Pa sapienti sat! Pustimo to in spoinimo raji gori dano obljubo in podajmo čitateljem odlomek iz pohvaljene zgodovine, namreč §. 25:
Carigrad 'premagan po Turkih.
Začetkom 15. stoletja je bilo grško cesarstvo jako oslabelo. Notranje vojske, cerkveni prepiri in nezmožni cesarji, to so bili vzroki, da so O s man i ali Turki naprej v grško cesarstvo drli.
To ljudstvo je   imelo   prvotno svoje sedeže ob ka-spiškem morji, podvrglo si je pa v 14. stoletji pod vodstvom O s man a severo-zahodni del Male Azije. Njegov naslednik si je dal naslov ,,sultan" ali ,,padiša", in osnoval   si  je   iz mladeničev   premaganih narodov tako imenovane j an ičare, ki so bili njegova osebna straža. V Mali Aziji   so   se Turki   vedno bolj in bolj razširje-vali, in kmalu celo v Evropo silili.   Bali so se takrat posebno Bajezida, ki so ga po hitrosti njegovih zmag tudi „blisku imenovali.   Že ta bi bil Carigrad skoraj dobil ,   ako   bi   se   ne bil moral v Malo Azijo povrniti, kjer  se  je   bojeval zoper   došle  Mongole.    A ti so bili Bajezida pod vodstvom Timurja pobili. Toda po njegovi   smrti   opomogli   so  se   Turki zopet dobro in Mohamed II. je začel z vojsko 250.000 mož Carigrad oblegati,   ki   se je le z 10.000 možmi branil.    Naskoki na mesto so se od Turkov pogostoma ponavljevali,   pa zastonj.    53 dni je trajalo  oblegovanje,   a  naposled so
Slovansko slovstvo.
* Občna zgodovina za višje razrede narodnih in meščanskih Šol.   V nemškem jeziku spisal prof. dr. Neto-liczka, poslovenil Ivan Lapajne.   V Mariboru 1876. Dobra misel   bila  je ta,   da   je   čestito   vredništvo „Slov. učitelja"   v  svojem listu   v posamesnih oddelkih priobčevano  „občno   zgodovino"   v posebni   knjižici,   6 pol obsegajoči,   na svitlo  dalo pod gori navedenim naslovom, kajti knjižica je po vse pripravna, da pride tudi v roke ukaželjnega našega priprostega naroda. Zato naj bi  je  nobena   kmečka   čitalnica   ne   pogrešala.    V zagotovilo   tega podamo našim čitateljem spodaj en odlomek   za  pokušnjo,   da vidijo,   kako je   prof. Neto-1 i cz k a   obdeloval   svoj  predmet   in   gosp.   Lapajne nemško besedo poslovenoval.  —  Pri tej priliki pa vprašamo gosp. prevodnika:   ali   ni   prav  živo čutil,   ko je knjigi   naslov   napisal   ,,za   više   razrede narodnih in meščanskih šol", da izraz „narodnih" namesti ljudskih na tem mestu  nikakor  ni   na pravem mestu?    Ali mar meščanske  šole  niso tudi ,,narodne" šole?  in prav v tistem pomenu, ki ga je v 20. listu ,,Slov. Učitelja", našim trditvam nasproti, ,,narodni učitelj iz Kranjskega" zagovarjal?   Da se nočemo priČkati za malenkosti, sme nam   rodoljubni   „učitelj   iz  Kranjskega (?)u  verjeti   že zavoljo tega, ker nismo odgovarjali na njegov članček \ danes pa se nam nehote prilika ponuja, še enkrat reči, da njegovi dokazi   v gori   navedenem listu nas nikakor niso mogli preveriti, ker s pogreškom, če tudi književnim,   se ne d& zagovarjati pogrešek, in „biižanje Siavjanov" v napakah ne velja.   Naši najbližji bratje na  jugu   imajo   „pučke  škole",   „pučki  koledar"   itd., kajti   oni,   kakor   mi   razločujejo   „nation"   in   ;,volk". Vsaj pa tudi vsakdo dobro ve,   da naše ljudske šole morale bi po vse biti narodne,   al — da žalibože — niso!    Marsikak ,,Volksschul-Inšpektor"   bi po pravici še prav hud bil, če bi ga ,,narodnega" nadzornika imenovali.
4
5
divji sovražniki vendar le pridrli v mesto, kjer je bilo strašno morenje. Cesar Konstantin sam je padel v boju in junaško umrl. Kri je po mestu v boju s Turki kar curkoma tekla; kar je ostalo kristijanov, bili so sužnji Turkov. — Tako je končalo vzhodno-rimsko cesarstvo leta 1453. Polu mesec je bil postavljen tam, kjer je prej bil križ zasajen; Carigrad se je imenoval Istambul in bil glavno mesto turške države.
*  „JfiCT 3a Hapo,H" — se zove nov časnik, ki je v Novem Sadu jel izhajati začetkom decembra meseca 1876. leta, namenjen bolj prostemu Jjudstvu. Izdajatelj in odgovorni vrednik mu je Emil Cakra, slavnoznani rodoljub in Srbski pisatelj. — Kakor kaže začetek, je vrednik pravo pogodil, da jemlje posebno ozir na niže ljudstvo, ter je podučuje o stvareh, ki se blizu tičejo njega. Nahajajo se namreč v listu sestavki raznovrstnega obsega, ki so pisani v prav umljivem jezici. Ob javljajo se v ,,Listu za narod" spisi o narodnih, gospodarskih in naravoznanskih stvareh , za kratek čas se skrbi z povestimi in smešnicami in trgovec bere v listu tudi^tržna poročila in oglase. — Mi iz srca želimo g. E. Cakri obilo naročnikov in priporočamo list tudi našim rojakom, ki urno srbščino. — „List za narod" izhaja vsako nedeljo in veljd za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., in za mesec 50 kraje.
*   „PuČke novine'1, časopis za gospodarstvo, obrt i narod — od novega leta počenši izhajajo v Zagrebu pod vredništvom Ljudevita Tomšiča vsako soboto na celi poli. „Pučke novine" , pisane so prav po domače, tako, da jih tudi vsaki Slovenec brez najmanje težkoče razumeti more; ker verno, da naobraženi Slovenci radi segajo po hrvaških spisih in časopisih in da je čedalje veča potreba, da se hrvaški in slovenski narod vsaj v književnem obziru združuje, priporočamo ta novi list vsem rodoljubnim Slovencem, temveč, ker se bo ta list posebno tudi na slovenske razmere oziral. Cena za vse leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 30 kr., za četrt leta 1 gold. 15 kr. Naročnina naj se pošilja „knji-žari Mučnjak i Senftleben" duga ulica v Ža grebu. Prva številka je že gotova, ter se vsakemu naročniku koj odpošlje.
V Zagrebu 26. decembra 1876.
Knjižara Mučnjak i Senftieben.