AMERICAN IN STOUT FOREIGN . " ft* LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, AUGUST 12, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Govor profesorja Furlana Kongresnik M. L. Sweeney je bil poražen McSweeney je naprej pred drugimi kandidati za guvernerja v bodočnost, ko bodo združeni vsi slovenski rodovi v svobodnem domu Jugoslavije. Moč duha sega preko morja in vseh tvarnih pregrad, in naj naša duhovna zbranost danes, tukaj na tleh svobode, po čudelžnih in nam neznanih potih, prinese uteho trpečim v domovini, vlije novih sil za končno borbo. Čuli nas bodo, revni in trpinčeni, čuli in prisluhnili sinovi iste matere onkraj morja in planin oznanilu neomajne v€re, "da v narodu domovju novem "živelo naše bo ime. In tako se bo izpolnil dan, ko bodo naše misli šle rodnemu kraju, ne več trpečemu, marveč odrešenemu, srečnemu in zadovoljnemu; na katerem bo prebival združen naš rod v domovini. 4 "kjer v sončnem bregu grozd zori, "kjer vetrc zlato klasje giblje, "kjer slavec v tiho noč zgoli. (Ivan Zorman.) -o- Clark Gable je šel k vojakom Hollywood, Cal.—Sloviti filmski igralec č?lark Gable, ki ni izdelal nobene slike, odkar je bila njegova žena ubita v zra-koplovni nesreči, je s t o p il v zrakoplovni oddelek in bo poslan v Miami, Florida kot častniški aspirant. -o- Nov grob V pondeljek popoldne je umrla v Cumberland, Maryland, dobro poznana Jerca Sivic, roj. Krašovec, stara 44 let. Zadnji petek je šla na obisk do svojih prijateljev in znancev, ker je tam prebivala več let. Stanovala je na 5608 Carry Ave. Doma jo bila iz vasi Sleme, fara sv. Trojica pri Velikih Blokah, odkoder je prišla v Ameriko pred 21 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, hčeri Mary, Olga in sina Antona, sestro Mary Modic in več drugih sorodnikov, v starem kraju pa pet bratov. Bila je članica društva Cleveland št. 126 SNPJ in podružnice št. 25 SŽZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj počiva v miru, preostalim naše so-žalje. Fantek umrl V Lakeside bolnišnici je umr 8 letni Robert Trouton, sin Mr. in Mrs. Adger Lee Trouton. Poleg staršev zapušča brata Rich-arda in sestro Carolino. Oče je poznan med Slovenci po svoji Dixie Matress Co. na St. Clair Ave. Pogreb bo v četrtek popoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. SDZ je kupila lepo število vojnih bondov Finančni odbor Slovenske dobrodelne zveze je kupil za $40,000 vojnih bondov. Prej so jih pa že kupili za $30,000. Vse priznanje naši dični organizaciji ! Dr. Mally odsoten Dr. James W. Mally bo odsoten iz mesta ta teden v četrtek, petek in soboto. V revolti v Indiji se širijo izgredi in poboji Bombay, 11. avg. — Angleške čete, oborožene s strojnicami so prišle na pomoč policiji, ki se trudi zadušiti vstajo. Danes je bilo ubitih nadaljnih 13 oseb in 30 oseb ranjenih samo v Bom-bayu. Od nedelje, ko so Indci začeli z vstajo za svobodo, je bilo ubitih 28 oseb in več kot 200 ranjenih. Vedno več tovaren zapira vrata, ker delavci puščajo delo na poziv voditelja Gandhija. Delo je bilo ustavljeno tudi v tovarni General Motors v Bom-aayu, dočim Fordove naprave še delajo. Governer Sir Roger Burnley je potom radia naznanil narodu, da so dobile čete in policija povelje, da podvzamejo vsake korake, da zaduše vstajo in to za vsako ceno. Vemci ogrožajo bogata oljna polja v Rusiji Moskva, 12. avg. — Nemške čete, ki so okupirale oljna po-ja v Majkopu, so se obrnile južnovzhodno od tuk/j proti oljnim poljem v Grozniju, od caterih so oddaljeni samo še kakih 200 milj. Nemci prodirajo ob železniški progi Rostov-Baku, v vznožju kavkaških gora. Rusko poročilo o polnoči pravi, da se ruske čete trdovratno branijo v okolici Maj-(opa in Cerkeška, toda Nemci so predrli rusko linijo pri Kras-nodoru, 60 milj južno od Maj-topa. Predno so se umaknili v nove pozicije južno od Krasnodara, so Kozaki in ruski tanki pobili 700 Nemcev, razbili 19 tankov in 37 trukov Nemcem. Pred Stalingradom se Rusi še vedno dobro upirajo Nemcem. Washington, 11. avg. — Mornariško poveljstvo je danes naznanjalo, da so ameriški marini v boju mož proti možu z Japonci na Solomonskih otokih. Ko razklada, kako so se marini vežbali že cele mesece za invazijo z namenom, da preženejo Japonce iz južnega Pacifika, zatrjuje mornariško poveljstvo, da se poslužujejo marini orožja težkega kalibra, najbrže topov, težkih strojnic in morda tudi tankov. -~~ Mornarica pravi, da so ameriški marini odprli vrata zaveznikom za ofenzivo v južnem Pacifiku. "Mi se držimo . . .", te kratke besede so dospele danes v Ameriko, ki naznanjajo, da ameriški marini odbijajo silovite japonske protinapade v petdnevni bitki na Solomonskih otokih, 900 milj severno od Avstralije, pri čemer jim pomaga zavezniško brodovje in zračna sila. Avstralski premier C u r t i n javlja, da bo ta boj obrnil paci-fični konflikt v dobro zaveznikom. Admiral King naznanja, da čeprav so bili Japonci napadeni nepričakovaje, vendar z vso silo napravljajo protinapade. Ta napad je naša prva iniciativa, da se iztrga Japoncem kontrola na Solomonskem otočju, ki je važno za ameriško dobavno zvezo z Avstralijo, trdi admiral King. O ameriških izgubah v tem boju ni drugega poročila, kot včerajšnja izjava admirala Kinga, da je bila potopljena ena ameriška križarka, dve križarki, dva rušilca in en transport poškodovani. Boji se zdaj vrše v okolici Polhovega gradca; Tržič na Gorenjskem so četniki zasedli Seznam mater vojakov Danes prinašamo nadaljni seznam naših mater, ki imajo svoje sinove v ameriški armadi. Jenny Dobre, Margaret Ha-bianec, Genovefa Blazich, Anna Bajt, Theresa Smolic, Amalija Medved, Christine Shivitz, Gertrude Florjancic, Mary Koljat, Mrs. Dejak, Jennie Strnad, Johanna Speck, Johanna Mismas, Mary Fortuna, Mary Jurato-vec, Jennie Melle, Jennie Heg-ler, Ursula Gartroza, Mary Drenik, Katherine Budic, Mary Korenchan, Mary Moze, Mary Kekich, Alojzia Hribar, Catherine Skufca, Frances Drago-lic, Mary Sterle, Agnes Nosse, Mary Cesen, Jennie Zadnik, Jennie Dolenc, Mary Razbor-borsek, Barbara Zevnik, Johana Arko, Katherine Gerbec, Mary Zore, Frances Kosir, Margaret Skully, Marija Bukovec, Eva Ponikvar. Kupite vstopnice! Mrs. Johana Mismas in Mrs. Mary Stanonik sta bili pooblaščeni, da prodajati vstopnice za nedeljsko prireditev kulturnega vrta. Toplo priporočamo našim ljudem, da pridno sežejo po vstopnicah za to plemenito prireditev. Moskva. (ICN) — Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" je oddala sledeče poročilo vrhovnega poveljstva četniške in prostovoljske vojske o bojih, ki so se vršili v poteku zadnjih dveh tednov v Sloveniji. 15. julija so začele 4 laške divizije široko zasnovano ofenzivo proti četnikom, bran^čim osvobojeno ozemlje v Sloveniji. Italijansko vodstvo je opremilo svoje čete s tanki, topništvom, 19 letali in velikim številom in-fanterijskih možnarjev. Italijanska letala so pometala na stoti-nfe bomb na osvobojene kraje in vpepelila clesetorico vasi. Odpor gerilskih čet pa je bil dobro organiziran. Na različnih krajih je imel sovražnik izredno težke izgube: Italijani so izgubili v teku zadnjega tedna preko 600 vojakov in oficirjev. Ponekod so četniški oddelki začeli s protinapadi in zasedli po srditem boju mesto žužemberk, tako, da se je prvo dejanje te laške ofenzive v Sloveniji zaključilo s popolnim polomom. Laškim divizijam so pomagali pri njihovem prodiranju močni oddelki nemških čet. Neka nemška kolona, ki je štela 3,000 vojakov in oficirjev, je prodrla v smeri iz Ljubljane proti Polhov-gradcu, kjer se zdaj vrše hudi boji. V bliižni Polhovega gradca so gerilci že pobili več sto Nemcev in zaplenili veliko število tovornih avtomobilov, znatne količine vojnega materijala in tudi že precej nemških ujetnikov. Prva skupina slovenskih gerilskih oddelkov, ki se bori proti nemškim zasedbenim četam, je že osvobodila dober del Gorenjske in štajerske. Po dolgih dnevih srditih bojev, so četniki osvobodili industrijsko mesto Tržič, med tem ko je Kamnik prehajal iz roke v roko. številčno močne nemške kolone so bile poražene v bitkah blizu škofje Loke, Jezerskega in na gorskem prelazu Ljubelu. V bližini Kamnika so gerilci zaplenili 5 strojnih pušk in večje število infanterijskih topov ter velike množine pušk in drugega vojnega materijala. V bitkah v bližini mesta Kokre, se je sto nemških vojakov z vso svojo opremo vdalo gerilcem. Druga skupina slovenskih čet-nikov vodi hude boje v Savinjski dolini. Tudi tukaj so uplenili precej vojnega materijala in celo topove. V Poljanski dolini so uničili tri nemške avtomobile polne vojakov. Slovenski gerilski oddelki trdno drže večji del osvobojenega ozemlja, v katerem se nahajata tudi žužemberk in Tržič. Srditi boji se nadaljujejo. Narod navdušeno občuduje junaški odpor slovenskih gerilcev in njihove uspehe. Kjerkoli more ljudstvo pomaga vsesplošno priljubljenim vojakom svobode, katerim se dnevno pridružujejo nove skupine delavcev, kmetov in intelektualcev, ki jih opremljajo z zaplenjenim orožjem. -o—-- Predsednik euclidske mestne zbornice umrl Včeraj je umrl Dan A. Carroll, predsednik euclidske mestne zbornice. Star je bil 62 let in je služil v zbornici že tretji termin. Po političnem prepričanju je bil demokrat, toda je bil izvoljen na neodvisni listi. Stavka odpoklicana Včeraj je nastala stavka v obeh tovarnah Graphite Bronze Co. Toda ob 11 ponoči se je nočni šiht skoro ves vrnil na delo. Stavka je nastala, ker je vodstvo tovarne odpustilo 19 delavcev. Zadevo bo obravnaval vladni posredovalni odbor. V bolnišnico Cyril Traven iz 11202 Revere Ave. se je podal v St. Lukes bolnišnico v svrho operacije. Prijatelji ga lahko obiščejo od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. """XMUIIII j> "^^toryI »fcUYil • aH ^;tat»« ; "HM*?™**, ' Jas«*«ii ■ ^ V & —------ ^mmm^ ^ffl. -p,, m WIUMf -MpjMiuii v^m, ^BaiMflB'^ ^^BB®'^ mm ^r^ ^Hflfct JHHfc >188 na sWenskem Taboru v Euclidu v nedeljo dne 9. avgusta današnjem veličastnem v ' ko na svobodnih tleh's '' e in kot svobodni ljudje c L sv°j glas v obrambo g |tr '!ene.pravice> nam gre mi- r I Pka in boleča, a samoza- z I. ln Ponosna, tja, kjer gi- s ]zaRl0Venski ud j e: živin- z I ani, obešani s sramotil- £ fox.lapisi' na sramotne kole z tun?' in strelJani, drugi zo- r ;n. u'aioči počasne smrti v te- s jj ^ ^učilnicah, plen izkriv- k ilcev e nadm°čnih zavo- r , > tisoči in tisoči obsoje-v koncentracijskih ta-h ^ P° znanstveno preisku- " iVfi . za vedno izsuše :j i2tUha 'n telesa, sto in sto-fua . °ani od rodne grude, b opj ' ln raztepeni po vsej j in delavna živina r a 1 le8a novega gospodarja 11 t z °da v3e , )ega Desno divjanje mo- « >itj d *av°jevalca ni mogl0 OzaVe ;.a odPora, ne ukloniti « ■ v v ne zatreti neomajne » ttii L,UJen^e in prerojenje. Ve]aUk slovenskih žrtev: ' ^obodna Slovenija," eVa ^°bodna Jugoslavija," i« Svetlleba od Bazovice do »'fjroz ^Je na vest člove-11 J** oznan.ia dan plači- SWeii raČUa" Borb°. ki smo S 1 'Ski j, ln Hrvati, kot pri-, Savani, nad 20 let b i v stičnemu ugnje- v Sri ° danes vsi Jug°- Z Hrvati in Sloven- !V »era P0 veličastnosti, Wh2rUŽljivo Poveza- 9 N'ene ov v slovanstvu. Himm krstu smo se našli * 0tiioC6nrUSkim narodom» tr- [ 0 do kr '. da v tej borbi sto-2it e našel smisel ' 2až°ive,in. nadaljnjega ^ 3e na vt;i Je iz korenin, ' 4So^isto°i\zemlji pogr! tVlNil v ° letl> se razgibal duhu, ki tvega in * k. ■>ljenje "S6 V??0 je kovalo \Not « razum, ^lo na du§ nam plahost, 111 Ponos, pogum . • rjsSC;riške slovenije- t Sn 'le spoznal bese- lv> j vnih velikanov, jo n se po nji ravnal.' a svoje ime zremo Ameriški marini v boju mož proti možu z Japonci Michael A. Feighan je premagal kongresnika Swee-neya z ogromno večino. Crosser imenovan v 21, Metzenbaum v 22. okraju. 23. varda je dala za Feighana 3-1 glasov. Najbolj pa je bil poražen kongresnik Sweeney v 25. vardi v okraju 105. ceste. Kongresnik Martin L. Sweeney je izgubil demokratsko nominacijo proti Michaelu A. Feighanu z ogromno večino glasov. Največji poraz je dobil v vardah na vzhodni strani mesta v 10., 23. in 25. vardi. Ob enajstih sinoči je njegov tajnik Tylicki priznal poraz. Kongresnik Sweeney je potom svojega tajnika izjavil, da se zahvaljuje svojim zvestim prijateljem ter priznal, da je težko poraziti "kombinacijo časopisja, komunistov in zaslepljenih ljudi." "Napadali so moj rekord v kongresu, kef nisem hotel glaso- t vati za predloge, o katerih sem } bil prepričan, da bodo zapletli / Zed. države v vojno, čas in zgo- ,'j dovina bosta pokazali, če sem imel prav." t Proti Feighanu bo jeseni kan- z didat republikanske stranke \ Harry T. Marshall. Politiki pra- v vijo, da bo Sweeney morda po- z magal kandidatu Marshallu, ali / pa bo sam kandidiral s tem, da se k bo njegovo ime pisalo na glasovnico. i Feighan je dobil tudi za- jj hodni strani mesta, kjer je bil r Sweeney vedno močan, mnogo t glasov. Največ pa na vzhodni t strani, kjer mu je dala 23. varda s 3-1 glasov. Še večji poraz je c doživel Sweeney v okraju 105. ceste, v 25. vardi, kjer je bilo J včeraj več volivcev, kot še kdaj prej. Očividno so šli korporati-vno v boj proti Sweeneyu. j Nominacija McSweeneya c velik udarec za Miller ja j Kandidat za guvernerja, John f McSweeney je zmagal v okraju Cuyahoga z večino nad 25,000 glasov nad kandidatom uradne demokratske stranke Walter ^ Heer-om. Končnih številk iz vse države Ohio ob času, ko je šel naš list v tisk, še ni znanih, to- J da iz poročanih precinktov je r razvidno, da je izmed petih de- r mokratskih kandidatov McSwee-ney prvi. To je velika politična klofuta za načelnika Ray T. Millerja, ki je uradno podprl Walter Heera in enaka klofuta za bivšega gu- ^ vernerja Daveya, ki je podpiral ' Knisleya. Tesno za McSweeney-em je državni avditor Ferguson, ' ki je dobil zlasti veliko podporo v podeželskih okrajih, dočim je ' dobil McSweeney večino v industrijskih krajih. McSweeney bo ; jeseni stal proti guvernerju Brickerju. i Grosser zmagal v . 21. okraju I Robert Crosser, sedanji kongresnik, ki osebno ni vodil tukaj nobene kampanje, je z lahkoto T zmagal protikandidata Gillespia » in Sklenicka. Kandidat republi-; kanske stranke je Wm. Rogers, t councilman 15. varde. i Metzenbaum zmagal ) v 22. okraju V 22. volivnem okraju je zrna-; gal senator Metzenbaum nad Mildred Jasper in bo jeseni kan-e didat demokratske stranke proti s kongresnici Frances Bolton. Gorman zmagal za i komisarja 9 Sedanji okrajni komisar je z! lahkoto premagal protikandida- ta John J. Pekareka, župana iz Maple Heights, O. Bondi za bolnišnico in mostove prepadli Oba mestna bondna predloga, tako za pomoč bolnišnicam, kot za popravo mostov, so očividno volivci zavrgli. Kot kažejo številke dozdaj, ne bo noben dobil zahtevanih 65% glasov. Rezultat ostalih kandidatov Ob času izdaje lista nismo imeli na razpolago vsega števila glasov iz okraja Cuyahoga, zato ne moremo danes še poročati kdo je zmagal za državne senatorje in poslance. Samo glede senatorja Boyda se lahko trdi, da je bil nominiran. -—o—- Iz ječe so izpustili kaznjence, da bodo vojaki Oklahoma City. — Guverner Phillips je pomilostil 16 kaznjencev iz državne jetnišnice, da se bodo lahko vpisali v ameriško armado. --o- Napredovanje v armadi Edward J Hrovat, sin Mr. in Mrs. Joseph Hrovat iz 6731 Edna Ave. je bil povišan v kor-porala. Pred odhodom k vojakom je bil zaposlen v Cleveland Trust Co. na St. Clair Ave. in 55. cesta. Njegov naslov je: Edward J. Hrovat, Battery "H," C. A. (H. D.), Fort Crockett, Tex. Joseph Grbec pozdravlja Bivši čevljar na St. Clairju, Joseph Grbec, ki ga je poklical Stric Sam v armado, pošilja vsem prijateljem in znancem pozdrave iz Alabame. Pravi, da je tam precej "toplo" in kadar kaže toplomer "samo" 100 stopinj, se še prestaja. Njegov naslov je: Pvt. Joseph Grbec, Co. "D," 21 Bn. Fort McClelland, Alabama. Je že korporal Raymond F. Lach, sin Mr. in Mrs. Tony Lach iz 990 E. 61. ' St., je avanziral za korporala. Raymond je odšel pred enim • letom prostovoljno k letalcem in 1 je sedaj v garniziji v Fort Mer-" ced, California, čestitamo! Na obisk v Erie, Pa. Mrs. Orehek, njena hči Mrs. Jean Mismas in vnukinja Jean-ette Kolbe so se podale na obisk I v Erie, Pa., kjer bodo obiskale _ Johna, sina Mrs. Orehek. i Na operaciji Zadnji petek je prestala ope-racijo na slepiču v Womans bolnišnici Mrs. Frank Gubane iz z\ 16725 Waterloo Rd. Prijateljice t- jo lahko obiščejo. "Svoboda je naša dediščina" Tak naslov s odali prireditvi Jugoslovanskega kulturnega. vrta, ki se vrši v nedeljo večer 16. avgusta v Gordon parku. Liga kulturnih vrtov, v katerih sodeluje 22 cleveland-skih narodnosti, je sklenila prirediti vrsto programov domoljubne vsebine in sicer bo imela vsaka narodnost prireditev po eno nedeljo. Liga je dala prednost Jugoslovanom, da prvi začno. Te prireditve imajo domoljubni in.narodni pomen. Domoljubni ali patriotični v tem, da izražamo svojo dobro voljo in namen sodelovati z našo vlado v njenem vojnem naporu in pomagati svoji novi domovini v tej uri nevarnosti in krize, kakršna še ni pretila Zed. državam v vseh dolgih letih njih ustanovitve. Drugi namen pa je pokazati drugim narodom naše velike može, ki so nam kazali pot do višje izobrazbe in visoke kulture. Torej taka prireditev bo v nedeljo 16. avgusta v Gordon parku, začetek ob osmih zvečer. Kot rečeno so dali prireditvi prelepo in pomenljivo ime "Svoboda je naša dediščina." Da, svoboda je naša dediščina, do katere dediščine je upravičen vsak, ki je bil rojen pod zvezdnato zastavo, ali ki je prihitel pod varstvo zvezdnate zastave, kjer je našel uteho, varstvo, streho in kruh. Upravičeni smo do te dedščine, to je res. Toda na vzhodu in zahodu so se dvignile sovražne sile, ki nam odrekajo to dediščino ter planile po nas, da nam jo vzamejo, da nas zasužnijo, da napravijo sužnje iz nas, iz naših otrok in zanamcev. Kot en mož in kot ena žena smo se dvignili, da branimo to našo največjo svetinjo, to edino, za katero se je vredno boriti na tem svetu, za svobodo, za domovino. Zavrtela so se kolesa v tisočerih tovarnah, da kujejo meče, da gradijo letala, tanke, ladje. Kmetič je zasadil plug, da pridela več, kot je še pridelal kdaj, da bo imela naša armada dovolj hrane. Narod se je zavzel, segel v žep in sklenil, da plača vse ogromne stroške vojne, ki ni vojna zči dobiček, za nova ozemlja, ampak je A^ojna za samoobrambo, za to borno življenje, ki ga ima človek na tem svetu, da brani dediščino, ki so nam jo zapustili nasi rodoljubi, ko so ustanovili to veliko demokracijo, ta vzor svobode, naše edinc-Zedinjene države. Naši sinovi, naš up in naše vse, so se odzvali in se odzivajo, da gredo na krvave poljane, na vse štiri svetovne strani, kjer bodo, kjer morajo ustaviti sovražnika, da ne pride do našega svobodnega obrežja. Naše matere, naši očetje so težkega srca blagoslavljali svoje sinove, ki so se odzvali klicu domovine. Da, krvavečega srca so jemali slovo, toda vendar ponosni, da morajo dati svoje najdražje za domovino, svoje sinove, po enega, po dva, po tri, po štiri in kolikor jih zahteva domovina. Vse to in vse tako bomo ponovili v lepih in zajetih prizorih v nedeljo v Gordon parku. Tam se bodo zbrale naše matere, naše slovenske in jugoslovanske matere, ki so dale svoje sinove domovini, da bo sad njih telesa rešil našo svetinjo, dediščino svobode. Tem materam bo posvečena posebne, pozornost, kot jo tudi zaslužijo. Program v nedeljo bo razdeljen v tri dele. V prvem deli bo predstavljeno življenje in delovanje slovenskega škofa Friderika Barage, ki je vsa svoja odrasla leta posvetil izobrazbi in kulturi prvotnih naseljencev v Ameriki, Indi jancem. Drugi prizor bo predstavil junaško delo, ki ga vrši jugoslovanski junak Draža Mihaljevič s svojimi neupogljivi mi borci v jugoslovanskih gorah, kjer si z nadčloveškim po gurnom in neizrecnimi žrtvami spletajo vence nevenljivc slave. Tretji prizor bo pa predstavljal doprinos jugoslovan skega naroda pri razvoju te naše nove domovine, za kater razvoj so doprinesle naše krepke roke dobršen delež. Kot vidite, dragi rojaki, bo ta prireditev res nekaj svo jevrstnega, nekaj značilnega in pomenljivega, pa času pri mernega. Naj vam povemo, da to ne bode prikazovale ni platnu premikajoče slike, ampak bodo predstavljali karakterje profesionelm igralci, najeti prav za to priliko iz Hollv wooda. Med programom bodo pa nastopili naši vrli pevci, da bodo s svojimi lepimi glasovi dali sliki bolj izrazito lice, da bo vsa prireditev res nekaj našega. Ker bo poselilo prireditev mnogo vladnih oseb, lokalnih, državnih in deželnih, bo razen petja ves program v angleščini. Le tako moremo predstaviti drugim narodom, ka? premore naš narod in kaj je že dal, pa kaj bo še dal svoji nov domovini. Vladni predstavniki bodo tako prvič dobili slike nase narodne moči, naše visoke kulture in naše močne volje do dela in do žrtev za dosego zmage. Narod, v nedeljo 16. avgusta, ob osmih zvečer, pohiti v Gordon park, tje, kjer je postavljen pri vasici Bratenahl po neben oder za 'ake prireditve. Program bo precej dolg, zate bo pripravljenih več tisoč sedežev. Kdor hoče imeti sedež, bo moral kupiti vstopnico, ki je 50c, a one matere, ki imajo svoje sinove pri vojakih, bodo vstopnine proste. '1' 'I- ■fr'fr'fr'l"!' -I- "H« j-t j- i' iH 'tl'li i|I ,|i I|IX. j. .i, i|, ij^i BESEDA IZ NARODA Za Jugoslovanski dan Ker so narodne prireditve tako pogoste, se bo nekaterim zdelo že odveč, da bi se zanimali za zopetno prireditev, ki je prišla na nedeljo 16. avgusta. Naj bo pojasnjeno, da je odbor odstopil nedeljo 9. avgusta tem, ki so jo imeli zadnjo nedeljo, z namenom, da bo med nami soglasje. Drugače bi se izvršila prireditev Jugoslovanskega dneva v dramah že zadnjo nedeljo. Za to prireditev se je delalo že dolgo, za to je važna, zelo važna, le žal, če ne bo vpoštevana v toliko, v kolikor je po vsebini bogata. Vedite, da je to javna prireditev, ki bo izvajana za čast in kredit jugoslovenskega naroda v Clevelandu na način, kakor se ni še nobenkrat poprej kaj takega izvajalo. Tu bo povabljena javnost vsega Clevelanda in vemo, da bo tisoče in tisoče ljudi, ki bodo dobili vtis na sijajen način o zaslugah jugoslovanskih herojev. že to, da damo drugim užitek tako izvanredne drame, šteje ve-liko'kredita za Jugoslovane. Vedite, da se tam ne bo nikogar izkoriščalo, tam ne bo točilnice, ne bo glava bolela nikogar, borih 50 centov je za sedež, s tem se bo krilo deloma stroške, to je vse, kar se od vas pričakuje, da bi žrtovali za ta večer, za drame, ki bodo ostale v zgodovini našega naroda. Ker imamo veliko mater jugoslovanskih sinov, ki so že odšli na vojno in ker hočemo, da bodo te matere dobile proste sedeže, se tem potom apelira na 'Sponsors," ki bi darovali za take tikete v, počast materam. Do sedaj se je oglasilo že več zavednih mož, naj bi sledili še dru-da pridejo njih imena v program. Pokažimo se Jugoslovani! Sedaj bo javnost hotela vedeti koliko nas je! Na radio se oznanja naš dan in vsi ameriški dnevniki pišejo o njem; v nedeljo vsi na plan! Predsednik. -o- in bo obenem tudi zaključek te kratke letne pikniške sezone, se nam nudi zadnja prilika, da se razveselimo v prijazni družbi svojih prijateljev v prosti naravi. Veselimo se sedaj, dokler nam je še to dovoljeno, saj smo vendar še toliko srečni, da se lahko nemoteno zabavamo pod našo zvezdnato zastavo. Dolžnost vsakega člana je, da se vsaj enkrat na leto udeleži društvene prireditve, pa ne samo člani pridite, ampak pripeljite tudi svoje prijatelje. Kajti s skupnim in lojalnim nastopom nam je uspeh zagotovljen. Prav vljudno pa je vabljeno tudi članstvo sosednjih bratskih društev in cenjeno občinstvo sploh iz vsega Clevelanda, da nas posetite v velikem številu. Odbor vam jamči, da bo vsak posetnik v vsakem oziru kar najbolje postrežen in zlasti pa obetajo naše kuharice, da bodo imele pripravljen prav okusen prigrizek. Za ples pa bo igrala Rudy Simčičeva godba. Godci pravijo, da bodo igrali, dokler se bo komu ljubilo vrtet. Ker so ti prostori dobro urejeni, se piknik vrši tudi v slučaju slabega vremena. Torej na svidenje v nedeljo. 16. avgusta, na pikniku društva Soča št. 26 SDZ na vrtu Doma zapadnih Slovencev. Z bratskih pozdravom, J. Miklus, tajnik. Soča vabi Cleveland, O. — Kakor običajno vsako leto, tako je tudi letos društvo Soča št. 26 SDZ sklenilo, da priredi svoj let-ii piknik in sicer v nedeljo 16. ivgusta na prijaznem vrtu Dona zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Ker je to zadnji oiknik v naši naselbini na za- j •jadni strani mesta Clevelanda Hvala zavednim rojakom Najprej se moram vsem darovalcem za Ameriško-Jugoslo-vansko udruženje iskreno zahvaliti, posebno pa še tistim, ki so darovali večje vsote, kakor po $5 in $10. Torej najlepša hvala vsem. Na odborovi seji je bilo sklenjeno, da se bo nabiralo članarino od 25 centov naprej. Pričel sem malo o tem razmišljati in sem prišel do zaključka, da sedaj ko je nekakšna prosperi-teta in je denarja malo več na razpolago za razne luksuzne stvari, menda ja ni nikogar med nami, ki bi ne odrinil vsaj enega dolarja v ta namen in če bi imel morda samo enega poznanega rojaka v starem kraju, bi gotovo vsak žrtvoval. Kateri pa tega ne bi hotel storiti, pa gotovo ni več vreden slovenskega imena. Tukaj se ne gre za posameznike, ampak se gre za nekaj zelo važnega in ta na to bi moral misliti vsak naš rojak in rojakinja. Premislimo malo, kako se godi našim ubogi mljudem v starem kraju. Če bi imel iz samega granita, bi se*moralo omeh- čati. Če bomo sedaj, zamudili priliko, tedaj lahko kar pozabimo na svoj narod. Torej bratje in sestre, pojdimo na delo sedaj, ko je dan in ko nam je še mogoče, kajti jutri bo morda že prepozno. Sledeči so prispevali za Ameriško Jugoslovansko udruženje: po $10, Steve Trebeč, 567 E. 200 St.; po $5, Anton Logar, 928 Miller Ave.; John Drenik, trgovec pive; Leo Troha, 19797 Arrowhead Ave.; družina Frank Poje, 631 E. 185 St.; po $4, družina Joe Turk, 20440 Fuller Ave.; po $3, družina Ka-rol Blatnik, 20280 Lindberg Ave.; družina Frank Stefančič, 231 E. 200. St.; po $2: družina John Mršnik, 832 E. 216 St.; Anton Simčič, 20440 Fuller Ave.; družina Steve Kerševan, 1285 E. 55 St.; družina John Lube, st., 1084 Addison Rd.; družina Anton Milavec, 20954 Nauman Ave.; družina Frank Stefančič, 21101 Goller Ave.; družina Joe Mrsnik, 20170 Lindberg Ave.; družina Ludvik Kovačič, 20160 Lindberg Ave.; družina Anton Šestan, 3435 W. 60 St.; družina Joe Mjlavec, 7809 Aetna Rd.; družina Frank Zefrin, 8101 Aetna Rd.; družina Andrej Artel, 1184 E. 167 St.; družina Joe Vrh, 1312 E. 167 St.; družina Frank Šajn, 15211 Hale Ave.; Mrs. Nose, 20300 Lindberg Ave.; družina Gust Bolko, 19703 Arrowhead Ave.; družina Frank Kosten, 20667 Miller Ave.; družina Matija Nemec, 885 E. 236 St.; družina Joe Ropert, 905 E. 237 St.; družina Andrej Gerl, 756 E. 200 St.; družina Frank Cigoj, 768 E. 200 St.; družina~Frank Dolsak, 445 E. 200 St.; po $1, družina Anton Grže, 20930 Nauman Ave.; družina Frank Habič, 821 E. 236 St.; družina Aloiz Zgonc, 885 E. 232 St.; družina Andrej Jerman, 792 E. 232 St.; družina Leo Bostjan-čič, 19407 Shawnee Ave.; družina Joe Janežič, 21320 West-port Ave.'; Mrs. Anna Zaurič, 962 E. 76 St.; družina Joe Ošaben, 19511 Kildeer Ave.; družina Anton Vrh, 904 E. 236 St.; družina John Rupret, 19601 Kildeer Ave.; družina Aloiz Pi-brovec, 19515 Kildeer Ave.; Euclid Dairy, Karl Samanič, 3662 West 56 St.; Anton Gust inčič, 3662 E. 56 St.; Agnes Kaučič, 3662 West 56 St.; družina Anton Novak, 756 E. 200 St.; družina Frank Lah, 637 E. 185 St.; družina Frank Smalc, 21481 Nauman Ave. Nabiralec, Frank Stefančič, 231 E. 200 St. Zapisnik seje gl. odbora Slovenske moške zveze vršeče se dne 26. julija 1942 v Barbertonu Največje zrakoplovno pristanišče na svetu je Miami Master airport, k> zavzema 840 akrov površine in je stalo nad $2,000,-000. Gl. predsednik Fred Udovich otvori sejo ob 10:15 dopoldne v Club House. Zapisnikar Jože Grdina čita imena gl. uradnikov, navzoči so: gl. preds. Fred Udovich, 1. gl. pod,pr. Anton Rudman, gl. tajn'ik Vincent H. Lauter, gl. blagajnik Jerry Žu-pec, gl. zapisnikar Jože Grdina, gl. nadzorniki: John Lintol, preds.; I. nadzornik Chas. Be-nevol in II. nadz. Nikola Kla-san. Od finančnega odbora: August F. Svetek, preds.; in I. finančnik Joseph Piškur. Odsotni so: II. gl. podpredsed. Mihael Tomšič iz Strabane, Pa. ki se radi dela in pa daljave ni mogel udeležiti te seje. Prav tako se tudi seje ni mogel udeležiti John Rožanc, II. finančni uradnik. Oba se oprosti. Gl. preds. Fred Udovich poroča, da je že zadnjič predložil pismemo resignacijo ,da odstopa kot gl. predsednik radi preobilnega dela v tovarni in se ni mogel že zadnjič udeležiti seje in se jih ne bo mogel poslej; tako tudi ne more delati za S. M. Z., zato raje resignira. Na prejšnji seji pa ni odbor te resignacije sprejel v njegovi odsotnosti, ker se j~ zdelo, da stvar ne bi dobro vplivala na članstvo, ko takoj prvo gl. sejo po konvenciji resignira, češ, čemu ni te stvari podal že na konvenciji, da bi se vsa stvar lahko bolje uredila. Radi tega jo gl. odbor ni sprejel in tudi ni objavil v zapisniku. Ker pa br. Udovich utemeljuje, da nikakor ne more več biti gl. predsednik, se po kratki razpravi resignacijo gl. predsednika sprejme, toda se ga imenuje častnim predsednikom organizacije in sicer za zasluge, ki si jih je stekel pri tej organizaciji. Br. Udovich sprejme, ter je tako odvezan od vseh dolžnosti in ob vezno-sti pri organizaciji. Ker je mesto gl. predsednika vsled resignacije izpraznjeno, prevzame njegovo mesto po pravilih I. gl. podpredsednik Anton Rudman, katerega predstavi z primernimi besedami dosedanji gl. predsednik Fred Udo'vich, ki prosi novega gl. preds. br. Rudmana, da vodi organizacijo do boljšega napredka in blagostanja, ter mu želi kar največ uspeha pri tem delu za splošni dobrobit Slovenske možke zveze. Nakar se br. Udovich zahvali še vsakemu odborniku posebej ter poslovi kot uradnik S. M. Z. Ker je želja navzočih uradnikov, da bi bil br. Udovich še navzoč na tej seji,, se rad temu odzove, da ostane pri današnjem zborovanju. V JUGOSLOVANSKEM KULTURNEM VRTU Skupina Slovencev in Slovsnk v narodnih nošah položi venec pred spomenik velikega pesnika Simona Gregorčiča, pesnika slovenske vzajemnosti, v spomin na njegova dela o združe- nju Slovanov. Venec je bil položen pred odhodom v povorke prvega Vseslovenskega dne 21. junija 1912, kot znak hvaležnosti in priznanja pesniku Slovencev iti Slovanov. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor «117 St Clair Ave. Cleveland. Ohio. ____Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 ___Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months ____Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878, gjHSfrSa _No. 188 Wed., Aug. 12, 1942 ------— Anton Rudman, dosed*' gl. podpredsednik zavzatf* sto gl. predsednika, ko* gl. predsednik S. M. Z.,*, da svoje poročilo, do sW«l veda še kot bivši gl. P0"' | sednik. Poroča o naprej | M. Zveze, ker je poiskuša' no delovati za dobrobit>» širjenje' S. M. Z., ker if mogel. Priporoča, da " panjo S. M. Z. podaljša li tovo dobo. Poročilo se 1 naznanje. Poroča gl. tajnik, Vincf* ' Lauter, ki poroča o naP^ 1 ^ o dohodkih in stroških^ 1 ' stoju nekaterih podruŽ"" j" so nekatere bolj počasi: ročili in asesmenti. Iz $ l0 ga poročila je razvidno, <" 10 ' na veliko upliva, da nf 1 ; podružnice ne morejo !11' 1 | predovati, ker so izgubi ® članov, ki so bili poklici ' armado; tako se ne m<>rej ' 1 šiti seje kot bi se morali di asesment ne prihaja f : tako kot bi moral. * pa blagajna lepo naPr| e ter znaša blagajna $3,11 ; Priporoča, da bi se sej $ , 1 podružnic udeležili , ; uradniki in sicer podr^5 , ; 10 in 12. Dalje poroča "j c ' nih slučajih pri S. M. ^ „ L v • i • M! čilo se vzame naznanje. , ^ : Poroča gl. blagajn^! j,; 1 Župec, o stanju blagaj"1; ^ 1 Z., ter da se njegove g 1 vsem ujemajo z knjiž" , tajnika. Poročilo se vz«f; ' znanje. Dalje poroči, ^ ' nadzorniki John Li»to1' s Benevol in Nikola K18'", j,' ! so pregovedali knji£e * L 1 nika in gl. blagajnika {t' ' (Dalje na 3 stran" I ■ K farmarju pride . dobi vsega v solzah. lr(i je moral nagovarj^'pt . končno izvlekel iz oh, kaj bom siromak P° P H; obupati mi je." "Tok povej no, kaj P9!' v , tako stokaš?" pdiz^ T'ft sed. I«!" "Kaj ne bom stokal. 'K pa žena umrla." "Jaz sem se pa Ž« P r da ti je poginil konj, * J6 si ko cmeriš," ga tolaži ff1, čni sosed. I1*11 * ffPa] Ali veste, kdo je skač na svetu? Tis^'Ji očala, pa se boji, da bj JH hitro ne izrabil, pa i j ko njih. I.V * lv'l<^ Tisti, ki so bili v djf v ko bo Sv. Vid plačal a ni član organizacija '(f. £ nar posodila za nje£°v;j ^ zdaj lahko mirno spe' lv t je namreč vse pošte" ■Im in še več kot kateri^Avo * /m^ j', WluUlfouM^i WAR BOPK L*_ — Tractors and motors VF1^: wholly replace the Arm>'jtS ;jF x ^ factor in the mobile u js > K^ ■ army. The Army Mul® ' t ti on and the "mule ^Vl f> breed unto himself, ^tirf-!" are used by the Field A the Cavalry in areas ^ I 00 terrain is rough and tra f operate. ! tors are often necess3 S6 the mule, slow but sur^ tfft !ft an important role. ^ Ži]: L thousands of mules PJ7** . clare is smarter th^ f ') Your purchase of WaVV o 1 Stamps helps pay t A, Ha Mules. Invest at le"5• H , of your income in W ^ pay day.. u.S-T'"1 ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ,oJ Jhlapci in del pastirjev 10 v trdnjavi z bram-šal > pravil. "Drugi del pa-18 $a Je že odšel s čredami i[ ^ pašnike. Tudi In-se> - bomo razdelili. Polovi-»"držimo za ojačenje v 3 Y dru«a polovica pa bo s°sedov0 mejo, da ro- # e ne vderejo črez njo iP" 1 ne odženejo čred." te' 0mo samo branili? Ali tudi napadli?" je ne •'1 olenter. |0r bo kazalo. Izpočetka > 10 vsekakor samo brani- i 'eflri ' Zalog jeza .f v hiši. In medtem ie*ne nuditi prilika za 11 *aPad. Mislim pa, da i 5igvbieganja ne ie 2d»- Ko opazijo, da \ tajre-rd'. bodo odšli- Ni-U Jesti in cornelu se ftS.^ \ "Kedai majal Z glav0 K , taaJ pa pridejo Indi- llj'! 'dUore Je potreboval po-«I fe K njlhovih Pašnikov, L' llu,° Potreboval nazaj, . j F(, ^et«o računati na I i i."' ~~~ Vsak čas utegne- j!Smem! Rdečkarji ; I? ' f rati jih je šele i« * IZ? ;am 0dide^ , i e ;; uoa. opravijo vse ,, 8a tar0davn.e, strogo 1. L, rede' ki trajajo [ti>4adovolJ'ni bomo, če i mpi . 1 Tistikrat pa bo-«,|! se tukaj" In i,t aita» da se spopa-l| sPotoma in brez jf He n ln°iti • Zaupam posebno f Upa - m Arapahom —. Apavllls° vredni enega ie« [j j;ieev_ali Komančev!" tdiiUJlm ne zaupam!" ti' '3ta . 'H. "Maloštevilna >'' ela v 1 do]ga leta že ni-5t" » tia(nrr fev Jal Old Firehand. * alun f ? kleti so polne j klog - Trampi pa ni-ltn turt- Va ni ^ črede . »1% 1 odgnali." v ^e , ! Je menil M!ii ne nas bodo.tr a m p i i H h!?0remo do reke—! # tfebb°mo —.i" „V kli10diti 11 a reko po [t/ S voV6 StUdenec' W j 4 Vojj., °> za živino pa 5f v tl^L , ganja. Za hi- H, J.esena loputa, če ,V=VeZi kanal- Tisti ka-/i je 2 z reko." zanimanjem poslu- i hX??0 Sega voda?" J ^C'. do prsi.,, ) čfj Zvezi> Povite i ih nJ °Pazi'i° tram-i ■ pridejo za hr- °Pazili- Vhod v 1 IK jf gosto obraščen Že iPOkrit z ovij a 1- i V°bžG lin ur ne ve za nje" I, ?°8ebriel 0 našel." ,;°io si ni mislil !b>v0P .f^eval po ka- Sr WoC^Ta.nje je b5' Nlsluti1' da •1 bo.l med tram- h,11 so v ivs>ci ,Se se o tem in v prit- ž'ir el'Va , ']IVo orožje in !i! ' branitelji so se <1 C6 te, "'dno klopi in ■SNS n • >r^VoPa je šel z "1 N.fi'VnQ njeno sva- 2sežen ®treho, odkoder gled po valo- viti preriji na vzhod in na sever in po skrbno obdelanih poljih na jug in na zapad. Sedli so in pričakovaje zrli na jug, odkoder bi imeli priti Indijanci. Pa predpoldan je minil in ni jih bilo, minil je tudi poldan in tedaj šele se je pojavila na obzorju dolga vrsta v nizu ko-rakajočih ljudi. Bliže so prihajali, Indijanci so bili. Dobro solnce jih je vodil, na konju je bil. Odprli so jim vrata in Old Firehand je naštel nad dve sto bojevnikov. Pa slabo so bili oboroženi, večinoma samo z loki in puščicami, le malo jih je bilo na konjih. Niso jih vzeli s seboj, rajši so tvegali, da sami padejo, ko pa da bi izgubili konje. Revna rodova sta bila. Nekdaj so bili ponosni, samozavestni ljudje, pa propadli so pod vplivom kulture. Old Firehand jih je razdelil v dve četi. Manjša bi naj ostala na farmi, večja pa bi naj pod poveljstvom poglavarje Osagov zastražila sosedovo mejo in Buttlerjeve črede. Da bi podžgala njihov pogum in njihovo odločnost, jim je obljubila gospa Buttler posebno nagrado za vsakega padlega tram-pa. Posadka je štela nad petdeset Indijancev, dvajset rafter-jev, štiri westmane pa dvajset hlapcev in pastirjev, okroglo blizu sto ljudi. Trampov je bilo nad dve sto, številčno so bili v premoči, pa en sam west-man in rafter šteje za pet trampov in razen tega so bili obleganci skriti za varnim obzidjem, trampi pa so se izpostavili njihovim kroglam, če so se približali obzidju. K sreči je zrla gospa Buttler nevarnosti precej mirno v obraz, ni tarnala, ni obupava-la. Zbrala je posadko in obljubila vsakemu branitelju primerno nagrado. Westmani so seveda odklonili plačilo. Ko je bilo vse pripravljeno, je sedel Old Firehand z damama in z lordom spet na streho. Anglež je prinesel svoj ogromni daljnogled in Old Firehand je skrbno opazoval v njem obzorje. Po dolgem iskanju je končno našel tri pešce, ki so se očividno bližali farmi. "Poglejte!" je dal daljnogled damama. "Trije ljudje —! Tisti vendar niso trampi —!" "Ogledniki so. Potrkali bodo, se predstavili za brezposelne in ponižno prosili za delo in kruh, pa si ogledali položaj in posebej, koliko ljudi šteje posadka." Tudi lord je vzel daljnogled. "Res predrznost bi bila, ki bije od teh ljudi ne pričakoval!" je dejal. "Zi(jkaj ne? Nihče jih tod ne pozna, nihče ne ve in ne slu- • ti, da so ogledniki, vsaj mislijo J si, da ne, ponižno pridejo, kdo | jim more kaj, če prosijo za! kruh? Pojdimo v nadstropje, na strehi bi nas videli. Opazujemo jih lahko tudi skozi okno. Sam jih bom sprejel, prej pa naročil, naj se lujdje poskrijejo. Ne smejo jih videti." Sli so /v nadstropje, Old Firehand pa je brž stopil na dvorišče in poslal vse ljudi za hišo v gospodarska poslopja, tja so spravili tudi konje. Le nekaj hlapcev, ki pa so odložili orožje, je ostalo na dvorišču. Trampi bi naj bili prepričani, da je farma slabo zastražena. Ko je bilo na dvorišču vse v redu, se je Old Firehand spet I vrnil k damama in opazoval. Trampi so prihajali bliže. Pri reki so obstali in menda začudeni ogledovali pi'ekope in kole in razdejani brod, prebre-dli reko in počasi stopali bliže. (Dalje prihodnjič.) Zapisnik (Nadaljevanje z 2 strani) | pronašli povsem v redu in da i so povsem v skladu z poročili . gl. tajnika; priporočajo jih v . odobritev in da se jih sprejme; nakar je poročilo vseh odobreno in sprejeto. Poročata finančna uradnika A. F. Svetek in Jos. Piškur, glede finance; poročilo je bolj omejeno, ker nimata kaj posebnega; ker posojenega denarja itak nimamo, razen kar ga je v vojnih bondih, katere se je kupilo, da se tako pomaga k zmagi demokracije in da se porazi nacizem in fašizem. Poročilo obeh se sprejme. Zapisnikar Jože Grdina, tudi i nima kaj posebnega poročati. V tem času se ni utegnil dosti ; udejstvovati za napredek in razširjenje zveze, ker je zdaj tudi zaposlen pri delu, kjer se j dela za obrambo dežele. Poro- ] čilo zapisnikarja vzeto nazna- ; nje. Po poročilih uradnikov se : vsa poročila v celoti sprejme. Gl. tajnik naznani, da smo od zadnjega zasedanja izgubili ; pri S. M. Z. 6 članov, ki so umr- ] li. V znak sožalja, odredi gl. I i predsednik, da zbornica vsta-ji ne. j < Razprava glede kampanje, j; Nekateri uradniki so mnenja, I; da bi se še podaljšalo kampa-!j njo pri SMZ, zopet drugi so pa ] mnenja, da naj ostane za sedaj 1 tako kot je. Po kratki razpravi s se sklene, da se sedanjo kampa- j: njo podaljša do 31. avgusta in ] to z vsemi privilegijami, ki so' .< bile razpisane v tej kampanji, j s Sprejeto, da je zaključek kam- 1 panje uradno 31. avgusta t. 1. ; Gl. tajnik omenja zadevo na- ; šega Glasila, kako bi se ga bolj ] razširilo med člane. Tozadevno sta razmotrivala o tem s zapis- i nikarjem Jože Grdina, ko sta' 1 bila na obisku pri podružnici |. št. 9 v Strabane, Pa. Takrat je '; Grdina navedel nekak načrt, j < kako bi se to bolje uredilo in s s tem se je prav strinjal br. gl. t tajnik Lauter, ki je stvar zdaj ; prinesel na sejo, da se o tem razmotriva. Zapisnikar pravi, I da se spominja tega; ampak ker je bil to razgovor med dvema, ni smatral, da bi to stvar prinesel tudi na sejo ter tudi potem razmišljal ni o nji, a sedaj pa priporoča, da se tozadevno kaj sklene. Toda čas za to sejo je prekratek, zato je bolje, da se to danes uradno poveri gotovim uradnikom, ki naj o tem razmišljajo, izdelajo kak načrt, katerega naj potem -predložijo prihodnjemu zboro- i vanju meseca januarja. : Po daljši razpravi Se sklene, da začasno gl. tajnik razpošlje i svoja poročila vsem članom S. . M. Z. in sicer vsak drugi mesec, 1 ako mogoče, a za pozneje pa 1 uvidimo kaj bi bilo bolje na-'; praviti. To delo za načrt neke-ga Glasila se po veri gl. tajni- . ku in gl. zapisnikarju. Ona dva naj tozadevno uredita ter pri- i neseta na prihodnjo glavno se- ' jo kaj primernega. Sprejeto. ] Gl. tajnik poroča, da so pri ' podružnica št. 1 ustanovili Boy Scout oddelek in da stvar zelo < j lepo napreduje; fantje baje, ji j da so vsi navdušeni zato in tu-11 di slovensko radi govore in so j: se pričeli brigati za slovenski1! jezik. Grdina omenja, da ute-j gne ta vojna prinesti nekaj ta-!] kega, da se bo naša mladina!j bolj pričela zanimati za jezik ' svojih staršev in tudi druge je- s zike, kajti zdaj bodo prišli ne- r kateri v tak položaj, da bodo;1 spoznali, da ni edinozveličavna 11 samo angleščina, pač pa, da je]s treba upoštevati tudi druge je-! ( zike in se jih učiti, ako jih ne S znajo. Tozadevno navede ne-ji kaj primer. j i Pravi, da je zadnje čase po-! i vpraševanje po knjigah, katere'] bi prej zastonj ne hoteli. Fant- j je v armadi pišejo svojcem, da ! c jim na vsak način pošljejo "Slo-' i sko-hrvatsko-srbski slovar," da j i se bodo učili, češ, da jim je to i (na njih korist, kar je skoraj neverjetno slišati; še bolj neverjetno se pa sliši, da se nekate-Iri celo hočejo učiti cirilice, tiste šmentane cirilice, kateri so se nekateri naši rojaki, ne samo smejali, pač pa jo tudi preklinjati. Tu je jasno, da kočlo-vek gre med svet, mu vse prav pride, tudi srbščina, tudi cirilica pa ruščina itd. Tako poleg vsega zla, ki ga povzroča vojna, utegne prinesti marsikomu zanimanje za svoj materin jezik, da in pa slovanstvo, kar je dobro za naše mlade ljudi, da se tako nauče stvari, za katere ; se prej niso zanimali. Pri št. 1 so se že pričeli zani- j mati za slovenščino in utegnejo se zanimati še kje,/če ne prej J pa morda v arpiadi. Tista šo- ! la, v katero ga prisilijo razmere, hočeš nočeš, je večkrat bolj- j ši od šole, v katero ga pošilja-jo starši. Br. Benevol je mnenja, da naj zapisnikar to kar je povedal na seji, tudi priobči v zapisnik. Zapisnikar obljubi, da bo to storil. Br. Svetek predlaga, da se da napraviti tozadevne plačil- ■ ne karte za mladinski oddelek, 1 kjer naj bo izkaz asesmenta in ; pa, d,a so člani organizacije, i Sprejeto. Br. Benevol, poroča glede : pomožne akcije, katere sej se 1 je vedno udeleževal razen seje J 7. junija t. 1., kjer so bili za- ' stopniki organizacij in listov. Te seje pa se ni mogel udeleži- 1 ti. Zapisnikar omeni, da se je * tiste seje udeležil in sicer je 1 zastopal mesečnik Novi svet iz Chicaga; ampak br. Benevolu ' naj ne bo za to nič žal, ako se 1 ni udeležil, ker ni s tem prav < nič zamudil. Po njegovem mne- ' nju je bila tista seja 7. junija s precej ponesrečena. 1 Br. Benevol predlaga, da se f da napraviti posebno kladivo, z i primernim napisom ter se ga £ pokloni bivšemu konvenčnemu 1 predsedniku John Rožancu, ker 1 - ni hotel nobenega plačila za ■ vodstvo konvencije. Sprejeto. Nabava plačilnih knjižic ka- • kršne žele podružnice zlasti na • željo br. Benevola, se prepusti • gl. tajniku, da on tozadevno • uredi. Za člane, ki so ostali dolžni ■ na asesmentu, se jih počaka do ■ 1. oktobra, da lahko tozadevno poravnajo in so kot redni člani S. M. Zveze. Ker je mesto I. gl. podpredsednika izpraznjeno, zavzame po pravilih, to mesto II. gl. podpr. Mihael Tomšič, na njegovo mesto pa je izberan br. Frank Cesnik iz Clevelanda, od podr. št. 5. Prevozne stroške za gl. uradnike se plača po starih določbah, prejšnjih zborovanj. Ker je dnevni red izčrpan, gl. preds. A. Rudman zaključi sejo. Anthony Rudman, gl. predsednik Jože Grdina, zapisnikar. -o-- Smeh in smrt V tistem usodnem juniju, ko sem v La Baule vsak dan videval čredico oslov, kako so se pasli po tratici s trnjevim gr-mičjem okrog moje hiše, se mi je posvetilo, v kakšnem pomenu je neki prvi človek bistro dognal dve besedi: "osel neum-.ni," kakor človek govori o "norčavem Avgustu" ali o klovnu. Ves majhen, vendar bolj gr-čavo zgrajen, zasmehuje osel svojega sorodnika konja, se norčuje iz njega s svojo leseno štoravostjo, trmaglavo brezbrižnostjo in s predebelo glavo na kratkih, tankih nožicah. Kadar osel steče in začne dirkati, se človeku dozdeva, da vidi lesenega konjička, ki se trklja na svojih koleščkih, pa je sam v sebi nepremičen. Ko je konj v teku, drncu ali skoku, je ves in sam v sebi en sam tek, drnec ali skok — je kakor virtuoz na violino, ki je z glasbo, violino in sam s seboj enota. A osel je, obtičal sredi teka, drnca in sko-1 ka nekje v sredini in je smešna prikazen; vendar, kar mu manjka, to dopolnjuje s humorjem. To pa tepce žali, in tepci žalijo njega. Otroci pa, in tisti, ki so otročji in ki otroke ljubijo, ljubijo tudi tega suhoparnega burkeža. Koder koli se pojavi kak osel, je cirkus, je tisti prizor, ko nastopi klovn. Kakor klovn tako rekoč na vrvico nabira svoje kozolce in mimogrede čofne svojega tovariša po licu, tako se takšno]e zadovoljno sivče v svojih odpo-čitkih med deflom valja po pesku po svojem lesenem hrbtišču in rogovili z napačno privitimi nožicami in plane hopsasa, hopsasa! kvišku in se zažene, z odprtim gobcem in kazoč zobe, vprav v svojega oslovskega tovariša. Pri tem pa se mu svetijo njegove velike oči z;meraj ganljivo in krotko, kakor da bi bil to povsem kdo drugi, ki dirka in se pretepa. Samo uhlja označujeta potuhnjeno burko; to sta pametna, dolga uhlja, ker so njegove noge tako kratke, kakor mora biti tudi njegov svarilni klic bolj gromovit, kot je konjsko rezgetanje: Z glasom, ki je presekani in trapasti i—a, oponaša petje, krik in grohot. Pravkar se je začel najbolj nežen, črn osliček iz črede oglašati, in sicer v ritmu za- rjavele ročice pri črpalki, in kakor da bi zakričal: "Smej se, burkež!" Ali je bilo to zaradi tega, ker ljudje anglosaškega rodu tako po otroško ljubijo živali —, da je smela ta čredica jezdnih osličev za otroke uživati naj-iskrenejše nagajivo - norčavo prijateljstvo mladih angleških vojakov? Celo znotraj, v neposrednem in z bodečo žico ograjenem štotorskem in vozovnem taborišču, so se smeli oslički pasti in se z buhanjem odzivati norčijam plavolasih fantov. (Dalje prihodnjič) [FCmriCTORY imM buy' -TUKaiSI (UNITED NfH) STATES |I§Hvar ^Jg JRSTAMPS j 'J.. ' I 1 '"»J MALI OGLASI Koso bi rada Rada bi kupila starokrajsko koso. Kdor jo ima, naj piše na naslov: Mrs. Jennie Novak, Ford Rd., Madison, O. (190) Delo dobi Išče se slovensko dekle, vdova, ali mlada poročena žena, da bi pomagala v restavrantu. Lahko ostane čez noč, ali hodi domov. Zglasite se na 1178 Babbitt Rd. ali pokličite IVan-hoe 9612. (190) Stanovanje se odda Odda se stanovanje 3 sob za pečlarje ali dvema starejšima osebama, možu in ženi. Rent je poceni in sam zase. Pokličite IVanhoe 1648. (190) V Collinwodu! Naprodaj je hiša za 1 družino, 3 sobe, cena $3,300. Za 1 družino, 4 sobe, cena 1 $4,000. I Za eno družino, 5 sob, cena $3.800. Za 2 družini na Huntmere, cena, $9,500. Dve hiši za 2 družini blizu Neff Rd. in Lake Shore Blvd. Imamo še dosti drugih hiš na razpolago po jako zmerni ceni. Zglasite se pri Knific Realty 18603 St. Clair Ave. IV 7540; zvečer KE 0288. __(Aug. 12, 14) Gostilniška oprema Oprema za gostilno, električno hlajenje, mize, bara, stoli in vse pohištvo v najboljšem stanju, se proda po nizki ceni. Vprašajte na 513 E. 152. St. tel. MU-9503. _____(192) Želi dobiti stanovanje Mlad zakonski par želi dobiti stanovanje, obstoječe iz 3 ali 4 sob. Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče Joe Alich, tel. HEnderson 1793. (191) Trgovina naprodja Naprodaj je grocerija in mesnica v slovenski naselbini. Nobene kom peticije v bližini. Vprašajte na 1388 E. 53. St. ENdicott 2058. (188) Kupim avto Kupil bi rad avto in plačam zanj v gotovini. Oglasite se na 1054 E. 72. St., ali pokličite 1 HEnderson 5840. (191) Matere, pridite po vstopnico v naš urad! One jugoslovanske matere, ki imate svojega sina ali sinove v ameriški armadi, boste posebno počaščene na prireditvi Jugoslovanskega kulturnega vrta v Gordon parku v nedeljo zvečer 16. -avgusta. Drugega vam ni potreba, kot da izpolnite spodnji kupon, ga prinesete ali pošljete v naš urad in dobili boste brezplačno vstop-i nico za to sijajno prireditev! { Ime (matere).................................................................................. t Naslov ................................................................i..______ j , .............. ♦ Ime sina-vojaka ............................................................................. I / , t, , 1 . ♦ .......................................................................................................... I A'c: sliki vidimo nemški "Sinka" bomber, ko je treščil na zemljo v peščeni 'puščavi na bc-jiš'i ; v Egiptu. Nadi ski pilot se je sicer rešil s padalom, a je bil zajet od zavezniških vcjckov. To nac-ijsko letalo so zbili na tla zavezniški letalci. Slika, je poslana iz Cairo. Ameriška in angleška zastava vihrati druga poleg druge v vojaškem taborišču nekje v Avstraliji. General Sii1 Thomas Blarney si je ogledal tamkajšnje zavezniške čete. ---- Dan pred odhodoin Dunje v inozemstvo, obedoval pri Šastun«$ ma sta ostali le Mil'ca da Ferdinandovna. upornost. Na izbruhe nevolje svojih sorodnikov je odgovarjala z molčečim in zaničljivim ravnodušjem. Toda ta družinska nevihta se je polegla hitreje, kakor je bilo pričakovati, zaradi veselega poročila, da se je baron Appel-dorn zaročil z Meli, katere dota se je s Kitinim deležem podvojila. Milica je sprejela to vest z istim ledenim ravnodušjem, s katerim je pred tem poslušala očitanja. Za Meli se ni nič za-nimiala, razen tega pa jo je skrb za lastno usodo vsak dan bolj tlačila, čim bliže je prihajal dan poroke. Zdaj, ko ni imela Berenklava pre dseboj, je čudni vpliv, ki ga je imel on namladi par. To je bilo tem laže, ker je Kiti izma-mila iz matere rojstni in krstni list in ga vzela s seboj. Prišedšega Derevnina je Milica najprej predstavila kot novega oskrbnika, a šele na dan pred poroko je povedala m'me Bernardovi, kaj se pripravlja za naslednji dan. Milica je zato tako skrbno prikrivala stvar, ker se je bala, da ne bi Liberman kaj zavohal in obvestil barona Leopolda. Na srečo ni oskrbnik Vsesvjat-skega ničesar zvedel, a na očitanja m'me Bernardove je Milica odločno rekla: —Sama sprejemam odgovornost za vse, kar delam, a moja predstoječa poroka vas bo itak rešila vsake odgovornosti zame. Jaz vas bom že branila, mojih sorodnikov pa se vam ni treba bati. Po poroki je Milica izročila sestrični škatlo z vrednostnimi 'papirji za petnajst'tisoč rub-jljev. — To je moj poročni dar in nadomestilo za tvojo doto, ker starši te bodo bržkone razdedinili, — je rekla smeje se in poljubila mlado ženo. Naslednjega dne so praznovali svatbo še z obilnim zajutr-kom, nakar je Milica odpotovala v Petrograd, spremljana z dobrimi voščili srečnega para. Ko je prišla v dedovo hišo, je padla naravnost v največjo nevihto, ki jo je izzvalo njeno dejanje. Milica je računala, da bo utegnila govoriti najprej z Miha j lom Petrovičem in ga skloniti na Kitino stran; toda Liberman jo je prehitel. Komaj je zvedel o poroki, je odposlal dve vznemirljivi brzojavki: eno v Dembovko, drugo v Petrograd. Bes Rangvaldov bi bilo težko popisati; roditelji so ne-ubogljivki nemudoma poslali pismo, v katerem je stalo, da so jo prekleli, zbrisali iz rodbine in jo razdedinili; Kitino pismo, v katerem jih je prosila oproščenja, so zavrnili neodprto. Vkljub temu, da je bila Milica izvrstno vzgojena, so vendar vzgledi obdajajoče jo prazne družbe, ki je neprestano hlepela po veselicah in lišpu, tudi nanjo kvarno vplivali, dasi je bila njena duša čista in si je ohranila stroge nazore o življenju; toda to je bilo takore-koč v njeni naravi. Sredi veli-kosvetskih gospa z njihovimi svobodomiselnimi nazori o življenju, katere je bolj skrbel kroj obleke in klobukov kakor pa obveznosti žene in matere, se je tudi Milica priučila smatrati toaleto za glavno vprašanje; obleči se po zadnji modi je bilo zanjo glavno. Zdaj pa jet imela še eno pobudo več: nameravala je zatemniti nemške dame, s katerimi je morala občevati. Zaradi tega ni šte-dila denarja; kovčegi so se naglo polnili z raznimi dragimi in razkošnimi predmeti in potovali v Rusijo. Za Kiti je kupila krasno balo, in sicer tako, da ni njih spremljevalka ničesar opazila; celo poročno obleko sta pored-nici skrivaj sešili. Z izgovorom, da ima opravke na posestvu, je Milica rekla m'me Bernardovi, da se namerava na povratku ustaviti v Turovu. Ker so pa z nakupovanjem že končale, so odpotovale teden dni pred naznačenim rokom. Derevnin, ki je bil o vsem obveščen, je moral priti na posestvo tri ali štiri dni za svojo nevesto. Že takoj s prvim dnevom prihoda v Turovo se je lotila Milica 7. mrzlično vnemo pripravljanja stanovanja za mladi par. aJgfe ■From Akron [(Ohio) Beaco^ Včasih je odganjala mračne misli in se tolažila. "Saj si ne bo upal trinoški z menoj ravnati, — je pomislila, — če bi se pa drznil, ga zapustim in osramotim. Sicer je on vame zaljubljen, moje srce pa je prosto; ljubkanja ne more zahtevati od mene, ker ve, da ga ne ljubim, — o, to mi daje velikansko moč nad njim." Toda te tolažbe so ji malo pomagale; strah za bodočnost je prevladal in v takih trenot-kih obupa se je z močno jasnostjo spominjala Rostislavovih besed. Spomini na prijatelja mladih let so še močneje v njej oživeli zaradi raznih vesti, ki jih je prejela po svojem povratku iz inozemstva. Najprej je zvedela, da knez Zagarin ni še popolnoma okreval od ran, v glavnem zato ne, ker je bilo njegovo duševno stanje strašno. Ni se mogel potolažiti zaradi izgube neveste, če pa se je spomnil na Janino, ga je popadel strašen bes, kar je kvarno vplivalo na njegovo zdravje. Ko se je knez nekoliko okrepil, so ga zdravniki takoj poslali v inozemstvo. Nato se je raznesla govorica, da je Janina, ki je tako čudno izginila, menjala ček po neki neznani dami; morda je sama šla v banko po denar, toda bila je tako dobro preoblečena in iz-premenjena, da ni bila po opisu prav nič podobna grofici'Os-jecki. General je povabil Rostisla-va na Miličino svatbo, toda ta je vljudno zavrnil vabilo z iz-govdrom, da je zadržan s slu- John W. WesteruMt, star 73 let, je menda najstarejsi podčastnik v ameriški armadi. Dodeljen je zrakoplovni postojanki v Lon Beach, Kalifornija. On ve veliko povedati g velikih spremembah v vojaškem življenju. NAZNANILO IN ZAHVALA Glcbcko žalostni naznanjamo sorodnikom in Prl,lat llU^ no vest, da je previdena s tolažili svete vere po dolgi in m lezni za vedno preminila naša nad vse ljubljena mati OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. Mehikanci so pripravljeni. — Na- sliki vidimo mehiške vojake pri strojnicah, kakršne izdelujejo v Mexican Na>-tional Arsenal-u. Mehikanci so pripravljeni za boj ob stvarni zaveznikov. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENE IN NIKDAR POZAB-LJENEGA SOPROGA Frank Prudich Matilda Ferdinandovna je priredila Milici tak prizor, da je ta v prvem trenotku mislila, da jo generalka zadavi; celo Mihail Petrovič, ki ga je žena nahujskala, je obsipal vnukinjo z očitki zaradi njenega "nedostojnega" ravnanja napram svojim sorodnikom. Bolj umerjena in dejanju odgovarjajoča očitanja bi bila morda delovala na Milico in vzbudila v njej kesanje zaradi njenega dejanja; toda besni napadi generalove družine so vzbudili v njej le sovraštvo in ki ga jel Bog: nanaffloma poklical k sebi dne 12. avgusta, 1941. V gomili tihi sladki) spanje snivaj, nepozabni moj soprog-. Kmalu bova se združila, srečna nikdar več ločila. Žalujoča: MARY PRUDICH, soproga. Cleveland, O., 112. avgusta, 1942. Rezervni polkovnik Eugene Nelson Sanctuary, ki je poznan kot navdušen de-lilec protižidovske literature, je bil v Neto Yorku aretiran in se bo moral zagovarjati pred preiskovalno komisijo v Washingtonu radi hujskanja. Filmska zvezda Bette Davis je krstila, 10,500 tonsko tovorno ladjo, Hinton R. Helper. To je 49. ladja,, ki je zdrsela v morje iz ladjedelnice v Terminal Island, Cal. V. J. KRIŽANOVSKA: PAJČEVINA f J IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK ' jre. Razen tega je Berenklau srečal v Petrogradu svojega tovariša iz šolskih let, ki je služil pri poslaništvu in ki je tudi hotel imeti zase grofa. Get Your Gun! Louise Milavec rojena WlESTER c o^ Pokojna je bila rojena dne 21. maja, leta 1883, vas,,,; Radovljici. Preminila je dne 8. julija ob 10:30 uri doP" o(v bila pokopana iz August F. Svetek pogrebnega zavoda ljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na Holm« Kalvarijo pokopališče dne 11. julija ob 11. uri dopo"? j kojna je bila članica Samostojnega društva Srca članica društva sv. Cecilije, št. 37 SDZ, društva Mir, st.i ^ društva St. Clair Grove, št. 98 W. C. ter članica podruz" ^ SŽZ. Poleg tukaj močno žalujočih dveh hčera in vnuK» J v stari domovini brata Alojzija. ^Pt V globoki hvaležnosti se želimo najlepše zahvaliti V ki so položili vence na krsto naše nezabne matere, vsen» fl/[ so darovali za svete maše, kakor 'onim, ki so dali svoje av f brezplačno na razpolago. Iskrena hvala Rev. Francis Baragi za podelitev svet u mentov in tolažilne obiske. Hvala Rev. Max Sodji za ov zadušnico ter cerkvene pogrebne obrede. p Iskrena hvala pogrebnemu zavodu August F. SvetK" , urejen pogreb in vso najboljšo postrežbo. ^' Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za obisk« ^ leznijo naše ljubljene matere. jfi Najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so Pri i jO kropit, so pri nji čuli, -nas tolažili, kakor tudi onim, ki s° ^ mili na pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vse, kar so nam dobrega storili. " Draga, nezabna in ljubljena mati. Po dolgem trplj" ga prenašala z jagnjetovo potrpežljivostjo si se ločila o0^; se v večnosti združila z ljubljenim soprogom in našim t(ii' kojnem očetom. V snivanju večnega izpočitka Vama žal čemo: Mir Vama bodi do svidenja nad zvezdami! ( Žalujoči ostali: MILDRED, poročena Malovasic. JANE, poročena Florjančič, hčeri. RONALD, vnuk. Cleveland, O., 12. avgusta, 1942. __ UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLG VENSKEGA BERILA ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena & O (Iv in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA « 6113 St. Clair Ave. Cleveland^