraža v vseh organizacijah v občini. 11 1 1 N >Ca Air ,f V A /l / # Po V,, kongresu SZDL Jugoslavije in V. kongresu SZDL Slovenije je bilo nakazanih vrsto nalog, ker je od te najmnožičnejše organizacije odvisno uveljavljanje družbene-,ga samoupravljanja. Centralno družbeno upravljanje se je pokazalo kot preživelo in je moralo odstopiti mesto neposrednemu gospodarjenju delovnim kolektivom, ki preko samoupravnih organov upravljajo s sredstvi za proizvodnjo in sami odločajo o višini osebnih dohodkov kot dobri gospodarjii poedinec naj dobi OD v odvisnosti od količine vloženega dela v materialno dobrino. Na občinski letni konferenci SZDL smo ugotovili, da je samoupravljanje in družbeno upravljanje napravilo-velik napredek, ki se je predvsem, močno utrdil in uvel j a. vil v družbeno političnem življenju občine, kajti ni zadeve, katero ne bi obravnavale krajevne organizacije SZDL ter dajale svoje pripombe forumom, ki so dolžni reševati posamezna vprašanja." "Kaj pa naloge SZDL v letošnjem letu"z "Spričo razvoja komunalnega sistema postajajo naloge SZDL vedno večje. V tem letu smo si postavili naslednje naloge ž 1) Organizirati člane SZDL v kolektivnih in na terenu, ki naj bi intenzivno spremljali gospodarski razvoj v kolektivu in komuni. 2) Aktivno sodelovati v vseh organih družbenega upravljanja, ker bomo le na ta način uveljavili tudi v praksi besedo socialistične demokracije. 3) Organizacije SZDL se morajo v letošnjem letu pripravljati na volitve v občinske ljudske odbore, ker nam ne sme biti vseeno kakšne ljudi borno izvolili v te organe, istočasno pa aktivno spremljati vse priprave za izdelavo občinskega statuta. 4) Na zborih volilcev je potrebno več sodelovanja, več aktivnosti, ker bomo le na ta način mnogo pripomogli k vodenju politike komune, kar je dolžno?, člana SZDL. 5) Vse probleme in nepravilnosti, ki se dogajajo je kriti zirati in istočasno dajati napredne predloge na javnih zborovanjih in ne za vogali, 6) Posebno bo potrebno, da bodo občinski odbor, in ostali organi posvetili več pozornosti kulturni in športni dejavnosti, kar do sedaj ni bilo zadovoljivo. 7) Organizacija SZDL mora obveščati svoje člane o vseh dogajanjih, ker bo le na ta način lahko posameznik aktivno sodeloval. - 12 8) Ko smo sprejeli družbeni, plan za leto 1962. se moramo kot člani SZDL zavzemati za njegovo izvršitev. Pred tem smo pa imeli dovolj možnosti dajati pripombe na zborih / volilcev, na občinskem plenumu SZDL, zboru volUcev pro- a /V' ■. izvajalcev, itd. i 1 p j 9) V kolektivih je nujno posvetiti več skrbi perspektivnemu;, razvoju podjetja s tem, da•se več sredstev predvsem v manjših kolektivih nameni oz. določi za obnovo izstro-šenosti strojev. V letu 1962. naj bo osebni dohodek odraz produktivnosti dela, ker v nasprotnem.primeru povečujemo že tako veliko razliko med blagovnimi fondi in potrošnjo. Osebni dohodek se je v letu 1961. povečal za, 26,5 i° produktivnost pa le za cca Q v naši občini. Proizvajalec, ki. je hkrati tudi upravi j al e c se mora zavedati svoje dvojne vloge, ker nastopa tudi kot potrošnik in z lastnim aktivnim sodelovanjem v•organih samoupravljanja in družbenega upravljanja lahko ustvari sebi boljše življenje. Z aktivnim delom in krepitvijo samoupravljanja se najuspešneje borimo proti birokratizmu - odločanju posameznikov. Ob zaključku sva se tov. predsedniku za njegove prijazne odgovore., toplo zahvalila in mu v nadaljnjem delu želela mnogo uspehov. NEKAJ DOBRONAMERNIH BESED - NA RAČUN EE Napačnd bi bilo pričakovati, da bodo vse EE dosegale enak uspeh ih to na istem področju dela ter celo v istem času. Pri tem se človeku porodi misel, da na to najbrže predvsem vplivajo subjektivni pogoji, ki so že takrat, ko so se določali 'Starti in normativi imeli različna merila za posamezne EE. Nekateri to ugotovitev zanikujejo po drugi strani pa le prevladuje močno mnenje, da je bilo vse v znatni meri odvisno od iznaj d kijivos ti posameznikov - verjetno vodij EE. Dikler se prerekamo o tem ali smo postavili pravilno višino za izkoriščanje statev in da znižanje lastne cene ni vedno rezultat dela posamezne EE - temveč celo privilegij nekaterih, je težlfo trditi o enakih štartnih pogojih 'predvsem pa brez analiz ugotavljati zasluge EE pri znižanju LC. Pri postavljanju štartnih in drugih normativov se bomo morali v bodoče do kraja otresti vsake "iznajdljivosti in stihie" ter se spoprijeti s tako imenovanimi tehničnimi normativi. V kolikor nimamo izkušenj za posamezne strokovne kapacitete pri ugotavljanju tehničnih normativov bo treba obiskati podjetja, ki razpolagajo z istimi ali po- - 13 - dobnimi stroji ter z.dolgoletno prakso ter na podlagi, njihovih rezultatov določati start ali pa nivo izko-riščanja posameznih.strojev. Nikakor pa ne more hiti merilo izkoriščanja, doseženo izkoriščanje prejšnjih let ter bi morala zato praviloma odpasti vsaka razprava v tej smeri, ki ne sloni na tehnični dokumentaciji.. Z drugo besedo za enak stroj enako izkoriščanje. Morda so ponekod večje težave za dosego povprečnega izkoriščanja strojev vendar pa povsod obstojajo pogoji, da se odpravijo zapreke, ki največkrat ovirajo boljše rezultate dela. 0 tern mimogrede dovolj. Namen tega članka je bolj v tem, kako doseči čimvečjo kontinuiteto dela Svetov EE ter preko subjektivnih sil /sindikalnega odbora, članov MO, članov ZK ter vodilnega strokovnega kadra) doseči primeren nivo dela Svetov LE. Smatramo, da je v večini EL dbbilo decentralizirano delavsko samoupravljanje svoje in celo zelo pravilno mesto, pa čeprav je kvaliteta dela nekaterih Svetov prilično različna. Bilo bi morda primerno, da v bodoče nujno vpoštevamo pri analizi dela Svetov EL, da je življenje in način dela v proizvodnih EE drugačen kot pa v ostalih - po navadi jim pravimo pomožnih EE. Napačno bi bilo, da bi se pri sedanjem nivoju uspavali, in smatrali dosedanjo prakso in poslovnik EE za višek dosežka na področju decentralizacije delavskega samoupravljanja. Če do kraja analiziramo cilj in poslanstvo decentralizacije delavskega samoupravljanja lahko ugotovimo: le, da 'smo 'na začetku zaorali ledino, da pa cilja še zdaleka nismo dosegli. Kako različno pojmujemo to poslanstvo, ki v sedanjem razdobju postaja že znanost in ne le slučajna potreba filozofov.: T.a ugotovitev se kristalizira v zapisnikih zasedanj Svetov ali pa to razliko in ugotovitev močno občutimo, če prisostvujemo posameznim sejam Svetov LE, To so sicer redke.izjeme, vendar pa le obstojajo primeri, da razprava oš. seje . Svetov EE še nimajo pravilnih organizacijskih oblik in vsebine, temveč so nekatere podobne masovnim sestankom ali sestanku,'ki ga je sklical obratovodja, kjer največkrat eden govori, drugi pa poslušajo. So tudi primeri, da se sklepi sprejemajo po neki logiki - brez glasovanja. Res je, da se gre predvsem za vsebino in ne za dekoracijo zasedanj, vendar pa ne moremo mimo dejstva, da ponekod vsebina ni zadeta. Dokaz temu v znatni meri služijo zapisniki zasedanj, ki so ponekod vzorni ter vsebina.na višini, dočim ponekod komaj dosegajo nivo povprečnih,be-lešk. Res je, da gre za začetek in da ne bi bilo prav, da bi preostro ocenjevali delo. Veljajo naj pa te pripombe za vse, ker ni razloga, da bi katera-koli EL o-pravičelala slabšo kvaliteto dela zaradi subjektivnih razlogov. Dovolj- je bilo že 'govora kje tiči zajec, kdo je predvsem odgovoren "in poklican/da popelje, kolektiv EE. v pogledu delavskega upravljanja na primerno višino. - 14 čas je,da spoznamo, da je: težišče idejno politične in družbene dejavnosti v samoupravnih organih. Vodilni tovariši morajo skrbeti, da postaja upravno tehnični aparat v podjetju vedno bolj strokovna pomoč neposrednemu proizvajalcu pri mresničevanju njihovih nalog, ki so jih sami postavili. Biti morajo pobudniki novih sodobnejših delovnih metod, stila in oblik dela, biti morajo strokovnjaki in tudi družbeno-pplitični delavci. Pri uresničevanju teh nalog pa so vodilnim strokovnim kadrom v EE lahko v veliko oporo vse subjektivne sile, od katerih je največkrat odvisno splošno razpoloženje kolektiva EE. Smelo lahko trdimo, da tovarna doživlja burne spremembe v razvijanju notranjih kvalitetno novih družbeno ekonomičnih odnosih. Tovarna postaja že sama po sebi življenje in delno šola proizvajalcev in upravijalcev, ki vsebolj dojemajo družbeno politične in ekonomske prvine, ki jih poraja ta nov proces. Spričo vsega tega bi bilo napačno misliti, da je za uspešno predvsem pa kvalitetno in vsebinsko pravilno delo Svetov EE odgovoren samo eden - pa če hočete samo vodja LE. Nasprotno. Od vse EE mora biti odvisen uspeh in rezultat njihovega dela, res pa je, da pa je individualna odgovornost posamezrikov do tega vprašanja lahko različna. Stane Marcijan SKLEPI ZADNJIH SEJ SKUPŠČINE SVETOV EKONOMSKIH ENOT IN.UPRAVNEGA ODBORA TOVARNE 1. Pravilnik o delitvi čistega dohodka se v predlagani obliki soglasno potrdi. : 'i 2. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov se soglasno potrdi in sicer; za predlagana novo formirana delovna mesta naj se dodat* no dodajo sredstva v višini obračunskih postavk, delovna mesta j. predlagana za pregrupacijo naj se pregrupirajo■v predlagane gru= pe.V pravilnik naj se vnesejo tudi predlagane spremembe,katere so razvidne iz priloženega materiala za sejo SSEE.Sredstva za gornje pa se črpajo iz GRS OD podjetja. 3. Pravilnik o premiranju vodij izmen,vodij Ek in pomočnikov vodij se soglasno potrdi, o osnovah oz. startih za premi.ranje itd. pa naj se odloči na svetih EE. 4. Pravilnik o koriščanju osebnih avtomobilov za službene namene se v predlagani obliki soglasno potrdi. 5. Pravilnik o nagrajevanju potnikov se v predlagani obliki so= glasno potrdi. . . . 6.Obračun za mesec marec naj se izvrši po novem-Pravilniku o de= lit vil osebnih dohodkov,razlika za mesec januar in februar pa naj bi se izračunala in izplačala za l.maj. - 15 7) Vsi navedeni pravilniki stopijo v veljavo 1.1.1962. jakosti 1 kW za 75. ooo.-22.000,- 183.7oo.- 5o. ooo .-6 o.ooo. — 124.ooo .— 110.000. - 120.000. - 15.000 .- 30.000 2o.ooo.- 25o .ooo 195.000. - Din n 8) Nabavijo naj se sledeča osnovna sredstva; Kondenzator 22o . ooo .• Sušilnica za laboratorij Miza za polaganje osnov v barvarni 1 kom elektromotor za centrifugo v barvarni 12,5 kV Avtomatska tehnica do 2o kg za skladišče tehničnega materiala Ročno vrtalni stroj za novo tkalnico črpalka iz pl.mase 2 kom elektromotorja, obrat Šmarco 1 črpalka za vodnjak - doma izdelana Tehnica 10 kg za barvarno lesene police za konfekcijo Police za novo tkalnico Lopa za premog cca 1 računski stroj ter stojalo za vdevanje v Z3 lo - tkalnici Perovo. Nabava teh sredstev naj se črpa iz sklada osnovnih sredstev iz skedstev sklada za kadre pa naj se nabavi sledeča osnovna sredstva: 1 računski stroj 195.ooo.- lin 1 pisalni stroj 75.ooo.- " 9.Za stanovanje, kamor se bo vselila tov. Žagar Marija v Rozmanovi ulici št. 6 naj se nabavi 1 električni Števec v vrečU nosti cca 7.ooo.- Din, ' ' 7 10.Osnovna sredstva, predlagana od komisije za nakup in odprodajo osnovnih sredstev, za prodajo /razvidna so iz priloženega seznama k zapisniku/ naj se odprodajo po predlaganih cenah. Istočasno se ukinjajo vsi stari sklepi za nakup in odprodajo osnovnih sredstev, ki še niso realizirani. ll.SSdR se v celoti strinja s predlogom komisije za nakup in odprodajo osnovnih sredstev za odprodajo drevja zapadno ob cesti, proti 11 Titanu" . 12.3 podjetjem "Tekstil" Ljubljana naj se napravi pogodba o najetju 15 milijonov kratkoročnega kredita za tkalske stroje s tem, da ga v roku Z let vrnemo, na drugi strani pa mu nudimo po običajnih kondicijah vso proizvodnjo frotirja, izdelanega na 5 strojih za dobo 5 let. 13.SSJ.d se je soglasno odločila, da se naroči 16 frotir strojev z dobavnim rokom leto 1964. 14.33X2 se z gornjo razporeditvijo sredstev čistega dohodka po .bilanci za leto 1961, v celoti strinja, obenem pa soglaša tudi s tem, da se stroški za jubilante krijejo iz sklada skup- , ne porabe. - 16 15. Letni dopusti v letu 1962. j se koristijo na sledeči način; 1) Obrati, ki delajo v dve izmeni koristijo letni dopust suksesivno ne da bi se ustavili stroji v proizvodnji , 2) Obrati, ki delajo v 3 izmenah koristijo kolektivni dopust v čadu tretje izmene. 16, Podjetju "Utok" Kamnik se odobri Din 3.000,- za nakup žebljička za gasilski prapor podjetja. 17.Svetom JU se priporoča, da odobrijo predlaganim članom j.j za preventivno okrevanje 10 dni izredno plačanega dopusta. 18. Tov.Drmal Andreju naj se izplačuje vsak mesec v naprej 35.000.- Din štipendije za študij na Srednje ekonomski politični šoli. Sredstva naj se črpajo iz ustrezajočega sklada v podjetju. 19. Predsednika komisije za UD zamenja tov.Makovec Stane. 20. Volitve v novo SSUJ naj se izvršijo 18.4.1962. in sicer po JD na vsakih 15 zaposlenih se voli 1 član. Potrdi se predlagana volilna komisija. SKLOPI ZADNJIC SSJJ UPRAVNEGA ODBORA POVARNE 1.Operativni plani za mesec april se soglasno potrdijo. V primeru, da bodo naše kapacitete za izvršitev teh planov premajhne, naj se delo da na dom ali v kakšno drugo podjetje. 2. Plan velikih popravil za leto 1962, je napravljen ter se v predlagani obliki in z nakazanimi številkami soglasno potrdi. 3. Prodajne cene za uslužnostno barvanje, beljenje in previjanje preje se soglasno potrdijo s tem, da se za nočno barvanje, beljenje in previjanje da posebni dodatek iz naslova zvišanja za 15.- Din, 4. b prodajno ceno za artikel "Veronika" Din 920.- se UO stri n ja. 5. Pooblašča se tov. direktorja, da napravi pogodbo s strokovnjakom, kateri bi prevzel nadzorstvena dela pri gradnji prve faze nove tkalnice. 0 tem naj poroča na prvi seji "0. 6. Popravi naj se plan za 10 - tarife naj se zvišajo za 2,47 Din to je po indeksu I. za cca 5 ter napravi za mesec januar, februar obračun za nazaj. 7. Tov. Kosirnik Jožetu naj se plača dejanska višina stroškov za posedanje Večerne srednje tehnične šole v Ermniku. 17 8.Pritožbi tov. Simčič Jožeta se ugodi. Izda naj se mu odločba za tekstilnega tehnika v laboratoriju z obračunsko postavko Din 148.- na uro. Odločba naj stopi v veljavo s 1.4.1962. 9.Svetu DD 12 - barvarni naj se odgovori, da naj se proti tov. Melkič Himzu takoj uvede disciplinski postopek. 10. Vodjem izmen našega podjetja se odobri enodnevna ekskurzija v tekstilno tovarno "Ajdovščinain sicer 14.aprila 1962. 11. Tehničnega vodjo in glavnega dessenateurja naj se prijavi za obisk seminarja "Barve in oblike". 12. Upravni odbor je odobril tov. direktorju 3 dni izredno plačanega dopusta, ker je imenovani v odsotnosti iz podjetja zaradi bolezni vršil svoje posle doma. 13. Podjetje plača najemnino za sobo, katera še ni zasedena v Rozmanovi ulici št.6 in sicer za dobo od 1. marca do 15. aprila. V sobo se bo tov. Žagarjeva vselila po 15* aprilu t.l. 14. Material, ki se bo nabavil v Novemgradu in delo, ki se ga bo plačalo ljudem od Inteksa, naj gre v breme sklada skupne porabe. . V S k 3 I N A ; 1. Živel "1. maj". 2. Perspektive so v rekonstrukciji in razširitvi podjetja. 3. Rekord, 4. Shema delitve celotnega dohodka /nadaljevanje/. 5. Od tu do tam v JJ 10. 6. Samopomoč. 7. Od OP do SZDL. 8. Nekaj dobronamernih besed na račun SP. 9. Sklepi zadnjih sej Skupščine svetov ekonomskih enot in Upravnega odbora tovarne, 10. Kadrovsko socialna služba. 11. Še nekaj o nabavi/ 12. Gasilska enota "Svilanit". 13. športne vesti. 14. Zabavni kotiček. OCIALNA SLUŽBA v podjetju sodeluje z zdravstveno /x_jj službo,Zavodom za zaposlovanje delavcev in inva= 1'Idov v Kamniku,predvsem pa z socialnim delavcem tov. Jerebom in zadnje čase s tov.Skrij Malko od Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje,odd.za rehabilitacije, Ljubljana.V lanskem letu smo obravnavali 25 primerov. Delavcem se je nudila zdravstvena zaščita,ocenitev po invalidski komisiji,dalje potrebna sprememba delovnih mest,nadomestilo razlike v prejemkih med prejšnjim in novim delovnim mestom,rehabilitacija s strani zavoda in v nujnih primerih invalidska upokojitev. Invalide je treba zaščititi in jim omogočiti delo na primernih delovnih mestih.Pri.nas to nekako gre,vendar večinoma zelo težko.Uvedene so bile ekonomske enote, postavljen je bil plan in razdeljena sredstva.V vseh EL pa hočejo imeti na delovnih mestih zdravega,močnega in zmožnega človeka.Saj razumem,da plan mora biti dosežen, da metri morajo biti,vendar človeka,ki stoji.za strojem in ki ostyg.rja in izvršuje plan,pa nihče dosti ne upo= števa.Dokler je delavec zdrav,mlad,priden in uren je vse v najlepšem redu.Cim pa zboli se že postavi vpraša= nje,kaj pa zdaj,kam pa z njim? Tudi pri ukinitvi delov= nih mest je treba upoštevati to,kdo je na teh delovnih mestih zaposlen in če že mora biti,predhodno določiti, kam bodo ti ljudje šli,kje bo dotični invalid delal in pod kakšnimi pogoji.Treba je vse to urediti tako,da in= valid ne bo dobil občutka manjvrednosti ali pa celo pre= žira.Z dobro organizacijo dela se da odpraviti vse ne= dostatke,z dobro voljo in tovariškim načinom medsebojnih odnosov pa zdravo vzdušje,ki je tako potreben za dober us^ peh pri delu. Skrb socialne službe pa je,da se namesti invalida na odgovarjajoče delovno mesto,kjer bo lahko delal 100$.Če se to ne da doseči drugače,pa z rehabilita= cijo. Trenutno je v podjetju zaposlenih 11 invalidov in to 8 - III.kategorije, 3 - II.kategorije - vsi trije imajo skrajšani delovni čas.Poleg tega dobivajo še trije me= sečno nadomestilo za telesno okvaro,nekaj primerov je pa še v postopku. V povezavi z zdravstveno službo v Kamniku smo se odločili, da bomo do konca letošnjega leta izvedli zdravstven „ pre= gled in flu ogra.fi ran j e vseh zaposlenih v pod jet ju,kasne je bi bili pa vsakega pol leta obvezni zdravstveni pregledi za tiste delavce,ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih.Organizirana bodo pa tudi zdravstvena predavanja po EE. - 19 - V lanskem letu je bilo v podjetju 64 primerov bolniš=: kega staleaa.Znižala so se obolenja dihal,srca,živcev, oči,ušes,kožnih obolenj in gibal - močno pa §o se pove= čala obolenja prebavil in nalezljivih bolezni/gripa, zlatenica,šen/.Nalezljive bolezni: se delno lahko odklon nijo s strogo higieno;za obolenja prebavil pa smo pre= pričani.da se bodo znižala,ko bomo imeli urejeno novo menzo in topel obrok hrane. Vsled vedno večje zaposlitve žena v našem podjetju se je dvignil tudi stalež vsled nosečnosti in to od 29 v 1.1960 na 36 v letu 1961.Močno pa se je dvignil tudi stalež vsled nege družinskih članov.Zaposlena žena -mati mora še vedno sama skrbeti za bolne otroke in je prisiljena ostati doma v času njihove bolezni,čeprav ima zdrave v Did-u.Upamo,da se bo tudi to stanje v naslednjih letih izboljšalo in da bodo posebne ustanove odvzele delovni ženi,vsaj kar se nege tiče,tudi te skrbi. KAJ PA DOPUSTiLeto tako hitro mine in zopet bo treba misliti na oddih.Tri vveckend hišice v Novem gradu že čakajo nove goste.Sindikalna podružnica podjetja bo po= skrbela,da bo bivanje v njih letos prijetnejše,saj so že ukrenili vse potrebno za napeljavo vodovoda in ure=r ditve sanitarij v vsaki hiši posebej.Vse lepo,bomo rekli. A cene?Porast je zajel razumljivo tudi pension na oddihu. Pred nekaj dnevi so nam sporočili iz Kranja naslednje; hrana - 850.--Bin, taksa 50.-Din in če si zelo skromen imaš za priboljšek še 100.-Din,t.j.skupno Din 1000.-,kar pa je za naše ljudi res kar preveč.Upam,da bosta podjetje in sindikalna organizacija priskočila na pomoč v obliki regresa,ki ga lansko leto ni bilo.Saj so naši ljudje tako potrebni oddiha in okrepitve. Spremeinbe; V mesecu marcu je bilo sprejetih 7 delavcev, od tega 3 moški in 4 ženske.V EE 10 je bila sprejeta IS, v EE 12 IM, v EE 30 2 Ž v EE 60. pa 2 M in 1 Š. Skupno je bila zadnjega marca zaposlenih 379 delavcev + 4 vajenci in 2 honorarna. Iz podjetja sta odšla 2 M na odšluženje vojaškega roka, 1 Ž sporazumno, 1 M medopoizkusno dobo, 1 žena pa je bila upokojena. V prvem četrtletju so se poročili; Šarc Feliks, Slevec Andrej in Štojs Olga,Humar Frančiška por.Košir, Mavsar Antoni ja por.Urillo in Lah Alojz. Mnogo sreče vsem ! Mišič Danica 20 SE NEKAJ 0 NABAVI Kadar govorimo o problemih.nabavne službe v našem podjetju, nevede pozabljamo na okoliščine, ki vplivajo na to,'da bi poslovanje nemoteno potekalo. Teh bi lahko 'našli več. Največkrat gre za male individualne napake' ki -lahko resno ovirajo nabavo. Po drugi strani pa določene- ' ga materiala ali surovine ni moč dobiti zaradi gospodarskih problemov, kot se je naprimer pripetilo letos z u-vozom barv, svile, in utenzilij. Sicer pa v tem članku nimamo namena govoriti o problemih nabave te vrste, temveč o naših notranjih, katerih bi se dotaknili konkretno. Kot pri vsakem delu, tako je tudi v nabavni službi potrebno aktivno sodelovanje vseh, ki so odgovorni in neposredno skrbijo za sredstva znotraj obratov. Ge naprimer nekomu zadnji trenutek pride na misel, da mu je zmanjkalo tega ali onega, potem je jasno, da tu nekaj ni v redu. Vsak. skladiščnik ali vodja EL mora imeti pregled nad sredstvi in materialom, ki'mu je potreben za nemoten proizvodni .. proces. Se tako hitra intervencija nabavne službe v takem primeru ne more preprečiti zastoja v proizvodnji. Lahko odkrito priznamo, da bi bilo treba v .tej smerj/^e marsikaj ■ izboljšati. Nič ni lažjega kot neupravičeno kritiziranje tega.riali onega in valiti krivdo na nakoga, ki ni posredno prizadet. Drugi problem so prevozi . Kaže, da "Combi’1 in tovorni-.avto kmalu ne bosta kos naraščajočemu prometu. Predilnice nam ravno za sproti izdelujejo prejo in ne. moremo tvegati prevoz po železnici. Zgodi se, da preja po--tuje iz Škofje Loke ali Litije dva dni, lahko pa tudi štiri ali pet. Medtem lahko stoji polovica strojev, ker zaloge nekaterih številk preje ne zadostujejo niti za en dan. Zato je treba smotrno planirati prevoze, posebno za tovornjaka. Ce pride nekdo dopoldne in pravi, da takoj rabi avto za ..prevoz, potem se je ta pregrešil proti vsem .pravilom smoternega planiranja. Vsakdo lahko vsaj za en dan naprej ve svoje potrebe. Odpadle pa bodo še mnoge nevšečnosti preskrbovanj a obrata omarea in Mekinje, saj se ravno na lokalnih vožnjah izgubi največ časa. Pri nakladanju in razkladanju morajo biti štirje delavci, ker ni potrebnih ramp. Umestno bi bilo pripomniti, da manjka individualne samoiniciative. S tem v zvezi je nekdo pripomnil, ca bi vsak rabil še nekoga,' ki bi mu delo pokazal. Seveda se ne more vsega gledati skozi pesimistična očala. Z dobro voljo se da vse urediti in tudi v nabavni službi bomo našli način, po katerem bo 'delo nemoteno potekalo. Tomaž Okorn 21 GASILSKA ENOTA "SVILANIT" Širom naše dežele se'močno razvija industrija, ki terja za nemoten razvoj tudi varnostne ukrepe in pogoje. Eden od teh pogojev je požarno-varn os tna in gasilska služba. V zvezi s tem podjetja ustanavljajo svoje industrijske gasilske enote iz vrst samega kolektiva, ki se zavedajo, da je njihova dolžnost čuvati našo ljudsko premoženje in izvrševati ukrepe požarnovarnostne alužbe.. Industrijska gasilska enota podjetja "Svilanit", ki šteje kakih 20 z odločbo imenovanih članov in katero vodi predsednik tov. Golob Alojz, je opremljena z gasilsko črpalko, s sesalnimi in tkačnimi cevi. člani, ki so postavljeni in imenovani v gasilsko skupino pa se le premalo zanimajo za delo tako potrebne požarno-varnostne službe. Vodstvo podjetja, ki je imenovalo te člane v desetine gasilske enote se le premalo zanima za njihovo delovanje, ker so vaje nenehno nujno potrebne, člani gasilstva se morajo seznaniti z uporabo gasilskega orodja in njihovega delovanja, do danes pa še ni bilo primera, da bi se kdo spomnil in sklical praktične vaje. Rad bi povedal nekaj misli, kako bi ta operativa pristopila k praktičnemu delu v primeru požara v podjetju ali v bližnji okolici. Zato pa naj ta članek vzpodbudi vse odgovorne, da resno prično s praktičnim delom. Mislim, da je dolžnost vseh varnostnih organov tudi ta, da seznanijo vse člane kolektiva z uporabo gasilskih a-paratov (minimaksov). Iz razgovorov z našimi" članicami in člani kolektiva sem ugotovil, da j£h je le malo, ki znajo praktično, uporabljati imenovane aparate. Če pogledamo samo etikete na gasilskih aparatih vidimo, da so označene z zelo starim datumom, kar dela vtis, da so neuporabni . Dokler ni posebnih primerov požara, poteka ta stvar v \ i K 1 A | Xr~" i i . - j&SL x. —c. 'M, \_- k. / K z" \ i / | X/ X 7 Avzii čiri \ .r' X ..X>AX..r-U.1 n .V x ' " ^<-x / / ! .i^/XJ / i rH v/iN v\ i A ! Kr~'\ i /" "x T....H Z- .....— z i Z"!...V' •" / i ' \ " i....V" 'te: x/ 56;%....; najlepšem redu. Ce pa pride do nesreče, t.j. požara, se bomo spraševali, kdo je vsega tega kriv, kdo je tisti, ki ni upošteval požarno-varnostnih u-krepov. Poglejmo kolektive v naši kamniški komuni, kot je tovarna "Titan", "Stol", "Utok", podjetje "Kamnik", kako imajo gasilske vrste lepo u-rejene in koliko praktičnih vaj imajo. Lahko se merijo z marsikatero prostovoljno gasilsko enoto v kamniškem področju. 22 člani in članice kolektiva - dolžnost nas vseh je, da podpiramo delo naše gasilske industrijske enote in da se polnoštevilno vključujemo v njene vrste ter upoštevamo predpise požarno-varnostne službe. Franc Grden ŠPORTNE VESTI 57, 58, 59 SMUK. Močan odriv z nogami, krepak prijem palic in že se dviga sneg kot vijačnica po strmini, koder smelo krmari smučar proti cilju. Prekrasni'sončni dan in precej debela snežna odeja sta pozdravljala tekmovalce- smučarje tekstilce iz vse Slovenije. Krvavec je bil v dneh 17. in 18. marca prizorišče . VI. REPUBLIŠKEGA PRVENSTVA TEKSTILCEV . SLOVENIJE NA KRVAVCU - VELESLALOM. Prva pobudnika tega masovnega športnega tekmovanja sta bila člana Tržiške predilnice tov. Prešern in Bele. Beseda je dala besedo in že so se leta 1956. prvič spustili po Primožičevem hribu v bližini Tržiča tekmovalci za prvenstvo tekstilcev Slovenije. Takrat je bilo največ Tr-žičanov, saj- si je iddja komaj začela utirati pot med ostala tekstilna podjetja Slovenije. Se naslednje leto - tekmovanje je bilo izvedeno na Zelenici - se je tekstiliade, udeležilo veliko slovenskih tekstilnih podjetij. Udeležba je bila potem vsako leto večja in kvalitetnejša. Naslednje, tekstiliade so bile tretja in četrta na Zelenici, peta pa na Pohorju. Prireditelj prvih je bila Predilnica Tržič,- pete pa Mariborska tekstilna tovarna /MTT/. Iz leta v leto postaja tekstiliada vse bolj masovna in priljubljena. Povprečna udeležba je okoli sto tekmovalcev, in sicer nastopajo; mladinci in mladinke, člani in članice ter seniorji. Do pete tekstiliade so na teh tekmovanjih lahko, sodelovali tudi člani zveznih razredov, od lani pa lahko tekmujejo le izven konkurence. Tekmuje se le za prehodni pokal /prvega je osvojila tržiška ekipa lani/,prvaki, v posameznem tekmovanju pa dobijo pokale že v trajno last. Poleg pokalov za prva mesta dobi vsak tekmovalec še praktično darilc, ^'arila prispevajo tekstilna podjetja. Če na kraju pomislimo še, da ima prireditev poleg športnega pomena tudi namen zbliževati tekstilce Slovenije, kar ji je že .v veliki meri uspelo, potem je treba tej prireditvi tudi v prihodnje posvetiti vso pozornost. Tudi Športniki - smučarji - v našem podjetju so na zadnjih dveh tek-stiliadah prispevali skromen delež. Na V. tekstiliadi sta sodelovala dva tekmovalca, na Vi. pa le eden. - 23 - Prihodnja Vll.tekstiliada "bo v prireditvi celjskega tekstilnega "bazena na Celjski koci. Peter PeČevnik IHHlUh HilIlltMIliMlil' Iti) IHHIIHI lili IHlitKUtSM-lKUimlHUlt Uh .llHMIi Ifll liVlililtl'Mn limitih Tam kjer tkalke lepo zlato svilo nam tkč v lepi nsdiw Da se splača n’mav vsaj za cifro poprav Neži,Dragi. V to rnašino zaprašeno ne vdenem jaz nitko nobeno. Čeprav prtiček$brisačo dobim vsako leto tud* eno. Iz tiskarne pa smrad skozi okna nikdar ne izgine. Ti šablona zelena spet vsa zamašena, od vraga, A v barvarni vročina obljublja dvanajstega cekine. te vedno bom drgnil nikdar te očistil ne bom. Gustelj Nepridiprav K H I 1 A N K A : Vodoravno: 1) Junak iz Levstikovega romana, 21) Vonj, 12) ‘Žensko ime, 13) Večja rečica, 15) del hiše, 16) Druga, 17) Mlečni izdelek, 19) Vrsta tekstilnih strojev, 20) Pritrdilnica, 21) Mesto v Istri /Slovensko primorje/, 23) Rimsko dve, 24) Del glave, 25) Proizvod ognja, 27) vrsta - 24 - ribe, 28) nočni lokal, 30) Vas v predmestju Zagreba, 31) Vrsta igralne karte, 33) Dve črki, 35) Oziralni zaimek, 36) Naselje pri Domžalah, 38) Osebni zaimek, 40) Glasbe- ■ j— ^ ~~t' r "' ~-j *r i'——.— i .u ;N A C _3 A /x*Q bU ' 3 k b I le j? Is s io ! l.i..........U.. m j to I - Si L4 12 j i i j j \:1l5 i 'Tl N j 18 Site ! H 2D j 21 | 22 b b j i P B4 | 25 N ti I m? ’ ! | ' 28! ... i. j. ■ 29 33 * : MM ' L “TD 34 31 «11 : :/-■ ■ '< p m ” M N j -Mu- LM1 ]