Jzha/M vsdt J An rasen ned ti j in pramnikov. VETA glasilo slovenske: narodne: podporne jednote LETO-YEARXL CHICAGO, ILL., TOREK 16. JULIJA (JULY) 1918 STEV.—NUMBER 165. 'TSSSeSrS^BtriStoriS?'^^ — WU nt tha I*—t Offi— ml Chioag«. ltlla+U. iT^rSmPiU Praati—I, A. 3. Enrl—«, Peal^aauHSSST 1,100,000 Američanov onkraj morja. SESTAVLJENI 80 TRIJE POPOLNI VOJAŠKI ZBORI. Poveljniki teh sborov še niso de finitivno imenovani. Washington, D. 0. — General Msrch, načelnik ameriškega generalnega štaba, je na časnikarski konferenci povedal, da jc 1,100,-000 Američanov v Franciji. Do uedaj so že organiziram trije ar-madnl zbori ameriških čet. V vsakem zboru je od 225,000 do 250,-000 mož regularne armade, milice in narodne armade. Generalni major Hunter Liggett zapoveduje začasno prvemu zboru, poveljnika za oatala zbora še nista »brana. Ko bodo zapoved-niki zborov izbrani definitivno, postanejo generalni lajtnanti. Poleg je povedal načelnik generalnega štaba nataučno število čet, iz katerih so sestavljeni zbori, Do sedaj še ni kaj takega pove-dul. General March je rekel, da so v juliju z ravnotako hitrico pošiljali čete v Francijo kot v prejšnjih mesecih. Nad 90,000 mož so transportirali samo v minulem tednu. Najvažnejši dogodki so se v zadnjih dneh izvršili na albanski fronti, je rekel šef generalnega štaba. Znamenj še ni prav nobenih, kedaj pride prihodnji nemški naval na zapadni fronti, toda zavezniki ho prepričani, da ga vstavijo. Najve&ji napredek je bil izvršen v Albaniji s pomočjo britakih in italijanskih monitorjev, ki so pomagali z morja. Čete so šle naprej prek težavnega ozemlja na daljavo osemdeset milj in dvaJjfcitesj.-srt inilj globoko. P rej šilJe^Tb ruške zagozde v zavezniški Črti ^o izginile in črte so izravnane. Pri napadu so večinoma sodelovale i-talijanske Čete, na desnem krilu so jim pa pomagale francoske čete. General March je rekel, da niso prejeli ofioijelnega poročila, zakaj Nemci še niso pričeli z ofenzivo. Dejal je, da po njegovi sodbi ui čas po zadnji ofenzivi večji, kot Nemci pravijo, de je potreben za preudarno ofenzivo. Fakt, da prihajajo ameriške čete v velikem številu na bojišče, je mogoče povzročil, da sc Nemci pripravljajo bolj »krbno za ofenzivo. Pri pojasnjevanju armadnih zborov je general March rekel, da so tri ji zbori sestavljeni iz petih regularnih, devetih miličsrs-kih in štirih narodno-arraadnih divizij. Zgornje vrstice so že odšle v tisk, ko je došlo brzojavno poročilo o nemški ofenzivi, vaecuo pa ta nenidna ofenziva ne spretne-ni nič ne poročilu generala Mar-eha, Šefa ameriškegn generalne nega štaba. Accapta nmm tor —MU« mt a»aclal rmU of Po.Ut. pr«vtd*d <«r U —«tlo« 1103, Act »f Oct 3. 1017, •utkori—4 mm Ju». M, itia. Bitka za državno kontrolo v senata končana. VSI SPREMENBNI PREDLOGI PROTI DRŽAVNI KOTROLI ODKLONJENI. Brzojavne in telefonake naprave pod državnim nadzorstvom. Woshington, D. 0. — Senat je sprejel resolucijo za državno kontrolo nad brzojavnimi in telefonskimi napravami n šest in Štiridesetimi gloMovi proti šestnajstim. Taka rezolucija jc bila sprejeta v zbornici iu ko bo podpisana, ima predsednik pravico, da p i ©v zame kontrolo nad brzojavnimi in telefonskimi yapravatni. Vsi poizkusi senatorjev, da o-meje predsednikovo državno nad-zorovulno oblast, so ponesrečili. Senator Watson iz lndiani je predlagal, da ao izvzete telefonske naprave. Proti njegovemu predlogu je glasovalo 41 senatorjev, zanj pa le dvajset. Senator Reed je predlagal, da državna kontrola ne sega v privatne in časnikarske brzojavke, če niao nelojalne ali dokler vladni posli ne tirjajo, da se vlada peča z njimi. Tudi njegov predlog je bil odklonjen z večino petih glasov. Zanj je glasovalo 28 senatorjev in proti 33. Preden je bila debata končana je senator Holding iz države Ohio kritiziral železniško up:»avo, ker vodi do'popolnega podržavljenja Ali opozicija ni imela drugega uspeha, kot da j eza nekaj ur zadržala glasovanje, na glasovanje samo pa ni učinkovala, kajti državna kontrola nad brzojavnimi in telefonskimi napravami je iiila sprejeta z noddvetretjinsko vedno. * Pri glasovanju po imenih so se natorji takole glasovali: Z* drtavno kontrolo.—Dsmokratjs. ▲•hurnt, Pomorono, Bankhasd. Ransdell, Benet, Flotcher, Hondonon, Hltchcock, Jodm (N. M ), Kondrlck, Kln«, . Lowla, Martin, lfcKallar, lljrers, nagel. Overman, omm, Pkalan. Plttman. Za drtavno kontrolo.—Kepablikanct. Golt, *no*. Ourtla, Lonroot, Johnura (Oal.), Norrta, f NeUon, Polndezter, JontM a rosoludjo, 40. Proti drtavnl kontroU.—Demokratja. Vlbše. Proti roaolucljl.—Republikanci Borah, Mow, Braadagoo, P mitom, F trna ld, Bhorman. Franc«, amlth (Mick.), TrallnabuirMn, Bmoot, Hale, Wadavortk, Hardlnf, WaUon. Kollogf, »kopaj McOumbor, PRVI MOTRONI ČOLN IZ ŽE LEZOBETONA. Pittsburgh, Pa. — V reki Mo-nongahelo so spustili tako slavno prvi motorni čoln iz železolietona, kakor da gre za veliko ladjo. Čoln nosi ime "Coneerete" in je takoj v pondeljek nastopil 1,800 mi! dolgo pot po rekah Ohio, Mississlp pi in lllinnin v Chicago, kjer ga d odele službi Htrica Sama kot na borno pomoč, Čoln vozi s dva najetimi miljami hitrice v uri Strokovnjaki aodijo, da Mn preneae prvo vožnjo a velikim uspehom. kar aigurno povzroči vel« k« r *volue:i-) v gradnji motornih čolnov. Baulatrarv, Bhafroth, Hhoppard, Shlolda, Blmmona, amlth (Arla.), amlth (Oa.), amlth (S. O.), 8wanaon, Thomaa, Thompaon, Tram moli, Undenrood, Vardaman, Skupaj 35. NEVARNOST ZRAČNE PUlKE Kampanja s pola-pljačami ponesrečila. NEMoKE GROŽNJE NISO BILE DRUGEGA KOT BAHAVE BESEDE. Nemški militariati in junkerji eo s njimi vlekli nemško ljudatvo sa noe. Washington, D. 0. — Ce prere- šetamo nemško kampanjo s potap-Ijačami z vidika, da je Nemčija upala z njo zmagati v kratki du-oi, ledaj mora vsakdo pristati, *la jc Kampanja popolnoma ponesrečila. Ofictjelna Nemčija ni le ;u pre-vila popoln fiasko z njeno prošnjo, da v treh mesecih iantr;; i: \ufclijo, temveč ni mogla v *c-demnajstih mesecih brezobzirnem vojevanja o potapljačami napraviti resne škode dovažanju živeža na britske otoke. Oficijelna Nemčija je grozila da vstavi prevažanje urteriških Čet na bojišče. Tudi s to grožnjo je žalostno pogorela. Kn miljon a-meriških vojakov je bilo transnor. tiranih v Francijo, zguba na morju je pa znašala le dve sto eden in devetdeset inoš. Ce zna nemško ljudstvo misliti s svojimi možganami, mora priti do spoznanja, da ao ga vlekli za nos pruski junkerji in militariati s kajzerjem in prestolonaslednikom na čelu, ko so mu pripovedovali, da s potapljačami prisilijo zevea-nike, da se podajo. Iz vojaških in vojnih ozlrov k nemogoče povedati, zakaj potapljače niso izvršile teg.i, kar ho pruski militariati in junkerji obljubo vali. Reče aa lahko ie toHko, dn ae potapljače niso izkazale kot resnu ovira v uspešnem nadaljevanju vojne in da so Združene države in njeni zavezniki dauc.< v boljšem položaju za uspešn t nadaljevanje vojne, ki konča zanjo sigurno /. zmago, kot so bili pred enim lc tom. Število ameriških in zavezni škili razruševalcev ac vedno množi na morju, njih aktivnost postaja večja, in bolj učinkovita naobral-no ae pa krči proporcionalno nevarnost nemških potapljač. Slavnostno pra znovanje 14. julija v Ameriki. SLAVNOSTNO PRAZNOVANJE PADOA BASTILJE POSTALO MEDNARODNO. Predaednik Wilaon je izdal poaeb no poalanioo. INDIANA DOBI VOZ Z REZILNIMI APARATI. Ohicago, 111. — 10 letni iu 11 letni John in James Agate sta sc igrala z zračnima puškama, ker sls mislila, da taka igra ni nevar-na. Puški so jim kupili stsrlšl. Posicdica lake brezniiaelne igre je, da deaet let ni John leži amrtno ranjen v bolnišnici. Kno evinšene zrno ga jc zadelo v trebuh, drugo pa v ledje. Zdravniki izjavljajo, da malenček nejbrže ne okreve. Washington, D. 0. — Rudniški biro jc obvestil kongreanika San-deraa iz petega volllnoga okraja, ja, da dobi Indiana železniški voz a potrebnimi rešilnimi aparati, ki ao potrebni za turpešno rešilno delo pri nezgodah v rudnikih. Voz bo opremljen a pulmotorji, krinkami proti atruipcniiu plinom, zdravili, obvezo M. Voz bo atal na železniški postaji v Terre 11'iu-tu, kateremu bo tudi dodeljeno potrebno rešilno moštvo. Od tukaj bodo voz poalali, kamor bo trflba. Kongreanik Hland, ki ae aedaj nahaja v Franciji, se je prizadeval, da pride voz v Vinreiines, toda kongreanik Sandera je pre-pričal rudniški fdro, da je voz bolj potrdili v Terre llautu. S PIJ ON Až A PRED SODlftCEM Chioago, Ul. — ljudatvo v Združenih drŽavah je alavuoatuo obhajalo 14. juli, ki je Francozom, kar je Američanom 4. juli — Dan neodvisnosti. n V veliki francoski revoluciji je padla Haatilja dne 14. julija 17K9 pod navalom pariškegu ljudstva. ljudatvo jo bilo tako ogorčeno ua ta pomnik kraljeve avto-kracije, da je popolnoma razdja-lo ječo, v kateri ao zdihovale žrtve avtok racije. V I tast II jo so zapirali ljudi brc« sodnijttke obravnave. Izdano ju bilo takosvano piamo "lettre de cachet" na zahtevo kraljevoga ipctolizuika ali prilež-niec iu obtožcnec jc izginil brt^z aoeriško ljudstvo dne 14. julija 1780 osvoji lo to trdnjavo avtokracije, so našli V nji sedem ujetnikov. Tam, kjer je stala nekoč Hastilja, je sedaj obelisk iz bronu, ki apomiuja na one, ki so ae v letih 17HII in 1^30 Žrtvovali za svobodo. PredseduLk NVilaon je poslal ameriškemu poslaniku Sharpu v Parizu posebno poslanico za 14. juli. da jo izroči Poiuearu, pred eoduiku francosko republike, i a poslanica je bila čltaua tudi trt javnih shodili dne 14. julija v Nuw Vorku, Chicagu, St. Lavctimo aebe Inilj ple menili atvarl miru in pravice, >e t lizajoči velike pojma, ki ao dvig niti Francijo iu Ameriko visoko med evobodniml Ijudatvi iia ave tu. Fraucoaka zaatava vihra danea z droga I tele hiš* iu Amclinu jc arečne, da (Hiča^ti zaatavo.' STAVKA V 0EVUARNICAH Nemci ponovili ofen živo v Franciji. Bitka divja nt 50 milj doltl froitl ib Mirni. Ameriške čete v bo|u. lAindon, 15. jul. — 'A bojiš n javljajo, da ao Nemci pričeli U0\0 bitko na zapadni fronti, lllt ae vrši nu pctdcact milj dolgi fronti iu prva veat ae glasi, da je m»-vražnlk prekoračil reko Mamo ua več krajh in osvojil nekatere po atojanke v Šampaniji. Tekom zadnje ofenzive so Nemci prišli do Marne, toda tam so jih ustavili Francozi iu Američani. Sovrušui naval v n&mpanlji je po dolgem čoau prva večju ofenzivna operacija v dotičnem okolišu. Velika bitka aa ameriški fronti. Z ameriško armado ob Marni, 15. jul. — Nemci ao včeraj in ponoči ailovito bombardirali franco. sko-ameriško črto zapaduo od Chateau Thierryn, dunf* zjutraj ao pa izvršili močan napad na Vaux. Bojevanje i*e nadaljuje. Američani in hVaueosI ao vzeli Vauz a naskokom dne 12. julija iu odbili so vse posneje nemške protinapade. Nemei v napadu sa do s mašam. I maec- IZ PROBIBICIONliKE VE DRŽA PROHIBICIONliKO VPRAŠA NJE ODLOŽENO. Waahington, D. O. — Senat ae je formalno zginil aoglaano, da pride vprašanje prohihielje na dnevni red po počitnicah. Počltni-ee bodo trajale najfrrže do 2fi sMguata. Začasno zmago ao do* gli prot iprohibieioniat i, kajti prohibieija je odložena za nekaj tednov in to poaseni pridobitev New york, N. Y. — Zvezna po rota je pričela v pondeljek zopet preiakovati spijonsžno zaroto, ki je imela namen pošilja«! vohune iz Amerike v Hritanljo, da Izvoha-jo tam oporišča britake Mornaric« da lahko nemške potapljače napa de jo angleške bojne ladje. Albert A. Sandera in Charlea W. Wunnenberg, ki ata bila olmojena v marcu kot voditelja apljonaftne zarote, ata nsatopila kot glav«! priči. Sandera, čannikar* In Clmrle« W. Wunnenl»erg, mornamk! atroj-nik, ata ae priznala krivim, da ta Denver, Oolo. — V prvi im.Io-viei leta 11» IH je proailo IMM o-Mo uvažati u)H»jne pijače. Žeja assAčanov v______ Denver ju je vedno naraščala, od-1 ^ prikrijela, kdo ju je podpiial kar ao pričeli loviti tihotapce, ki obsojena sta bila vsak na dve ie- Brokton, Maaa. — V šlirldeoe tih tovarnah za čevlje J« zawtav kalo do I,WI0 rezačev iu zahteva povišanje tedenake mez<|e jne l»l-ieče ali jih pa vtlhotapljali v dr-Cvo. Meščani eo plačali flM* trn ol>la«tvena dovoljenja. N Januarju je hllo iziUnih a,f« voljenj. v februarju 3,»5.% ▼ mar-ru 5,*.VH, v aprilu U16. v maju «,700 k f JnnUn i* ti. Danes bodo mogoče deževni nalivi, tempetaratura ostane ne^re menjena; lahki spremenljivi vetrovi Greenvtlle, Ala — John Tho maa ln Willlam Morgan, ki ao sa ttevljell proti ameriški vladi, ao ae sirili V tukajšoevn tiližnjem močvirju. Kmalu ao jih obkolili vajakl Iz Camp Hheridana kts »e rifl ln ujoli Odgnali so jih v za sego London, 15.f|ul. zadržuje o))erac|je na angleški fronti. Hudo deževanjo ua val čr ti je omejilo bojevanje nu topni ške dvoboje. Angleške Čele su vče raj oavojile nekaj lokalnih poziciji i užn* od Vpreaa v Itelgljl 1rf v Je le 2h0 mož. Francoeke čete so Izvršile nehaj uspešnih vpudov v ftampanljl. Mnoga znamenja kažejo, da Nemei ne bodo več dolgo odlašali t nadaljno ofenzivo, kajt1 re r-inere Jih allljo k temu. I>o!g odmor po zadnji ofeusivi Ima s«lo sIsIm« posledice na njihove čete v frontni črti. Moriti se morajo neprestano proti dnevnim savesniaklm napadom, valed česar silno trpe, u od |H>moč| nI. Nemški v jetniki pravijo, da bi »c imela nova ofenziva po načrtu generalnega šta'"n pričeti med 7. iu 13. julijem. Nemškim vojakom je bilo še zadnji mesec obljubljeno, da pade i'artr. 10, julija in otem Jc za-vršela besna borba moŠa proti možu. Nemci ao iiioutirell velike »te« value topove za svojo fronto, Is katerih zdaj mečejo težke grenele v mesto M ca u s '/H mil J auped> uo od rbaleaii Thlerrjra. Angleži vrgli na Ua 16 nemških eroplanov l*ondon, 15, Jul. Vojni atan poroča, da mo angleški letalci vše. raj vrgli na tla dvanajst nemških letal, štiri druge pa pregnali a po zorlšča. Atiri tone bomb je bilo vrženih na nemška talnirišča, železnice, tranaporie In druga vojaške naprave. Angleži ao Izgubili tri eroplai.e. Dnevni seznam Isfuh. Wasblngton, 15. JiH. — Dsnes Je objavljenih M imen tsgube, 14 mož ubit Hi v boju. aedem Jih Je umrla sa ranami ln drugih aedam v«b d boleunl, eden je amrtno nesrešil, JM je težko ranjenih lu Ui može pogi«šajo. _______ Nedeljski seznam vartaije TJt t-meti Iz armade ln 52 mornarska pehote Izgub« v armadi so poraa-deljenei 13 mož ubitih v ImiJu, 11 Jih je umrlo sa ranami ln dvs vale«! I »o lesni, štirje ao amrtno ponesrečili, dva sta lahko In je težko ranjenih, dva moža pe oo-grešajo Skupne Izgube v armadi 10,110, v mornarakl pehoti pe !•*'» m al. tere drži I« Dreče f j in kl Hkupej do danea !1,7H mož \ rfsifiiiii . PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE T—sr. Ixh»|a 4*91— rmmmm padal) im___ A SLOVENSKE NAKODNE PODPORNE JEDNOTE* Caoseglasov po dogovoru. Rokopisi se mm »r»#aja. Naročnin*: Zadinjena driava (ftven Chieago) ia Canada l> na lato, | i ft» aa »il Jate in 76« m trt oiinci; Chicage ia taesemstve »4 60 na loto. pol lata. 91.18 aa tri rneecee mr Im »tik • UataMi -PROSVETA" "THE ENUGHTENMENT" mi tfca Natl—»1 B—I »pt Sonda? and HoHdage. dailj Owm4 W, tka SU*.m Nati«Ml B.«.fl» 9*c»fty. A(lv«rtisina rataa on MrripUon: Uniud SUtoa (aaeapt Chieago) aad Gaaada 91 pav l«; rhU-ajco andforaign couotriaa, $4 60 par fcar. _ Addraa.; trosveta: CklMft, Tatof m LmwudmU 4CM. Dalun v aldapaj« n. pr. (Jualja 30—18) p«Uf »aiaga lam la aaalova 1, da vaai j« a U« Jmvmb potakla atrtiaiaa. Poavriu ja prmim-da a« vaai m »uvi Uat. * / ___ PUNT V AVSTRIJSKI ARMADI IN NJEGOVI VZROKI. kratični vladarji pa sede še vedno pri polnih loncih mesa in polnih skledah raznovrstnih in najokusnejših jedil. Avstrijskim avtokratom ni bila ljudska masa še nikdar več kot navadna tovorna živina, ki je vstvarjena zato, da gara zanje, da oni lahko žive v izobilju in pohajajo od zabave do zabave. Veliko zločinov so avstrijski avtokratje izvršili v mirnem času nad ljudstvom, sedanji zločini pa kriče do neba po maščevanju. Slovenec, ki živi v Združenih državah in ne stori qyoje dolžnosti na fronti ali za fronto v tej veliki vojni proti avtokraeiji, ni vreden, da ga solnce obsije, kajti on pomaga podaljšati muke svojih lastnih bratov — Slovencev v črnožolti monarhiji, on je zaveznik nemških in avstrijskih avtokratov. , Z. budne narode, ko ne bo več prostora za avtokrate. Frank Kleuienčič DOPISI. Fort Beny, Harriaon, Ind. — Kar nas je tu vojakov, rojenih v inozemstvu, iiuaiuo r^uogo prilike, da se izpopolnimo v kakem znanju. Prilike iuiajo pravzaprav vsi vojaki, toda ie posebno pa i-nozeiuci, ki niso imeli tu priložnosti obiskovati sol. Slovencev je nas Sest v tein ta-boriSču in sc zelo zanimamo za či-tanjc slovenskih listov! Poselimo pa nam je priljubljena 1'rosveta. /a dobavo drugih državljan skih papirjev je vladalo med tu kajšnjiml vojaki, kateri Sc niso državljani veliko zanimanje. Več kot 400 jrh je izreklo željo, da bi radi postali državljani te velike republike. 18. junij je bil tisti dan, ko je lahko vsakdo pismeno izrekel, da hoče in želi postati popoln državljan ameriške. Unije. Kar je bilo tu Slovencev nedr žavljanov, ao ac vsi brez izjeme poslužili te prilike in izrekli že ljo postati državljani. Člani nekaterih drugi-h narodnosti so pa bili bolj mlsčui v tem oziru. Naj slabSe so so pokazali Turki, ali kakor jih tu imenujejo Asirci. in Slovaki. S^daj jim je že žal te .njihove mlačnosti in Se bolj jim bo, kadar bo vojna minila. Veliko izmed njih se jib je že premislilo, ko so spoznali veliko napu ko, da so se odrekli ugodnosti p.> stati državljani, pa so izrekli ljo,' da so pri volji preklicati pVej. Snji sklep, Da, Se več, izjavili tudi, da so pri volji iti na fran coako bojiSče. Toda, dobili so odgovor, da sedaj ni več čas za do bavo papirjev. Vse tiste, ki so se izrekli, da ne žele postati državljani, so »Iružili v poseben oddelek, kjer opravljalo razna dela. Ja« priporočam slovenskim vojakom v raznih taboriščih, kateri Se niso državljani, naj se posluži jo prilike, kadar jim bo dana, te; postanejo državljani. Pokažitno drugim narodom, posebno Amen čanom, da smo kot en mož za našo novo domovino in da smo v<>y ni boriti se ns strani demokracijo za svolmdo zatiranih narodov, po sebno še za naš mili slovenski na rod, ki tako silno krvavi pod uv< strijsko avtokrat ično nadvlado. Znkllčlmo tudi našemu narodu skupaj kot iz enega grla: Držite se v vašem boju in vztrajajte, kajti mi vam prihajamo na pomoč. Naše geslo naj bosi V hoj za do-mok racijo! Pozdrav vojakom v armadi strica Sama in članstvu društva Post oujska Jama, št. 138, SNPJ. v ('anonshurgu. Jacob Pavčič, I! C., lOth luf. Tort !ieny, Jlsrrison, Ind. Zadaj za bojno črto se odigravajo tragedije na ozemlju, ki so ga zanedle nemške in avstrijske Čete. Le pičla so poročila, ki jih brzojav sporoči svetu o teh tragedijah, ki govore, da v podjarmljenih deželah vre in da mora nekega dne tako vokipeti, da se zruši umetno sestavljena zgradba avtokracije centralnih sil. Braojavka s Kr/a poroča, da je revoltirala vojaška l>osadka v Kragujevcu, v katerem je bil prejšnji srbski vojaški arzenal. Prišlo je do bitke med puntarji in vdanimi četami avstrijski avtokraeiji. Rabili so strojne puške in topove, da so ugnali puntarje. Veliko častnikov je bilo ubitih. Brzojavka zaključuje, da je slaba hrana povzročila punt. Punt v Kragujevcu je moral biti velik, za to govore razni razlogi. Ce bl se »puntala le pest vojakov, bi se avstrijski avtokrayc za potlačenje punta ne poslužili to-pov»qn strojnih pušk, ampak bi vpornike obkolili z drugo večjo četo in jih izstradali, ali pa z ognjem iz pušk prisilili, da sc podajo. • Padlo je veliko častnikov, nadaljuje brzojavka, toda ne pove, če so padli v boju, ali če so jih puntarski vojaki takoj v začetku punta postrelili. Najbrž se je zgodilo zadnje, kajti prepričani smo, da oficirji niso bili pri naskoku na puntarske vojake v sprednjih vrstah, ampak so lepo po avstrijski navadi stali zadaj in podžigali vojake pred sabo k naskoku. Dogodilo se je tudi mogoče malo drugače in sicer, da so se oficirji od stotnika nizdol pridružili puntarjem in so jih postavili po potlačenem puntu pred vojni sod, ki je izrekel smrtno obsodbo. Take obsodbe se izvrše na mestu, kjer ukazujejo avstrijski avtokratje. Kako se je stvar odigrala bo menda težko dognati, dokler ne bo sklenjen mir, ker avtsro-ogrska avtokracija pazi, da se vesti o takih dogodkih ne razširijo v lastni deželi, še toliko bolj pa čuva mejo, da detajlov, o takih dogodkih ne izve sovražnik. Vendar je pa važno, da brzojav poroča, da jo padlo veliko število oficirjev, ker to dokazuje, da so bili vporniki zelo številni. Kaj je povzročilo punt? Jirzojavka poroča, da je slaba hrana zanetila punt. Tudi v tem oziru ni vest zanesljiva, kajti avstrijski avtokratje bodo pustili vsakovrstne vesti čes mejo, le tega ne bodo nikdar priznali, da so se vojaki naveličali bojevati za interese, nemški h in avstrijskih avtokratov. Ce bi priznali, da vojaki nočejo za njih koristi v ogenj, bi potrdili, da rijih avtokrat ič n a zgradba poka in da se mora končno strmoglaviti v prepad T Lož je bi bilo uganiti, kakšni vzroki so povzročili punt v Kragujevcu, če bi vedeli, katere narodnosti so bile čete, ki so revoltirale, in kje so bile rekrutirane. Tega ne pove brzojavka in tako moramo sprejeti vest, ki je prišla čez mejo, za resnico: punt je povzročila slaba hrana. Co vojaki dobivajo tako slabo hrano, da se puntajo, kakšno hrano dobivajo podjarmljeni Srbi in drugo civilno prebivalstvo v črnožolti monarhiji? Hrana v avutro-ogrski armadi ni bila nič prida, kot ni bilo vojne in ni primanjkovalo živil za civilno prebivalstvo. Avstrijski vojak, ki ni dobil od doma podpore, je bil vedno lačen, Če ni imel kuharice za ljubico, ki ga je zakladala z ostanki z ipize f ( ; svojega gospodarja, ali če ni jedol raznih konzervnih juh J ^l^SJ^^.ir« d£ ki so ostajali* gospodarsko boljše situiranim vojakom. Ce laveev. Dela se v njH» vsak dan,ihlikl T , ,, , . * - , -so sc vojaki nptmUH radi slabe hrane, tedaj doMrtjojed, ^ * IX, £ ki jo šc pos M povoha, mnogo slabšo jed P« dobivajo pod- ^Me^iškihvluT*"1 P m",J 1 j«ko potrijotični Američani. Na-jarmijeni Srbi in delavci v črnožolti monarhiji. | Dne SO jaanLla so tuk is , rh,i 110 ,iw*k»v v prid Vojaki so ne spuntali. ker so oboroženi; podjarmljeni premogsrjl prli^U VUTt«I j*^™^p^lJJTt Srbi in delavci v Avstro-Ogrski pa trpe, stradajo in žive *>,k,l,k ,n r"vno !l,ko jsredstvi pomagati boriteljem ra v strašni bedi, ker nimajo orožja da ne dvignejo proti * 9 iEI"". *m° 1*" ,vohodo ,n '»"""^scijo. Tsko nvoiim tlačiteliem prftV 1 ^ " . T" v,,lln,n' ,U * ,M>r* HVOjirn tlaeiu Ijt m. # rovsli ameriškem« Kdečemu kri- Ln naalMvn vsi ameriški aloji ln ftrzojavka s Krfa nam odkriva največjo tragedijo (|„>jn tej i»orbi svoje sinovo *»- v črnožolti monarhiji, ki ho jo zakrivili nemški in avntrijski lw 4 Ju,ljn > tu ttmrt rojak I \ ilrt in drugs gmotna aredslv i, ... .................. avtokratje. ljudske muc utradajo. hodijo v HtrR.ni obleki K,,kr»' u.««ih Jtm p. ni„„, n,o«,i .!.>,. in brez cicvljev, ^loh oWutiJo bedo do nohtov, njih Preeburg, IU. — Če se ne motim, je to prvi dopis iz tega kraja v našem dnevniku. Slovencev je tu le malo število: Kna družina, kskib deset samcev in dva "peharja''. Med seboj -voljeuejši kot Industrijski delav ei. Tudi za farmarje velja preg -vor, da vsak stan ima svoje teži ve in trpljenje. Pravnik ameriške neodvisnosti smo tudi tukaj obhajali, seveda ne tako Tukor v Chicagi hi drugih velikih mestih nego bolj prl-nrosto. Kil wm aelo vesel, ko nuje zjutraj 4. julija vprašal go*-jnalar, če hočem z njim v 12 milj oddaljeno mcnto, kjer je sede okrajnih oblasti in kjer se je ta dan vnsila slavnoat 4. ^nliju pral Rdečega križa.,Seveda mi ni bilo treba dvakrat reči in kmalo sem bil praznično oblečen, kar v teh krajih ni mnogo v navadi 11 lavna moda na farmah ao 44 > veralls". Jas pa sem bil vesel, da se boin zopet 'uhko sprehajal po mestnih trotoarjih in ta hip so bile pozabljene vse težave. Človek _„ .. ,. Jr nekako vesel, če se mu nudi dobre razumemo. Večkrat pride- prilika spremenili za nekoliko mo skupaj iu s« pri čašu ječnte- ttr drugače vedno enolično živ-novca pogovarjamo o raznih do- ljonje. godklh. V len, okrožju ao večinoma far. •nad oblaki, ae je vseeno nabrala precejšna množica ljudi, da pokažejo svojo lojalnost tej repu- Kokomo, Ind. -- Pred kratkim je bil v tem listu priobčen poziv K. II. Poglodiča slovenskim fantom, katere veeeli šolanje, naj »e pridružijo našemu krožku ua Du--buque učelišču v Iowi. O podrobnostih ne bom pisal, ker jih je precej na tanko ouieull preje o-menjeni dopisnik. Refeut le toliko, da kateri čuU v sebi veselje do učenja, naj ga nikar ne skrbe sredstvu, kajti v Dubmjue uče'i-šču je stvar zelo lahka. l)a imate le sto dolarjev, pa lahko pridete sem. Nekoliko boste zaslužili pri kakem delu v šoli, drugo boste pa plačali, kadar pridete iz šole in boste pridobili potrebna sredstva. Uprava šole je vas pripravljena počakati za kako svoto, ako je ne morete plačati za časa vašega šolanja. > ' Stanovanje boste imeli zelo čedno, sploh pa boste z vsem zadovoljni. Učenje naj vas nikar ne skrbi. Glavno je, da imate resno voljo, za drugo bodo skrbeli učitelji. Če se učcliec težko 4iči, mu učitelji kar največ mogoče pomagajo, da gre z učenjem lahko naprej vsporedno t drugimi dijaki. Tudi jaz sem bilrnckako boječ in v dvomih, kako bom izhajal z učenjem, ker nisem izdelal niti ljudske šob v stari domovini. Potrebno je, d'i znate vsaj nekoliko čitali in pisati.v slovenščini; seveda je toliko bolje, če ste v pisanju in čitanju dobro podkovani, toda ako niste, si boste tu pridobili potrebno sposobnost; zato so šole, da se učimo v njih. *Tudi zame ni bila stvar lahka V stari domovjni sem se učil le krsčanski nauk in za učitelja mi jc bil duhovnik. Sami veste, da nas ti niso učili prirodoslovja, računstva in drugih koristnih predmetov. Utepali so nam v glavo le 44verske resnice", drugo, so dejali, nam ni potreba vedeti. Č imate za prečitafi pi*mn in druge tiskovine, se vedno dobe dobri ljudje v farovžu, ki so vam bili pripravljeni napraviti to uslugn. Čemu je potem treba kmeta učiti stvari kot je pisanje, čitan;e i. t.d.T Da znajo le moliti in da sc jih nekoliko pouči o verskin dogmah, da lahko sprejmejo zakramente, drugo se jih nituČi ia-hko v cerkvi p»-i pridigah in misi-jonih. Seveda ni bilo povsod tako, kajti tudi naše ljudstvo jc zahre penelo po izobrazbi im pridobil j je precej novih šol ,po raznih krajih dežele. Izobrazba širokih ljudskih mas jc nevarna avtokraeiji, kajti izobraženega ljudstva se ne more k^r takole pridobiti za pokorščino "deželski in duhovski gosposki." V to deželo sem dospel brez vsakega znanja, seveda ne «vslcd moje krivde, nego vsled krivde sistema, izpod katerega smo prišli. Ko sem se ustanovil, sem pričel z delom po tovarnah in rud nikih. Naročil sem se na slovenske liste in pričel čitati. Kolikor bolj sem čital, tini bolj me je veselilo učenje. Zahrepcncl sem po znanju. Lansko leto &ein čital poziv K. II. Poglodiča, ki je vabil slovenske fante v šolo na l)ubu<|ue, Io-wa, kakor jih vabi tudi letos. Poziv sc mige dopadcl in končno sem sc odločil, da bom sledil Itje-govemu pozivu in sc upisal v šolo vsaj y.a eno leto. Pričel scin z učenjem in priznati moram, da kdor boče doseči us* IH-lie, se mora vat rajno učiti, posebno Sc, če nima nobene prave podlage iz ljudske šolo. Toda So-a sc mi je boljinbolj priljubila iu uurcdil sem sklep, da jo bom obiskoval nekaj let. Poglodiču pn sem za njegov lanski por.lv jako hvaležen. Lansko leto jo nas bilo v Duhu- naše število le-im precej povečalo z novimi slovenskimi tovsriši. A pel i rs m na vaa, da se odločite za obUknvanje te šole vsaj za letošnje šolsko leto, kajti ne bo vam žal. Prošlo leto, ko sem Ml še na a-fitscijakem potovanju za Prosvete, aem prišel v dotiko z ve/-i fanti, ki so želeli kaj več pojasnil, ročam sedaj , po enoletni izktU-nji: Samo pridite v šolo, kajti t* bo vam žal. Že v enem letu l>o*«, pridobili dosti znanja, ki vaj., n< bo nikdar škodovalo, pa delajte v rudnikih, tovarnah ali kjer ko li. Na svideuje sedmega bra v l)ubuque, lowa. Alois Zakrajšek, 803 W. WoJ land St. Kokomo, Ind. scptvm. 0r BarberUm, 0. r- Zadnji moj dopis, priobčen duc 16. maj« ?i, bil uič kaj po volji tukajžni,,, solčnim rožam. Kmalo po prazni ku sv. Netboditfatreba so pričela mobilizirati svoje sile. Potem „ pričele z ofenzivo. Bile so na stra ži podnevu in ponoči. Poveljni a tej armadi je bila "ongava" i,, redno težka soinčna roža. Šle *a od hiše do hiše in poizvedovalo kje neki živi kritik barberto::' skih solnčnib rož. Ker pa stanu-jem na indijanski ulici, me je ze. lo težko najti, posebno še neiz-vežbani armadi naših Amazonk. Končno so se vendar približale mojemu stanovanju, vsaj tako mi je pravil moj prijatelj, kajti ja* :*cm se tisti čas, kakor po navadi mučil v industrijskih peklih IV and W. družbe, kjer šušim moje grešne kosti dan za dnem; dekf< -ta pa so odfile s potrtimi srci 2 gorjačami v rokah. Ko mi je zvečer pravil moj prijatelj podrob-nosti te ekspedicije, mi jc bilo žnl neprilik mobilizirane sile naših cvetk. Šel sem na prosto, dane izvriskam od tuge, ki se je nase-lila v moje srce. Korakal sem po ulicah toliko časa, da sem dospi'1 v kraj, kjer je doma ljubezen in veselje. 1 : Ko sem se vračal proti domu, ie bilo solnce že precej visoko. Dospevši do vrat mojega stanovanja srečam pismonošo, ki mi poda kup korespondence. Iz kupa pisem sem takoj spoznal enega. Bil je od nje. Tri leta jc že minilo od najitje ločitve, toda i-skra ljubezni ni še ugasnila. Ko-pica pozdravov Ih pijljtlbov jc Lilo v tem pismu. O ti prelepa država Illinois, je vskliknlo moje srce, lepo mesto, ki leŽifi na olu-lih Michiganskega jezera in imaš njo med svojimi stanovniki. Jaz sem naredil svoj sklep. Pil bom slovo ohijnkemd vincu in cvetkam ohijske države. • Zapustil bom Barberton in se ne bom prav nič oziral nazaj, da me ne pokrije žveplo in ogenj. Ko bom dospel v illinoiško Aietropolo, v milijonsko Chieago, bom vrel prvi vlak, ki vozi do prijaznega mo-steca ob Michiganskcm jezeru in tedaj bom zavriskal, da se bo razlegalo milje daleč po vodni gladini. Jaz se bližam cilju. . . Frank Boh. LETOfiNJI PRIDELEK KORUZE JE OGROMEN. _ ' *tf Washington, D. 0. — Pridelek pšenice bo nekoliko nižji, kot jc bila prva ocenitev. Slabo vreme v juniju jc po izjavi poljedelskega departmenta znižalo pienj&U pridelek za 40,000,000 bušljev. Zdaj ccnijo pridelek pšenice le na 891,000,000 buHljcv. Koruzen pridelek je ogromen in cenijo ga na 3.160,000,000 buft-Ijev. Kljub temu, da je bilo vreme juniju neugodmo poljskemu pridelku, lahko leto&njo letino štejemo med najboljše. Jočmeno, rži, sladkega krompirju in riža pridelajo letoa več, kot jc j*ihS«I povprečni letni pridelek petih let 1912—16. PROflTARSTVO OBSOJENO Philadclphia, Pa. — National Merchantile kompauija jc bila obsojena, da plača $1,000 "Ameriškemu rdečemu križu" in da pre. neha s prodajo pšenične moke r.a trideset dni a 15. julijem t. I. Konipanija jc zagrešila slede-če: Večkrat je prodajala moko po $15.20 »od v vrečah po 24*4 funtov, $15 aod v vrečah po 50 funtov, po $14 aod v vrečah po 100 funtov; prodajala je moko z nezadostno množino nadomestila. Za aod moke je plačala kom penija $12.86, rudi tega je bils cena v prodaji, na drobno previsoka. Boljše banke ai aa svetu kot je ■trie Ba»ova »hladnim Bankir vaai jaart s svojo "poštenostjo \ rte lam ram pa garantira f vsemi Združenimi državami Ako isto kaj peftrsnfroe, me toži te Jih v vojn o varčevalne snasske pr08vbta Razno Iz iMzmstvi ANOLKiKB OBTE OKUPIRALE BU8KO LUKO MA SEVERU. London, 15. jul. — "Dsily Tele-praphu"' izročajo i* Rotterdama. da ao angleške čete, ki »o se pred pur dnevi izkrcale na obali Mur-mana, okupirale tainošujo rusko pristanišče Keiu. To pristanišče je na obrežju Belega morja. Amsterdam, 15. jul. — Sem so prišle informacije, da ao češkoslovaške čete v Ilusiji okupirale Kazali. Vsa pokrajina ob Volgi je zdaj pod njihovo kontrolo. Kazan jr v vzhodni Rusiji kakih trideset milj od Volge in Kame in 450 milj vzhodno od Moskve. London, 15. jul. — Iz Harbiua poročajo, da je kozaški diktator Horvath v Sibiriji imenoval začasni vojni kabinet. Poročilo dostavlja, da so Čehoslovaki pridobili veliko sibirskih kmetov ua svojo stran. Dalje javljajo, da je prišel v Oinuk, Sibirija, general Aleksijcv, bivši vrhovni poveljnik ruske armade za časa carizma. Aleksijev ho vodil proti-bolševiške čete. Sef generalnega štaba češkoslovaške armade je ruski general Ivanov. Brat bivšega carja v Kijevu*. Amsterdam, 15. jul. r— Iz nemških virov poročajo, da je prišel v Kijev veliki knez Mihael Aleksandrovih, mlajši brat Nikolaja Romanova. (V teku zadnjih desetih dni ao poročali, da je veliki knez Mihael proglušen za novega carja v Sibiriji, dva dni pozneje je vodil češkoslovaško armado proti Moskvi in — zdaj je v Kijevu, kjer vlada diktator Škoropadaki, ponižni hlapec nemškega kajzerja. Čudna so pota ruakih caristov!) Nemčija ne bo imela rumunske-ga žita. Pariz, 15, jul. — Poročilu, ki jih je prejela " Associated Piass" iz zanesljivih virov, pokazajujejo, da je letošnji pridelek žita ua RumiHiHkein zanič. Ruuiuusko kmečko prebivalstvo nI še nikdar bilo v tako slabent položaju kakor je ravno letoa. Kar jc ostalo lanskega pridelka, so Nemci vse pobrali. Toda letos ne bodo niti Nemci imeli žita iz Ruinuuije ln tolažijo se lahko, da morda bo le trna prihodnjega leta kaj bolj-ša. Prusjakov se še drži bahaštvo. Amsterdam, 15. jul. — V ber-sktti listih je čitati sledeči odlomek iz govora predsednika višje pruake zbornice: ."Ali ententna ljudstva šo ver-jame jo v zmago z orožjem t Ameriške rezerve so zdaj še njihova zadnja nada, ampak ml upamo, da Amerika ne bo odločila vojne, kajti prišla je prepozno. Za uas sc vedno veljajo besedo kneza Buelown: "Kralj je prvi v Pru-siji, Prusija je prva v Nemčiji in Nemčija je prva na svetu.' Bolševiki aretirali tri velike kneze. London, 15. jul. — Iz Berlina čez Amsterdam javljajo, da bo nasprotniki sovjeta razpredli veliko da jc ukazala zapreti tri velike kneze Nikolaja, Jurija in Dimitrija. veliki slovanski izgredi avstriji. ima 15. jul. — "Central brzojavko iz Amster-i, ki sc opira na poročilo z Dunaja, da se vrše veliki slovanski izgredi v Avstriji. , (Brzojavka ne pove, kje ac vrše izgredi in katera slovanska narod nost je prizadeta.) Avstrijski socialisti zahtevajo mir s Ameriko. Pariz, 15. jul. — Po poročilu Ha-vasove agenture v Bernu poživlja dunajska Arbeiter Zeitung avstrij-hko vlado, da naj išče atike a pred sedliikom Združenih držav v avrho mirovnega poganjanja. (Zadnji mesec je nemški kance I ar Hertling dejal v nemškem dr žavnem zboru, da je dunajska "Arbeiter Zeitung" prepovedana v Nemčiji, ker je "ničvreden list".) vlada prevzame nadz. nad tobač-uo industrijo, povdarjajo, da bo-do ameriške čete in zavezniške vete porabile nad 50 odstotkov tobaka. Vojni industrijalni odbor eeni kouauui tobaka ua osebo v Združenih drža vali ki *avezaiškir drže iali takole: Italija dva funta, Francija 3>/i funtov, Velika Britanija 4 funte in Združene driuvr funtov. Anglija, Francija in Italija so večinoma sedaj odvisne od uv6-za iz Združenih držav, ker je od drugod težko uvažati tobak. AMERI&ka troov8ka zborNICA je za obdavčenje naprofita. Waahington, d. O. — Proračun aki odsek je pričel delati na novi davčtd predlogi, po kateri bo o-Nemdeset odstotkov nadproflta obdavčenega. Ameriška trgovaka zbornica, ki reprezentira ameriško trgovino in induatrijo, ae strinja s tem davčnim programom, kar dokazuje, da davki na nadprofit ne bodo zadrževali ameriške industrije in trgovine v njenem razvoju. velika neeooda na križi 8ČU cestne železnice. Ohioago, DI. — Na severnem vhodu na Sheridanovi ceatl sta udarila skupaj težak tovorni av tomobil in vlak lokalne caMtne železnice. Na tovornem avtomobilu so bili izletniki. Hellmuth, glavni ravnatelj restnoželezuiške družbe, pravi, da je motomik dajal znamenje z zvoncem« in da je znižal hitrlco na deset milj v uri, ko se je približal križišču. Sunek je bil tako silen, da se je avtomobil prekucnil v jarek. Štl-ri osebe so bile ubite in 28 ranjenih. raz8trelba na španski ladji, Sest mrtvih. petuajstih so vsi prostovoljci. Nosa druga šola ima 175 zveJd v svoji zastavi. Sinovi iu vnuki ua-kdanjih glavarjev John Oraasa, Joaeph John Ualla in drugih in-dijauakih voditeljev sa v armadi. Indijanske žene tudi vnše avojo dolžno^ v tej voljni. Sest uiladlh Italijank ae je leveibalo za bolniške strežnice in vstopile so v •lužbo "Mečoga križa." Mi Ikiutki časnik' delajo propagando za "Meči kril" in na uriti rezervaciji vihra v vaški hišici prapor "Rdečega krila." V soboto popoldne šivajo lmlijuuke aa vojaške bolnišnice, fantički pa porabijo praanikc, da iščejo, fini mali v šumali in močvirjih, ki aluli za rane in ambulančue Va-stoe. ■Tako Indijanci vrše avojo doli noat v veliki svetovni vojrl so demokracijo, niejtem ko mnogi belopoltnikl še zdaj ne razumejo, da je acdanjn vojna boj na šiv* Ijcnje iu amrt mod demokracijo hi avtokracijo. OLIVNI BTANi 8667—69 BO. LAWNI)ALB A VB., CHICAOO, ILLINOIB. UPRAVNIODBOBi 1'redaedaiki Joka V ogri«, bes ISO, La Bali«, Ul* L Pedprodsadaiki J. Bratkovlt, B. F. O. 4, bo« 16, Olrard, Kaa«. tl Podpradaaduiki Juftaf Kuhelj, »468 Ewlag Ava., Bo. Oblca*«. »U. Tajalki Jaha Vardarbar, 1706 Bo. Lavadala Ava., Ohioago, 11L Blagajatk i Aatoa J. Tarbovaa, P. O. Bos 1, Olearo, UL Eaplaaikar: Joka Molek, 6006 W. Ilat Bt, Okloago, Ui, NADZORNI OOBBK. 1 Joto AabroHI, boa 861, Oaaoaaburg, Pa, Paal Baeger, T61—lat Bt,, U Balla, UL f. B Toaabar, 6T6 Akaoj Ava, Boakipriaga, Wf. POBOT^I ODBBKi 4 ' ,{ TIHOTAPCA STA UftLA. Odmevi kajserjeve politike na Nisosemskem, Amsterdam, 15. jul. — "Tele-graaf" komentira besede nemškega kancelarja Hertlinga, da bo Nemčija držala Belgijo toliko časa, dokler ne dobi naaaj avojih kolonij, s sledečim: "To je ravna tako, kakor da bi ropar rekel sodniku, da odda svoj plen šele potem, če bo oproščen. Sodnikov odgovor takemu zločinu bi bil tak, kakršnega bo dala ententa Nemčiji. Hertling, je "odložil" mir do oktobra. «. Curih, Švica, 15. jul. — "Frank-furter Zeitung,, piše, da je nem-Rki kancelar Hertling privatno za gotovil voditelje parlamentarnih strank, da bo nemška armadu ''dosegla odločilno zmago pred oktobrom t. U1"7" , m "-—»« I ladji za prevažanje olja ae je do- Trcovska pijanca proti Nemčij,1. e) jp u|)||a ^ London 15 jul - Lord «0-1 rftn},a Hfl„(tV. bert Cectt, podtajnik miniMrstva ^ ^^ y ^ ^ zunanje zadeve je izjavi da- fc| g(j lrejenc M nes, da se jc štiriindvajset dri. ki L ^ potaplja/;p H0 prjhitt,,- nu ho na strani entente in Amerike, prepeljale ranjenco na združilo v trgovsko zvezo. Ta zve- za stopi v življenje po vojni in p^,^ „0 no of ladje „ Nemčiji bo zabrnnjcn vs.top, ako . |m, t| (la v bo nemško ljudstvo v sndslu Wil- k} izbruhn|l ^^ sonove izjave z dne 4. decembra m. 1. še nadalje trpelo vladarje, J ' ki bodo z ambicijami in intrigam. ^^ ^ ^^ 2 m ^ nanjo kalili svetovni mir. |H0 vkr(,ajl tudi tovorne svtotnobi ^BJ Je /n suieriško srmsdo v Frsncl Finska vlada išfis posojilo v Ber- j{ Unu- j Eksplozija je poškodovala pos- London, 15. jul. — Iz Stock-! ]0pja na obrežju; oblaslj so uved- Wheeling, W. Va. — Šerif je h podšerifi lešal na preži v gričih okraja MarahaH In čakal na tihotapce. Naenkrat ae prikaže na potu avtomobil. Voankku ae je precej mudilo, kajti podil je avto-fnobil po slabem potu, kar ae je dalo. Šerif je zaklioal voaniku, na; vata vi, toda voznik ie še bolj pn gnal, se zavedajoč, kaj ga Čaka V tem trenotku je počil atrel iu guniijaati obroč je bil preluknjan. Tihotapca ata akočila s avtomobila ki ae izgubila v goščn vi. V avtomobilu ao našli ato o-aenideset kvortov Žganja. New Tork, N. Y. — Na španski EKSPRESNE DRUŽBE IZKA ZUJEJO IZGUBO. Washington, D. 0. — Meddržavna trgovaka komisija poroča, da je obem ekspresnib družb na pravilo v januarji! $1,«S7,T0T ti gube, Dobiček v Jem mesecu je imela le Southern Kxpre«s kom panija. Največjo kgullio je Imela American Kapre«a družba. PARNIK REŠIL 600 ŽIVLJENJ Seattle, Wash. — Zvezni parnik "Roosevelt," kateremu zapo-ve« I u je kibpituu II. Bind, ae je vr nil iz alaskinih vod. Rešil je uad H00 oseb, me ča*u razstrelilo je bUo le pride tobačna Industrija pod vlad- šoat rudarjev v rudniku. Huimi no kontrolo, kajti zavezniki in a- nik jo bil na vozičku in priprav meriška armada potrebnje/» veli- Ijen, da ga razdelc med rudarje, ke množine tobaka onkraj morja, ki so Imeli priti na delo. Pravijo Mok<»čc bodo določili ameriškim j da je voziček zdrknil v navpIčui civilnim kadilcem odmerek tubo rov in padel na dno rova. BiMlar- ks za gotovo število dni. ji. kl so bili ubiti iu ranjeni, so . * ji , « i. iMlft na dnu rova. ■Vojni industrijalni odbor naznanja, da vodi preiskavo in tako doŽene, koliko tobaka potrebujejo onkraj morja iu koliko naj ga o-stane za domač konzuni, da se ro-. Am#p|C(|Jll ši položaj. . vojna a vsemi svojimi močmi. V- Pridelek tolika v klu 1017 j«|glol)ajo v urmado in delajo r. INDIJANCI IN VOJNA Waahington, D. 0. — Prvotni atane za domač ko,izum,Ma se re-| ^S^T^lndlj^iel pclpirajo Wsshington, d. 0. — John I). Ryan molči, odksr je prevsel nadzorstvo nad produkcijo letal. Mr. It.vau se je takoj poaveto-vsi s polkovnikom Dia<|uom, ko je prevzel novi posel. Polkovnik biaqus nsšoluje diviziji ss dobu vo lesa ndeče jelke v Portlsndu, Ore. Takoj po tem pimvetovanjil je prišlo Življenj« v delo. Pri dobavi lena rdeče jelke jo ta težkoča, da rdeča jelka raa*e tain, kamor ac vaoda uioraka megla in je Jelka obkoljena ml dru gega drevja. Da ded* 15,000,000 Čevljev rdeče jelke, je treba po-aekatl 100,000,000 čevljev Imrove-t»n bi drugega drevja. To dela ae veila velike težkoče, ker je tre ba najti pota, da gre tudi drug lei v denar. Rnyn ae zaveda te naloge, zato molči In dela. ambrikanci zmaoau pri vauku. z ameriško armado ob Marni, 16. julija. —Jasno js, da ae je nemški aaval v pokrajini Vauxa popolnoma ras vil ob ameriški pro tiofoBSivt. Vsak trenotek se lahko rasvtjejo šo hnjši boji na tem BLEKTEIO*A PMItlLBDBA Htarl la iskaloai adravalk, a 16 letae prakso. Zdravi aapalao ia kitro vse bo-laaal, plala, laMaa, oblati, trgaaja, narvocauat, krvaa boUaal, kaka« tadl dr ur« boloaal aiolklk. Oadravt vsako holaaaa kataro preveaaw v avojo oakr-bo. Uporablja eajbulja avropeka, a^rt-#ka la oaiallk dabv svata adravUa. Nta ka aaaa. Na«vet braapls4ao. Totee pro-(led popolaoais jaailoa. Pri «eal aa adravl velika lUvllo Bloveaeev. Oradaa ura od I. ajatraj do I avotev, eb sada tjak aamo od 10. i« B. pepoldaa. CILJ NEMCEV JE RHEIMS London, 16. julija. - Tukaj so *jo, da jo takojšnji oilj Nemcev da ločijo Rbeims 8 napadom od dvoh strani, da sasedejo griče, ki M krili njih desno krilo pri na djMm prodiranju proti Jugu glavni naval so vrši proti Sam panijl. Tako porote sgeneija Central Nows. ^ ^ ►♦oo.......i.......... propitar obsojeh Pittiburgh, Pa. — Tony Wa rnueieK .u.M.«.. . ......--• utopajo v armano in neiajo m | trgovee o premogom, je bil znašal 1,196.000,000 funtov ini voj-, kHft M ^^ pa p^pUu- obMjon na ^20 denarne globe in ul industrijalni odbor ceni, OtOOO,OUO funtov, .14fi,000.0't0 {n^Bnot ao podpisali skoraj Msatui nadsomik zs mero In funtov ga pa ostsne za ek«port v zadolšnie avobode irhtiileo js dognal, funtov tobaka. Anglija i»l-Vl in 1«» jih je v drnaih vaja 1 KBNO BLAGO, TUDI TA. J KO M »E MNOCOKBAT ■mnBi Dr. Koler slovenski ZDRAVNIK Icj8 fess Km., PHUbsrsi, fs. 46y io»< ; pabesn« > 'KO KI ! Ta ja raaaa laio" »ilago, kl M aa < ' mor« di»l#Ul |»ovaod la aa pol f ; vaak Slovak. bediaT aier a »M, tAl av ali UaN, r^vr« ali f m.moUrn. U\o aaala.lv, poda/' ,1 ~,t\\*m br*rpla>oo. Kajlga "Mali LJaSI Mravaik". aaaa 06 eo. . tov; v Ml«gl laiaw tadl vaa v lati < » oplaaaa adHvIla HATM PBEDIB, Bes T7S, Otty MaU Bla..Wew Tort ........................ Wfnftl CfiTaa Ul—— «• a«lw Vm M«aal. bi 9* •SMaa aadravt« fa e4tWVTOPtiia o« tJu. »adiaiiBi e mmtmm Nemci namanavajo rekrutlit-tl Ruae. Francija .lavallU armadi lil mor- 4kib laldeikih. Od 1^00 je 1,900 ^^ I2KLJU0EN IZ | Lriei 40 odstotkov i* vaoga kon- prolovlj^v ki «gl ao jih p<»zva Dg. riiM((l ItaUj„ p. 4S odatoM-ov. v armodo po vojrfkem nalmr ---- Amsterdam, 16. jul. - NWljs Skupen ^^^^ 'TodU^ je dober vojak in ae j Wa*dngf* D O - Tho bo vnords SMS ***« rl^^liSSSo I£ Nin* vap I * .. Indiienaks 4«ns ima mtmnwm, >->. m. kl P««IK d- • »M k"rt*' zazna NAPREDEK "proeveta" piše sa Megoetanje ljudstva. Aka as atrlajai s njeni ml Majanri, podpiraj trgovoo, kiy oglašajo v Proevetl. — V sslog« Imam vss sa vsakdanje potrel4čl > na p« zmoral eoai. i__Kedsr vam potečo naročnina na AVTOV ZORVIZ. "Prosveto", jo obaovHe prsvoča Pa sao, da so vam bo usUvl list. ! LUTERANCI. |j I Historičen roman. Spisal Anton Kote. (Dalj«) *rako je govoril orjaški Gogala, in poznalo ae mu je na resnem lici, Ua mu gredo besede iz area. Strmel je Knafelj po končanem govoru, lu ko mu je avetoval tovariš potem, kako se naj danea varuje zbranega ljudatva in da ga hoče akrivaje on aam prepeljati čee Bistrico, da ga ne »pozna čolnar, zabliakalo je nekaj kakor solza v njegovem očesu. Molče al podasta desnici stara prijatelja. Nato pokliče Gogala svoje ljudi v kočo ter jih razpošlje nalašč z raznimi povelji na vae strani, češ, da hoče do večera aam strašiti u-jetnika, a v noči ga pa hočejo skupaj soditi. Kazidejo ae vsi, kakor ae jim je velelo; saj so pa tudi verjeli poveljnikovim besedam. Le Na-glič zbledi aame jeze. Zakaj on je bil največji Knafljev sovražnik, ker ga je poslednji sramotil tudi zaradi njegove telesne pomanjkljivosti, ime-uujoč ga piaarskega grbeca. Radoveden je bil tedaj, kaj ima Gogala skrivajo govoriti z ujetnikom, ter jo poslušal pri razpokanHi durih njun pogovor. "Rešiti ga hoče. Goljufal je nas vae. In iui se naj potimo za to vrano gosposkof" dejal je sam pri aebi poaluške utefijoč ter sklenol, na avojo roko pričeti boj proti Knaflju. Tako je pomišljeval, ko je korakal proti ftmarnicl; kajti videlo se mu je, naj ondi Stobejko poišče in ae skrivši z njo stoprav ob deseti uri zvečer vrne v kočo. "Stene imajo ušeaa. NagliČ pa ne slame v možganih", pravi potem. "Ob desetih torej naj so vrnem, ob devetih ae bode pa Knafelj črez Bistrico vozil. Kaj pa, še bi tako storili, da bi se on ob tej uri v vodi kopal in bi jaz že lahko ob desetih poročal: Naznanjam ponižno, da Knafelj po Bletrici v Savo in po njej v peklo plava." TRIDESETO POOLAVJE. Devet je moralo biti tiati večer, in luna je baš tam izza KolovškHi gozdov vzhajala, ko za-puatlta dva moža samotno kočo poleg ftmarnice in korakata kar počez brez pravega pota proti Blatriškemu bregu. Nekaj časa stopata molče. Potem pa reče večji tovariš svojemu manjšemu spremljevalcu t "Hudo mi je, da je moralo priti tako daleč, zdaj pa ni drugače, kot udati se vsaj za nekaj čaaa." Pri zadnjih besedah ae ustavi možak, kate -remn ja tovariš govoril te besede, ter odvrne z naglasom in odločno i "Ti praviš ea nekaj časa, Gogala; jaz pa mi- alim, težko me bode nosila še kdaj domača zemlja. Povem ti, jaz sem izgrešil vae, Vero, domovino in tudi prijateljatvo, kakor vidim. Kaj me še naj vabi domu in kdaj? Žali spomini, kamor ae ozrem. Moji niso rasumell mene in jaz ne urnem vas. Najboljše jo torej, da ae ločimo za vselej." Z otožnim glaaom je fovoril Knafelj zadnji stavek in priatavil potem: "Nemila oeodal Najhujše mi je, da me tako rekoč tiraš baš ti ie domov ja, ki ai nekdaj toliko storil zame ln za našo sveto stvari Zapomni si, častiželjnost je akaia, ob kateri ae raebijejo naj-blažja čutila in trgajo najbolj ncine vezi." Zopet sta korakala potem nekaj časa molčo eden zraven drugega; ko pa se od daleč čuje šumenje vode Bietrlce, pravi Gogala: "Puatlva zdaj tekov razgovori Ti si mi bil vedno drag prijatelj, le s tvojimi mislimi se ne ujemam popolnoma. Zaraditega je boljše, da se ločiva. Ti atoriš lahko v tuji deželi mnogo brez mene, iu jaa doma nekaj hrez tebe: ko pa se uko-renlnj in utrdi popolno naša etvar, vrni se v do-movinoi Z veseljem te sprejmo tvoji rojaki zaradi prejšnjih tvojih zaslug." Nato je svetoval Gogala Knaflju, kako se naj prepelje tu črez Bistrico, pa da je potem lahko po stranskem potu skozi gozd v štirih urah v Motnlku lu na štajerski zemlji, od koder odpotuje brez nevarnosti na Nemško. Med takim pogovorom ae približata h koči na bregu, kjer jc prepeljaval star čolnar na nasprotno stran. Gogala potrka na malo okno in zakliče: "Hoj! Ali spiš Peter, kakor polh v dupluf Svoje lene kosti raztegni in propeljl mojega prijatelja! Pa oči si očisti prej, ds ne ravoziŠ na skale ter acbe In potnika v Bistrici ne skoplješt" "Hudobec naj vozi nocoj, pa ne človek I" je-ei ae sivolasi dedec, ko skozi lino pogleda, kakor da I>1 w hotel prepričati, ali je kaj prida oni, ki ua nadleguj« v noči ali ne. Pri tej priči spozna orjaškega Gogalo in se gs prestraši, da mu prileze pot na čelo; kajti ta*, kov luterš človek, kskor je on, miali si, je a samim peklom v zvezi Kdo ve, ali »e že ni ljubi Bog naveličal njegovega krivovc rstva In Id ga ko bi liila l»sA »redi reke, z menoj vred potopil na dnuf Potuhne *e zaraditcirii čolnar ter ar dela, kakor dn hi Npaval. Dolgo je fce trkal tiogal* in klel dedčevo tr-mttglavoiijo. A ker nl hotel nepotrebnega hrupa delati, udal se je naposled ter rekel: 'Knafelj, kaj ps, ko bi vozila Mina črez Bi atrleo. če te ni strah pred njo?" Izgovorlvši od veže Čoln, in prijatelja stopita vanj molče. Jedva pa veslata nekaj trenotkov, ko zapazi Gogala na nasprotni strani od gozda aem tekoči dva človeški podobi. Neprijetno mu je Mlo to; s da bi ne plašil svojega tovariša, ne pove mu nič o tem 1* toliko hitreje veele, da bi prehitel ona dva, o katerih j« sumil, da ata njegova zarotnika, ki sta morala, kdo ve na kakov način, zvedeti o Knafljovem lwgu Po dolgem trudu, kajti Biatrica je bila po IH) dežju močno na rast la, posreči ae nešima znan- cema, da pr\vealata na nasprotno stran. Tu pe zadržuje Gogala nalašč avojega prijatelja, da bi ae prepričal o prišlecih. A ko ni čuti nikogar, pravi: "Knafelj, jaz moram biti ob desetih zopet v kočo. Povabil sem tja otvorej avo je ljudi. Sreču hodi tedaj iu ostani zvest naši stvari!" Ginljivo je bilo slovo starih prijateljev, kakor da bi bil obema pravil neki skrivni glaa, da a»j vidita uoeoj zadnjikrat v Življenju. Med tem pa ko je veslal tovariš zopet na nasprotno atran nazaj, premišljuje Kuafelj, ali bi rajši črez Rove. Akarae vzdignete v daljavi nopet oni dve podobi. Na križem potu pa se razideta nočna potnika, a nato tečeta olj dveh straneh proti Bistrici. Nekoliko ae prestraši Knafelj, ko opazi bližajoča sa človeka. Potem pa stisne gorjačo trdneje in ubere spodnji pot proti Rovain. Ko je pa storil ta tekih dve sto korakov, atisnete se kakor ne uiigljej podobi v travo, in precej potem pade debel iu z močjo zaJ učen kamen preden j in m njim drugi tretji. Poslednji ga zadene na koleno. Zabolel ga je udarec ter polbil na tla. Med tem pa ko skuša pogledati, koliko škode mu je učinil kamen, in zapazi, da mu teče kri izpod obleke, pa prisopiha nekdo od zadi za njim. In v istem trenotku držale so ga že tudi štiri roke in tiščale na zemljo. Hud boj se vname potem; kajti močen je bil Knafelj. Morda bi bii premagal napadalca, ko bi ga ne bila zavratno zgrabila. Zvezanega peljeta potem lopova nazaj k bregu Bistrice in tamkaj mu velita, naj leže na zemljo in se ne gane. A nato zažvižgata na prste tri l*>te zapored ter se ozirata, kakor da bi priča-kovla nekoga. Stoprav zdajci je iiAel Knafelj priložnost, mirno opazovati svoja sovražnika, kar ga je toliko bolj zanimalo, ker se mu je dozdeval znan njf-jin glas. „ Prepričal se je kmalu, da ata v obleki čudno našemljena in da imata z ogljem počrnjena obraza. "Kaj mi hočeta, lopova, kaj aem vama sto-ril!" vpraša pogumno potem atražnika. "Lisica lovi zajce brez krivde. Zakaj pa bi midva tebe ne, ki si že davno zrel za vialice". odgovori prvi lopov. Drugi pa pristavi: "Skesaj mj in pokoro stori! Odbila je tvoja ura. Predno bode polnoči, sodil te bode ieti, ki je naju najel in plu-čal pošteno; vse drugo nama nič mari." Jedva so bile izgovorjene te besede, ko se čuje od daleč tek. ln takoj prisopiha sem od ftmarniee ženska, katero je komaj dohajal gr-bast rudečebradec. "Ali ata ga ujela v paat naetavljenof" vpru-ša Ženska, ko se ozre v zvezanega Knaflja na tleh. AH me paznaš ujetnik f" Knafelj ne odgovori beaede. Med tem pa Se priteče možičok, žensk in tovariš. V zaničljiv /meh se mu vkretuži obraz, ko spozna ujetnika poleg sebe ua tleli. "Storita, kar sta se namenila. Jaz vaju lic prosim niti milosti niti odlašanja", pravi potom Knafelj ter se oere v tomun pod aeboj, kakor du bi hotal reči: Dobro vem, čemu ate me pripeljali na to meeto! "Torej niti dobre beaede nimaš za svojo za-povedovalkof Vedi, da je tvoje življenje v moji roki!" Odgovoril nl Knafelj tem besedam. Le skrivajo ae je pomikal ob bregu navzdol proti tomu-nu. Opazil je poslednje rudečebradasti mož, n«i znanec Naglič, ln jeza mu šine v glavo. "Ne bodeš uhajal, ti pasjidlakee, in na« pred svetom smešil!" ' Pri tej priči pa plane h Knaflju ter ga sur.e po strmcu bregu v globoki tomun. "Ti si prenagle jeee. Moja sodlha še ni bili končana in bi tudi ne bila tako resna," vzklikne nato Katarina Stobe. In ko se nagne potem nad tomun, izginil je že bil Knafelj v valovih deroče Bistrice. Stoprav drugo popoldne so našli ribiči na Cku ob Bistriškem bregu kake pol ure od arnlee utopljenca. Ker pa ni hotel nihče krivoverakega mrliča pod atreho vzeti, položili «o ga v nekem praznem hlevu na mrtvaški oder, in ljudje so ga hiteli gledati od blizu in daleč. To priložnost je porabila gosposka in poslala avoje ekrivne biriče v Sinarnico; kajti dohro je vedela, da pride tu najlažje krivovcrsklm Šču-valeem na sled, ki bodo hodili kropit svojega mrtvega somišljenika. In v reaniei Še prvo noč ukradejo krivoverci Knafljevo truplo v ftmamici ter je odneao skrivajo v Podgorje, kjer je pokopljejo ua avojem pokopališču. Pri taj priliki zasači g«*poaka tudi glasovi!o pridigarico Stobejko in uheglega pisarja Nagli-ča, Gogalo pa je rešila njegova uenavaduu telesna moč. a a H Knafljevo aiurtjo je bil končan luteranski boj na Gorenjskem, kl je trajal več kot šestdeset lat. Poaebno ko ao zvedeli prijatelji novo verstva, da «1 Je prerezala Stobejka v ječi žile na rokah iu kmelu potem umrla, polastil se jih je nekakov obup. Sicer Je še bilo pogoatoma čuti o Gogali, ki •e je bil vtnil po teh dogodkeh na Gorenjsko ter je Imel baje pri Itrdakem grajščaku, baronu Pa\-In, poleg Kranja varno zavetje, a krivo verstvo je pojemalo ml iste dobe. Največje zasluge za to'pridobit ni je nedvom-no ljubljanaki Škof Hren, ki je s pomočjo deželne goapoake energično pmtopal proti luteranatvu. U priprosti črevljarček Kriškar, ki je igral veliko ulogn v naši povesti, ni mogel preživeti žalostne oa««le svojega mojstra v domovini. Od- šel je ua Nemško, kainor je že bil prej a Knaf- Ijem namenjen, in U se ni vrnil več v svojo domovino. # , Nekdanja Mekinjska opatica Lavra Koro-niui pa je Živela po obaodbi zelo zapuščena ter umrla v Tržaškem samostanu "Klariasinaric" v začetku sedemnajstega veka. Vse avoje krivoverake prijatelje , pa je edini kovač Gogala. Ko je videl, da mu k uničen zadnji up w njegovem delovanju in j,j J lo tudi ie Nemškega nobene pomoči več, po/ rut« ira 1 Aifen A 1111 a M. Ue ter noče nalašč pred njeno o-bličje? Kdo ji zna vse to razlo-žiti?! Take misli so Olgi stiskavale dušo, ko je vsa žalostna in pobi-tega srca stopala zraven svojec — bodočega ženina. A ta se je ua-sprotno radoval, ker ni prišei on, katerega se jc tako bal in ki n do dna svojega -srca sovraži. Skušal je torej tudi svojo spremljevalko kratkočasiti, ali kakor dru-gekrati posrečilo se mu bo tu