List u korioti <Ul«v-,«k««a l|udatva. D»Uv-ci mo opravtAonl do VMgt kar produdralo.
This p«p«r 1« d«vot«d to tho inter®»«» of the working olu». Worker« are «niltled to »11 what th«y produc«.
Knur»« u MwS tliM akHM, o« WW.	pae» otrto.
»I ChkMMu Ul- u»»dt»i ib* Ad of Cw»ff*«» M»r«k trd, 1ST9.
Office: 2146 Blue Iaian4 Ave.
'Delavci vseh dežela, združite se'
PAZITE!
na it«vilko vokUp»]u-ki •• nahaja polog va-
Aega naalova. prll«pl|«-
n«ga «podal ali //jnv na ovitku. Ako (3UO) )o itovllka
t«da| vam a prihodft|o itovllko nalaga lista po-t«č« naročnina. Proai-mo. ponovi to )o tako).
S lev. (No,) 305.
Chicago, HU 15. lulll* (July) IM3.
Leto (Vol.) VIIL
Grozno oboroževanje.
Družabni red, ki »a je i>o trditvah kapitalistov in njihovih blagoslovljenih pomagačev ustanovil sain nebeški Bog, ne že davno polagoma, v npvejšem čaeu pa že skokoma približuje blaznosti. Vaa-kega zasebnega človeka, ki bi gospodaril tako, kakor gospodarijo sodobne kapitalistične države, bi dali pod kuratelo; vsakega človeka, ki bi razsipal denar za nabru-aene igrače in pri tem stradal duševno in telesno, bi spravili v norišnico. Vpričo oboroževanja civiliziranih držav, ki ne pozna nobenih meja in presega vsako razumnost, se mora v vsaki normalni glavi poroditi vprašanje, kam vodi ta -brezumna tekma in kako dolgo bo še mogoča. Ali oni, ki stoje na Čehi držav, očitno niao normalne glave, zakaj vojni ministri in načelniki mornarice znajo le neprenehoma zahtevati nove žrt ve, ni ga pa še bilo med njimi, ki bi bil pokazal, da zna premisliti zapravljanja narodnega bogastva, vtikavanja ogromnih «vot v neproduktivne namene.
Načelnik angleškega admiral-stva lord Churchill je napovedal, da bo v parlamentu zahteval dodaten kredit za mornarico. Šele pred kratkem je bil sprejet redni angleški proračun za vojsko in mornarico, ki ni bil majhen. Ali med tem je na Nemškem prišel vrhovni admiral Tirpitz a avojimi zahtevami, lord Churchill pa ) ie izzvaja iz tega svoje posledice. Nemčija noče zaostati za Anglijo: ali Anglija hoče imeti več ladij kod Nemčija, kajti Anglija 'mora' za vsako ceno ostati prva pomorska sila. N&j jj»ti "nevarnost z morske strani lttlUQa JKIMmJo biti to, kar so drugim državam trdnjave in kavklerija. Ali ker ima Anglija tako močno mornarico, je Nemčija v "nevarnosti
da jo prekomorska soseda danes ali jutri napade, zato "mora" tudi ona pctnnožievati svojo marino. Ker pa imajo Angleži in Nemci toliko bark, jih "morajo" imeti tudi Francozi in Italijani. Rusi in Spanci, in jih *mora" imeti tudi Avstrija. Torej morajo neprenehoma naraščati stroški za vojaščino in mornarico po vsem av^tu od leta do leta, zdaj že skoraj od meseca do meseca, "morajo'' vlade pumpati denar iz prebivalatva in ga "morajo" metati molohu v žrelo.
Nedavno je lord Churchill nar povedal svoj namen na banketu iadjestavbne družbe. In dejal je:
"Vsak mesec prinaša enakomerno naraščanje strašnega oboroževanja . .
Vsak meseci In lord admiral ve sam in razume, da je to oboroževanje itrasno.T6<ia^	tegft spoznanja ne sklepa nič druzega, kakor, da mora tudi on zahtevati od angleškega ljudstva še več žrtev, nego jih je zahteval pred dobrim mesecem .In tudi Tirpitz na Nemškem, tudi Montecuccoli v Avstriji ni sklepal nič drugače. Le več ladij! Le več miljonov! O-slov hrbet prenaša še kaj, le na-tovorimo mu se!
Toda najpotrpežljivejši osel ni tako močen kakor Atlas iz stare mitologije, ki je nosil ves svet na svojih ladjah. Veliko prenese, ali tudi njegove sile imajo nekje meje. In kadar mu je preveč, mu je pač preveč; pod prevelikim bremenom se zgrudi.
Naraščanja vojnega in mornariškega proračuna je zadnja leti po vseh državah tako goroatasno kakor ploditev zajcev. Nobfna svota ni več tako ogromna, da bi se moglo reči, da je ne dosežejo dane« aH jutri zahteve vojnih in mornariških načelnikov. Nobeno poglavje proračuma ne raste tako vrtoglavo, in če» se pomisli, da se je zdaj vojnim pripravam na «v hem in na vodi pridružilo Se vojno pripravljanje v zraku, se razgrinja nred očmi ubogega plačn-
jočega drža vil jana obzorje, s katerega se mu reži naravnost blaznost v obraz.
Steklost oboroževanja je ¡»osle-dica kapitalističnega sistema. Za kaj, če ne ibi bilo mrzlične, nevra-stenične goapodarske konkurence z njenimi velikanskimi konflikti, če ne bi bilo potrebe novih in novih tal za izkoriščanje, bi odj>adlo devet desetin razlogov, iz'katerih nastajajo vojne. Ali če ta nauk tudi ne bi bil resničen, če bi imeli prav oni, ki govore o neizogibnem sovraštvu plemen, o nevarnosti, ki preti civilizaciji od "divjakov", itd., bi bila vendar vojna s kapita-liznom v najfatalnejsi zvezi. Ke-cirao, da je oboroževanje v vsaki družbi neizogibno in da je nevarnost velikih krvavih spopadov tudi brez gospodarskih razlogov večna — tedaj bi bila bremena, ki jih nalagajo vojne priprave v ne-kapitalistični družbi vsaj lažja kakor v sedanji. Zakaj silna teža teh bremen je zopet posledica koncentracije kapitala v maloštevilnih rokah in revščine množic. Izdatki za vojne namene so sami po sebi ogromni in niso v nikakr* nem pametnem razmerju ne i splošnim priraščanjem takozvane ga narodnega bogastva, ne s stroški za druge namene. Ogromni »o tudi zato, ker padajo kakor v bre-zdno. Svote, ki se vlagajo v aezi davo tovarne, v nabavo strojev, v ureditev rudokopov, v stavbo že-
leznic, v tiskanje knjig, v melio racijo zemljišč, v uravnavo veda so kakor seme, ki vzkali in obrodi sad. Denar za puške in bajone te, za topove in ladje se pa izdaja za napravljanje starega železa Tako je, kakor da bi kdo dajal denar za razbijanje posode v ere-pinje. .«.a***.—.	*
Ali kakor si velekapitalist lah ko pri noše i partijo roaige et noir
v Monte Carlu, tudi če velja to draženje živcev par sto lepih tiso čakov, tako bi se v spolšnem go spodarskem življenju malo pozna lo in tudi velekapitalisti ne bi pre več občutili, če bi dajali vojnim» ministrom miljone iz svojega že pa. In če bi vse ljudstvo živelo blagostanju, bi bilo sicer škoda denarja, ki nikdar ne prinese sa du, ali tudi nekoliko neproduktiv nih izdatkov za izdelke orožaren
Grozen poraz Bulgarov. Mulhall pred senatom.
Srbi in Grki potolkli Bolgare na celi črti. V splošnem pokolju padlo do 60.000 mož. Revolucija v Sofiji. >
ne bi spravilo takega ljudstva gospodarsko nevarnost. Ce je obo
rože vanje res neizogibno, tedaj bi že zaradi njega moral paati kapi talizem, zakaj le socialistična dru žba bi mogla brez občutne škode brez ovire razvoja in napredka doprinašati brimbnim zahtevam tako velike žrtve, k.%kršne mislijo proiroki vojne, da so potrebne Ljudstvo, ki je delalo po šest ur na dan za splošne duševne in gmotne potrebe, bi bilo sposobno dr bi žrtvovalo bodisi še pol ure na dan za brambovske namene, pa ne bi čutilo desetine one škode, ki mu jo dandanašnji prizadeva mi litarizem. Ta žrtev pa bi dala par-stokrat več efekta, kakor vsi mi ljoni. ki se v sedanjosti izprešajo iz ljudstva za moloha.
Militarizem je strašna mora militarizem v zvezi s kapitaliz mom je najgroznejši krvoses, naj-strahovitejši volkodlak, ki se more znašati nad človeštvom. A brezmejnost njegove poželjiv osti, izvirajoče iz kapitalističnih raz mer, je vendar nevedouia in nehote največja sovražnica kapitaliz ma. V neskončnost deroče izsesa-vanje ljudskih množic goni k oni točki, kjer postane prenašanje tovora vsakemu oslu nemogoče. Ker pa je razum ljudstva drugačen o* oslovega in ker oifprra Ibrezobzir nost militarizma polagoma tur največjim zaspancem oči, nastane prelom še preden pride do katastrofalne točke. Tisočero proklet stvo tiči v militarizmu; edini njegov blagoslov je ta, da pospešuje s tem tudi svojo lastno smrt.
Dr. Friedmann je odšel, toda dr Cook je pa Američanom le Se o stal.
Dunaj, 13. jul. — Semkaj je došla nepotrjena vest, da je bil car Ferdinand včeraj — umorjen. Ostanki bolgarske armade so se vignili proti vladi. Po ulicah Sofije se vrše krvavi boji in kra-jevo palačo oblegajo uporniki.
Bukarešt, 13. jul. — Romunska armada je včeraj zasedla bolgarsko mesto Silistrijo na desnem bregu Donave. Bolgari se niso nič upirali. Romuuci so zdaj na H)tu proti Sofiji.
London, 13. jul. — Bolgarska armada je uničena. Srbi in Bolgari «o se združili v srednji Makedoniji in imajo dkupaj 150.000 mož. General Ivanov, vrhovni po-velnik bolgarskih čet, je doživel1 grozni j>oraz pri Derinihisaru na evein obrežju reke Strume. Grki so popolnoma uničili 112 bolgar. bataljonov skupno s tremi divizijami iz Ištipa. Na drugi strani so Srhi pregnali Bolgare iz Ištipa in Konjevaea. V odločilnih bitkah) lie padlo okrog 30.000 Bolgarov; Srbi in Grki imajo tudi grozne izgube. Bežeči Bolgari so počenja* i barbarska grozodejstva. Blizu Seresa so poklali 200 grških pre-biavlcev, moške in ženske in požgali vasi. Vjetim Srbom so porezali nosove.
Bolgarska vlada je priznala poraz s tem, da je v petek apelirala sa pemirje in izjavila, da je sedaj pri volji izročiti sporno zadevo razsodišču Rusije. Car Ferdinand je odrtavil generala Savova, ka terega dolži, da je začet na svojo pest vojno s prejšnjimi zavezniki; obenem je car zavrnil uradno napoved od strani Srbije in Grške. !*roti Romuniji, katera je 10. t. m. napovedala vojno Bolgarom, ni car odredil nobene resistence. Vsied teh dogodkov je zavladalo na Bolgarskem velikansko razburjenje. Bolgarski narod, ki se je doslej dal mirno voditi na mo-rišče, se je dvignil proti carju in vladi in pričakovati je daJeko-sežnih posledic. Iz Sofije ni zadnje dni nobenih vesti, te česar je sklepati, da se tamkaj vrše senzacionalne reči.
Turčija, ojunačenavsled medsebojnega klanja, tre je tudi dvignila in zahteva od Bolgarov, da morajo takoj ost a vit i gotovo ozemlje v Macedoniji.
Take so vesti iz tužnega Balkana. Grozni dogodki se vrše tako naglo in v tako čudni, tajinstveni luči, da je nemogoče dobiti sedaj še popčlno in resnično sliko o celi stvari. Eno je gotovo: Balkanske {»««HKteje -4H -pomočjo intrig evropskega kapitalizma sv. izvršile nad balkanskimi narodi izven Turčije gorostrasni zločin. Sedanji grozni pokol j nosi pečat nepo pisnega hudodelstva in barbarizma, katerega nikdar ne izbriše zgodovina.
(Ijasoviti Mulhall, kateri je od kril "nevidno vlado" v Zedinje nih državah, je «bil zadnji petek »oklican pred senatni in-eiskoval-ni komite. Pri zaslišanju prvih dveii dni je Mulhall povedal, luko pridno je agitiral za izvolitev raznih kongresnikov in senatorjev. Obenem je povedal, s kakšno lahkoto je pridobil razne uradnike delavskih unij, da »o nipanirali med delavci za razne " prijatelje" demokrate in re pufrlikance. V glavnem stanu zveze tovarnarjev so imeli listo 21000 lokalnih unij in to listo je dobil Mulhall, da je znal intrigati med uaiijei ob času volitev. Iz tag* je jasno, kako soznali ka pitalisti ne samo razdirati linijsko gibanje, temveč so tudi iste unije potom koruptnih voditeljev na zviti način tako izkoriçtili, da so glasovali obvolrtvah za tiste kandidate, ki »o bili plačani hlap ci kapitalistov.
Konfrewia zbornica je pooblastila posebni odbor, kateri se bo bavil z Mulhallovimi odkritji. Pozvani »o v Washington na odgo* vor.vsi sedanji in bivši kongres niki in senatorji, ki so prizadeti. Pozvani so dalje bivši in sedanji vodje zveze tovarnarjev in delav ski vodje Gompera, Mitchell in Morrison.
železniške družin» ne udajo. Železničarji zahtevajo 20 odstotkov povišanja plače. Prizadetih je 42
železnic.
I Zvezna vlada bi rada odvrnila pTeteči štrajk in predsednik Wilson je povabil zastopnike železničarjev in železniških družbe na konferenco, da se pogovore, kako bi se dalo priti mirnim potom do sprave.
JOSIP DERNAC.
DELAVSEKE VESTI.
Vojna na Balkanu.
Najnovejše vesti, došle iz So fije zanikujejo poročila o revolu ciconamib izgredih. Te vesti so polofieijalne. Kaj je čista resnica, še ni znano.
ŽENSKI UST je začel izhajati v Ljubljani s 1. majnikom 1913.
Ta list j« glasilo slovenskega socialističnega ženitva.
Izdaja in urejuje ga so drugi nja S tebi Alojzija.
Opozarjamo naše ienstvo, naj se naroči na ta list, ki se bori za ¿enake pravice in prinaša tudi zar bavne in podučne Članke.
Naročnina je do konca L 1913 samo 80 v. in se naroči pri Upra-vi ''Ženskega Lista" v Ljubljani, Frančiškanska ul 6.
Izhaja po enkrat na mesec in sicer vvako prvo soboto v mesecu.
—	V Cincinnati, O., je zaštraj-kalo več sto železolivarjev za povišanje plače 25 centov dnevno.
—	Svilopredilei v Pattersonu »oš« vedno na štrajk u. Boj traja
mesec.
—	Organizirano delavstvo v Italiji je izpostavljeno kritičnemu položaju. Sindikalisti, ki so narasli na 65.000 članov, so po vzročiJi velike razprtije in organizaciji grozi razkol. Sindikali-stično gibanje vodijo anarhisti kakor povsod — ki nečejo ničesar slišati o politični akciji. Na dni gi strani se po krepko organizn jejo kapitalisti, ki hočejo izkori st iti položaj.
—	Kmečke in lesne zadruge v Austriji so se zedinile v eno orga nizacijo. Industrielni unionizem takmaj zelo napreduje.
—	Socialistična stranka v Cali fomiji je pričela z veliko kampanjo za osem urni delavnik po celi državi. Po vseh countijih se pobirajo podpisi glasom zakona za iniciativo. Do sedaj imajo so-drugi že 50.000 podpisov.
—	Večina, delavskih organizacij na Ogrskem se izreka za žensko volilno pravico. Nedvomno j« vplival na nje mednarodni kongres sufragetk. kateri se je nc-daom vršil v BndimpdHi.
—i V Minnesoti je v veljavi ml 1. jil. zakon za osemurno žensko delo. Temu zakonu so podvržene vse tovarne, perilnice, prodajalne itd. Izvzete so lip telefonistke.
V Parizu je bilo 1. jul. aretiranih dvanajst najodliČnejšili uradnikov Generalne 1 delavske konfederacije. Ohdoflženi so, da so hnjskali vojake k uporu in de zert iran ju. •
—	Premognrji v Cabin in Point Oeoku, W. Va. so zopet na št raj ku. Lastniki premoga se nečejo držati (pogodbe, ki so jo zadnjič sklenili in v mnogih rečeh so de lavee grdo potegnili. Pojavljajo se novi nemiri. Guverner Hat field pravi, da ne dovoli milice, dokler ne pride do "najhujšega"
Neff«, 0.
Cenjeno uredništvo Proletarca!
Ne bom Vam poročal nič veselega ampak naznaniti Vam hočem1 žalostno vest, da smo izgubili iz naše srede sodniga .Josipa Der-nača.
Da, Josipa Dernača ni več med nan\i. Njegovo truplo smo sicer izročili materi zemlji, toda duh njegov, dela njegova bodo med nami živela. Vedno in povsod se je neustrašno potegoval za pravice delavstva in deloval za povzdigo proletariata. Ne bom pisal kako in koliko je on v tem oziru storil, omenim le, da smo z njim izgubili nenado-mestnega delavca na socialističnem kakor društvenem polju.
Bil je ustanovitelj dmštva ;4Bratstvo" št v. 4 S .N. P. J., sne kluba št v. 26 J. S. Z. in društva "Sokol" št v. S. D. P.Z. iti tajnik vseh treh. Bil je splošno znan in priljubljen. Tukaj zajsišča žaliv-čo mater, enega brata in dve sestri.
Daairavno ni imel nič dobrega tem svetu in je zadnje čas*' vedno bolehal, bi vendar šc jako rad ži vel in sploh ni mislil, da bo moral tako na enkrat umreti. Dne 7. julija popoldne ga je njegov brat peljal v Wheeling v bolnišnico. Na potu se je počutil jako dobro in sta se z bratom ¡>omenjkovala razne stvari. Pol ure po bratovem odhodu iz bolnišnice je pa *že iz dihniL Poročilo o njegovši smrti *mo odobili šele drugi dan, nakar so ga pripeljali na Neff, kjer smo ga danes tpokopali.
Pogreb je bil lep in se je vrši dostojno. Naprej je korakala godba in je s svojim milim svi-ranjem tako izkazala umrlemu zadno čast. Nagrobnico mu je prebral pred. drnšt. "Bratstvo št v. 4. S. N P. »i. Martin Pire, nakar je povzel besedo sob. Nace Žlemberger iz Glencoe. V imenu sorodnikov umrlega mu na tem mestu izrekam zahvalo, kakor tu^ di ostalim «obratom in sodrugom iz Glencoe, ki so mn poklonili lep venec in s svojo udeležijo primog-li k lepšemu pogrebu. Bodi mu lahka tuja gruda'
Rudolph »T. Gradišnik.
Pozor stavbinski rokodelci! 5000 stavibnskih rokodelcev iz Kansas City je bila od tamkajšnje Master Builders Exchange' vrženih na cesto.
Podjetništvo v Kansas City je |stopilo v zvezo s "St. Luois Building Trades" tfnižbo in bo poizkušala nabrati stavkolomeov v St. Louizu.
Nujno pozivamo vse stavbinske rokodelce, naj se drže tako dolgo, dokler ne bo "lokouta" končana izven Kansas City-j a. — Ne dajte se pa zvoditi od najpačnih vesti!
Gosp. delo nemških sodrugov.
Ponosni smo vedno na sodru-ge v "rajbu". Kadar so razpisane volitve v državni zbor v Ber-in, vemo, da bo število oddanih glasov zopet 10 do 20% večje nego pri zadnjih volitvah. Kajti or-zanizacija nemškega proletariata je vzorna. Časopisje je tudi tako razširjeno, kakor si je le želeti. Vsak delavec ima svoj socialistih ni dnevuik, ki izhaja v vsakem večjem kraju. Pa to je znana reč! Neim^ki proietariat je politično is šolan.
No — ne samo politično, ampak tudi gospodarsko stoje Nemci v rajhu" na visoki stopnji. « Poročilo nemške "Velenakup-ne družbe nemških konsuranih društev" v Hamburgu za leto 1912 je nam dokaz oa to.
Družba ima 731 družabnikov, ter 1577 odjemalcev konaurunih društev. Blaga je prodala v letu 1912 za 135,907.173 mark (okrog 163 miljonov kron), Za 24% napredka je le v letu 1912!
Družba izdeluje mnogo blaga v. svojih lastnih tovarnah. Samo-proizvajanjc njeno je naravnost imenitno!
Tova . »nila je v letu 1911 napravila v *gii za 5,623.000 kron. v letu 1912 pa že za 6,647.000 K. Napred»4k «a 18% l
Tvoniice cigar v Hamburgu, Frankenbergu in Hohenlieitnu delujejo vsako leto boljše. Leta
1911	so napravile cigar za 2,228.-087 krou, leta 1912 pa za 2,774.358 kron. Naj)redek ea 24V2%!
Tovarna za vžigalice v Laneu-bui^u je zažela svoje delo koncem septembra 1912. Po postavnih določilih sme napraviti letne le 1860 zabojev po 1000 paketov. Seveda bo to veliko promalo za lastno potrebo in porabo.
Skupno ima "Velcnakupna družba" v teh 5 tovarnah vpoete-nih 1164 delavcev, v celoti pa jih ima že 1732.
Sedaj se bo tvorila še druga tovarna mila, dve novi tovarni gar in tovarna testenin.
Da je "Veienakupni družbr" to mogoče — seve, za to skrbi njen bančni oddelek, ki deluje že četrto leto. v
468 je žirokonto-lasttaikov. Pro^ met v žirokorftu je znašal leta
1912	svoto 185,445.222 kron (proti letu 1911 za 55.9% več!) Seveda so tu udeležene v znatni meri strokovne organizacije.
Čistega dohifika je dosegla " Družba" v letu 1912 ,2329.346 kron.
Letos pa poviša dmžtoa temeljni kapital na 4',000.000 mark.
Angleži s svojima velenakupni-ma družbama (angleško in škot-gredo so ne prve/ii. mestu^ ali že se začenjajo nmeški sodrn-gi kosati z njimi *a prvenstvo.
Združeni proletariat res ustvarja čudežna dela. Učimo se od naprednejših tovarišev in posne-majtno jih tudi v Ameriki.
90.000 železničarjev se priprav lja na štrajk.
90.000 vslužbencev na izhodnih1 želesnicah — sprevodnikov, zavi-račev in zastavičarjev — organiziranih v Brotherhood of Rail-road Condnctor*. se pripravlja na veliki štrajk. V splošnem glsso vanju je glasovalo za štrajk čez 2000. Skupni obor obeh unij bo sedaj določil dan stavke, ako se
Ne hodite za delom v Porcupine. Ontario. Canada. V Porcupine bo premogarii na štrajku.
itrajk v Bingham Canyon, U-tah še vedno traja. Delavci, ne hodite v ta kral iskat dela, do kler ne bode štrajk končan. Bodi mo ljudje in bratje, ne pa izda laid delavskih interesov. "Bingham Miners Union, št. 67 W. P of M."
Nazori in prepričanja nekate rih ljudi se spreminjajo bolj po gosto kot moda ženskih klobn kov.
BANČNI POLOM
Pittsburg, Pa.
H. t. m. se je v našem mestu razširila vest, da je tukajšnja "Firat Second National Bank" bankrotirala. Govori se o primanjkljaju dveh tnilionov dolarjev. Resnica pa je, da je banka zaprta, podrobnosti pa še niso utemeljene. Pričakujemo pa, tla preiskava te kmalu doiene.
Wilson je imenoval posebno "industrielno komisijo", ki ima namen preiskati delavske razmere in dognati, kako bi se našla sprava (!) med delom in kapitalom. Komisija obstoji iz devetero oseb; tri zastopajo kapital, tri organizirano delavstvo in tri pa "ljndBtvo". Kdo pa jc ljad-stvoT Ali delavstvo po svoji o-eromni veČini ne tvori ljudstva? I Tu in hu g!
»
PR
Iz naselbin.
New Duluth, Minnesota.
O «Slovencih v Minneaoti «e v naši javnosti, isven inej te držav« name, ne Suje prav rauogo. Na primer mi tukajšnji Slovenci lahko čitamo v našito listih o napredku naših rojakov v naselbinah drugih držav, kako ai iati ustanavljajo gosi>odari*e zadruge, zi-dajo izobraževalne dome, kjer prirejajo rasne dramatičue predi
atave itd.
Mi vidimo, kako ae med njimi širi delavska razredna zavest, za kar ao porok mnogi aocijaliatiČni k hibi med njimi. Ln najboljši delavci v tem napredku ao naši "breadoraovinaki" Socijaliati, ki ao bili celo tako predrzni, da so pisali proti bivši "oavobodejeval-ni" vojni (oziroma proti morit vi na debelo) naših Jugoslovenskih bratov proti Turkom. Mo, aedaj vidimo base brate, kako ae iati sami bijejo med seboj; zakaj, ne veni, menda valed same bratske ljubezni. Ako bi te Jugoslovanske države dale tiste milijone, ki jih stane vojna, v kulturne namene svojfti narodev, potem bi delavci čez nekaj let prihajali bolj na obraženi iz tistih dežel, ter ne izdajali avojih in drugih delavcev kQriati, kakor se to aedaj tako pogostokrat dogaja. Pa vrnimo se zopet nazaj v Minneaoto. Znano je, da je v Miimesoti, in sicer po rudniških okrožjih, precej mestec. ki imajo čex pollovico aloven-sklega prebivalstva. Sploh jih je najti več ali manj v vsakem mestu na Mesabi in Iron Range. Po mojem mnenju mora biti kakih 12 tisoč Slovencev v Minneaoti. Isti delajo po večini v rudnikih. Imamo tudi precejšnje število trgovcev in še več salonarjev. Med njimi je tudi precej premožnih "gospodov", a za napredek in delavsko atvar so po večini mrtvi, daairavno tako radi rabijo frazo: "Svoji k svojim." O na predku izobrazbe se ne moremo pohvaliti. Med vaemi izobraževal nimi društvi, ki so se kedaj nahajala v tej državi, obstoji le še "■Slovenska čitalnica" v Ely, ka tero ao tudi ustanovili Socijali sil. Pomagali ao jim tudi nekate ri' Arugi rojaki, kateri morda m so našega mišljenja. Zato čast vsakemu, ki pomaga napredku v pravem pomenu brtsede. Ta čital niča je ustanovljena na nepristranski podlagi. Naročena je na ■starokrajaki dnevnik "Zarja ter ima tudi za delavce razne podučne knjige in brošure. Rojaki. delavci na Ely, podpirajte to vaše društvo. Tudi so rojaki na Ely izprevideli potrebo svojega lastnega doma in so pričeli akcijo v ta namen. Toda naleteli so na silen odipor od strani nekater nikov, med katerimi se je posebno odlikoval neki Busencssman, ki je kmalu dobil na svojo stran razne kaline, kateri ao za eno cigaro ali kozarec piva kričali proti nameravani gradbi lastnega do ma. To je pač žalostno od ljudi, ki se ob jednem imenujejo tudi dobre katoličane. Rojaki na Ely pa bržkotne ne bodo imeli še tako hitro svojega doma, dasi bi ga naselbina kot je njihova, prav z lahkoto postavila. Agitacijo za zgradbo lastnih domov so pričeli - «teji- na- Awa*» 4r-£4» i*W a u. -N*. Aurori se v tem oziru še precej dobro gibljejo in jaz upam, da si bodo dom v doglednem času tudi zgradili. Na Chisholmn pa so nekako utihnili. Morda je vzrok isti, kakor na Ely. V Minnesoti sta samo dva Soc. kluba priklop-ljena J. S. Z., namreč na Aurori in Chisholmu. Da jih ni več, so krivi različni vzroki; v prvi vrsti nezavednost med delavstvom. V prvi vrsti je narod še preveč versko fanatičen, za kar že skrbe mnoge cerkve tod okoli. Ko sem na primer agitiral za "Proleta-tarca" na Eveletih pred nedavnim časom, so me tamošnje ženske učile v krtforf silni zmoti da sem, ter naj grem rajši v cerkev, kot pa agitirati za tak list. Vesel sem bil le, da ne rabijo naše pobožne ženice tufkaj "burkelj in loparjev", ker nedvomno bi se tudi one posluževale teh orodij v spreobračanje krivovercev. To seveda ni nič čudnega, če ni raznim ženskam povolji naš delav aki V*»t, saj jim tako pripovedujejo "gapd" nedeljo za nedeljo; ne samo na EeveKh, ampak povsod po Ameriki. Čudno se mi pa
vidi, da ao ae dali nekateri naši sobojevniki "»preobrniti" na ljubo njih boljših polovic in to ako-ro takoj po poroki. Zakaj pa bi vašim soprogam rajši ne raaflol-mačili pomen Bocijalizma, da bi one spoznale, da «o v zmoti. Zen-aka. katera »nitrat atvar razume, je celo boljša agitatorica, kakor tak moški. Starini aodrugom pa svetujem, ne uinrite aieer za So cijalizem, a ne poslušajte pridig, kakoršna je bila na Kvelethu ob času blagoslovljenja zastave žen dtega društva "Evelth" 8. N. P.
Takrat je župnik llilban govo ril, da je delo "aladkodt ", ter so nikar ne borimo za izboljšanje teh par let življenja, kajti nas ča-po smrti krasno življenje. Lahiko je govoriti HUbanu iu njegovim "feotnaratom" o ''sladkosti" dela, ko bi pa oni šli samo za en dan v rudnik, ter poskusili tudi delati, potem bi oni o "slad kosti" dela govorili drugače. Žal. da jih je še mnogo, mnogo, ki njih lepim pridigam tudi verja mejo. Verski fanatizem napravi ljudi mrtve za vsak napredek, ter <40 le molzna krava za fajmoštre in kapitaliste. Drugi vzrok, da za ostajamo v napredku, je pijača Vsak bording-bos, ki ima "fan te" na brani, prodaja ob jednem tudi pivo in žganje istim, dasiravno skušajo oblasti te vrste "blind-pige" uničiti in je že marsikdo bil občutno kaznovan vsled tega. Vem, da delavec, ko pride iz dela, rad spije steklenico ali malo več pive, ali čezmerno pijančevanje pa v vsakem oziru tu di škoduje. Znani so ml slučaji kjer so spili v jednem dnevu 5 Jo 8 "kekov" pive in to kakih i 3seb. Seveda ae potem v pijanosti pretepajo; potem pa plačujejo občutne denarue kaani. Kako lah ko bi se ta denar prihranil ali pa notrošil v druge koristne namene Morda se bo vsled tega kdo čita teljev "Proletarca" hudoval nad menoj, priznati pa le morate, da la žalostna reanica. Ni lepo, odkrivati take razmere javnosti toda upajmo, da se bo sčasoma tudi med nami kaj izpremenilo. Današnje razmere more spremeniti le Socializem, zatoraj delavci, razširjajte v prvi vrši list "Pro-letarec", agitirajte z besedo in lejanjcm v znamenju jadnakosti, svobode in bratstva. S tem pridobimo v temi se nahajajoče naše rojake za našo stvar.—Jokamo se, da nima naš narod nikakega ugleda, da je celo izpostavljali in zaničevan. Zakaj imajo pa Finci ugled! Zato, ker oni delajo, imajo povsod svoje dvorane, društva vseh vrst in njihovo delo se vrši pod rudečo zastavo! Mi pa korakamo pod staroveškiiui banderi iz cerkve na "pienic", kjer se nekoliko pozabavamo in — čast našega naroda — je rešena T!
Frank S. Zaje.
OM,
vzgled je tudi opomnil na svobodomiselno sveso it
Vihamo ploskanj« je i>oka*s-lo, kako j« bilo ljudstvo zadovoljno.
Kot 3. govornik naatopi Loj. Steber. Ta napravi kratek a lep nagovor. Nato predstavi jiokro-virtelja in pokroviteljico.
Pokrovitelj je bil Simosi Ter-gar iz Herminie No. 2., pokrofite ljica pa gospa Ivana Gradi$"k> članica dr. St. 87 H. N. P. J. ,
pokrovitelj in pokroviteljica sta tudi naj«ravila vsak kratek in zanimljiv govor. Posebno se je postavila pokroviteljica. — Vae ljudstvo je bilo zelo navduAeno, ko je govorila ona.
Nato je nastopil kot govornik Jakob Miklavčič u Willocka, glavni predsednik 8. N. P. Z.
Govoril je o napredku našega slovenskega naroda in je tudi <> pomnil na združitev podpornih jednot in zvez.
Nato je bil mal odmor. Po odmoru je J. M. nadaljeval svoj go vor. Pojasnjeval nam je, kak< izkorišajo kapitalistični baroni revne delavee in jih zati
nase rajo.
Govoril je dolgo, navdušeno in prepričevalno.
Pralno je končal, je še opozar jal Pit taborske rojake, kakor tudi list "Edinost", naj bi ti ved uo delovali v prid slovenskega naroda. Zastopnik Anton iZ-danšek je to z veseljem obljuVl.
Po vsem t eni se je razvila prosta zabava, ki je trajala še poano v noč.
Več mladeniče v se kar ni moglo ločiti in so se zabavali in prepevali slovenske pesmi še na dan 5. julija do litje ure popoludne. Takrat so se vsi v največji slogi razšli iz vesele naselbine.
No, v Pittsburghu bi tudi po* trebovali tako svežega zraka in take sloge, kakor je bila na Herminie No. 1.
V kratkem se vrši druga vese-fiea v Hermiitie No. 2.
Ker imam za tja že "frai ti-ket", jo mahnem tudi tja. seveda, 'c mi kaj v grlu ne ostane.
Pozdrav vsem navrtočim!
A Z.
T A n K(_
mora napraviti prav tisto, kar mu pripoveduje in zapoveduje kapitalistični hlapec — katoliški duhovnik.
Naš klub, ¿t. 73 je zopet nekoliko oživel. Priatopilo je k njemu 12 novih članov in aicer po za* slugi sodruga Simon Fabjančičai
Izrekam mu zato — v imenu kluba — iskreno zahvalo.
Slovenci in Hrvatje, kličem vam, zbudite se in pristopajte v naš klub, da bomo tudi mi enkrat korakali po mestu pod rudečim praporom in s tem pokazali, da se zavedamo svojega položaja, da smo razredno zavedni delavci, da se nočemo več klanjati prešernim kapitalistom!
S proletarskiin pozdravom!
O. Forstnar, taj. ki. št. 73.
Bear Cr««k, Mont.
Kar se tiče dela, je sedaj tu prav slabo, tako, da le malokdaj delamo. Za sedaj torej ne svetu jem nikomur hoditi sem. Upanje pa je, da se razmere v kratkem izboljšajo.
V tukajšnji naselbini smo odprli pred par meseci takozvano zadružno prodajalno.
Ta sicer že sedaj povoljno vspeva, a upam da bo še boljše, kakor hitro se odpre več dela.
Tudi nas je obiskal sodrug Simon Fabjančič. Napravil je lep govor, za katerega se mu v imenu tukajšnjega kluba nrav lepo zahvalimo. Ža) nam je le, da nismo vedeli za njegov urihod prej, p redno je bil že tukaj. Tudi ni imel časa med nami ostati več, cakor en sam večer. Upamo, da nam prihodnjič naznani svoj pri-lod, da moremo zbrati več občinstva.
Tukajšnji scc. klub št. %. J. S. S. Z. lepo napreduje, ker si pridobivamo vedno več nanovo pri-stopajočih članov.
Rojaki, Slovenci in Hrvatje, pristopajte k naši združenosti, ker p potom sccijalistične organizacije nam bo mopoče izboljšati si današnji bedni položaj.
Fr. Daniček, taj. ki. št. 96.
Pittaburgh, Pa.
Poročati hočem nekoliko o naši veliki in krasni naselbini Her-mini. No. 1.
Reči moram, da naši rojaki tu ne spijo, kakor po nekaterih na selbinab. V vsaki hiši imajo po več časopisov in jih marljivo či ta jo. Zato pa Herminie No. 1. in H&: 2. «hpfr<H>pr»dc^ Ha- p* sehno na društvenem polju.
Tukajšnje malo društvo je priredilo na dan 4. julija veliko veselico z razvitjem nove zastave. Že zgodaj zjutraj so se začeli ljudje zbirati, da so mogli spreje, mati oddaljena društva, katera so se udeležila veselice v polnem številu. Do VfelOte ure dopoludne je bilo že vse — do zadnjega — zbrano. V dolgih vrstah so nato odkorakali vsi skup na določeni prostor. Tu je bil na lepem kraju pripravljen oder. Društveni predsednik Alojz Stebir pozdravi na njem vse navzoče in napravi se kratek, zaniimiljiv nagovor. Nato nam še predstavi prvega govor, nika Antona Zornik-a. Predno ta naatopi, zapoje pevsko» društvo "Prostornialec" par lepih narodnih pesmi.
Anton Zornik je potem pojasnjeval v daljšem govoru pomen razvitja zastave. Vsi navzoči smo ga marljivo poslušali.
Kot 2. govornik je nastopil Pavel Stolpa, aicer rodom Poljak a jakio zmožen našega jezika.
Govoril nam je, kako moramo biti v vsej» zadevah zveati. Za
Cleveland, O.
Slov. soc. Muh se je zaW »lilije čase kaj živahno razvijati. Novi člani pristopajo pri vsaki seji in povsod se kaže več aktivnosti, kakor do sedaj.
Ko smo sprevideli, da naša čitalnica več ne odgovarja našim pot reba m.da je postala premajeh-na in da je preveč oddaljena od Milane St. flair Ave., smo začeli resno misliti, kje naj dobimo večje lii pripravnejše prostore. Končno se nam je posrečilo iste tudi dobiti. Vzeli smo v najem hišo št. 1107 E. 61. St.. samo jmr kora kov oddaljeno od St. Clair Ave., v sredini Clevelandske Ribnice. Stanarina je 22 dolarjev mesečno. Nekaj acb smo dali v najetn dve krasni, prostorni sobi pa porabimo za klubove potrebe. Ena teh sob je namenjena za čitalni eo, druge pa za one, kateri imajo veselje za debate in diskusije. Tudi seje soc. kluba št. 27. se kodo vršile tukaj.
Vsi člani slov. soc. kluba se va bi jo, da od sedaj naprej še prid nejše obiskujejo to čitalnico. 'Va biio.se Judivsi čita tel jj "Proletarca in sploh vsi slov. delavci. Vhod je vsakemu dovoljen, Časopisje na razpolago vsem.
M. Petrovčič, tajnik.
BED LODOE.
Tu gre z delom, kakor povsod namreč — bolj slabo. 'Delamo 3—4 dni na teden. Finski sodru gi so imeli dne 22. junija vtliko veeelidrt v gozdu zraven Red J/od ge. Prva točka splošnega progra ma je bilo korakanje po mestn.
Rudeče zastave (in napisi na njih) so se ponosuo svetile v zra ku.
Na veseličnemu prostoru j# bi potem nastop govornikov v fin skem jeziku. Nastopilo je tudi nekaj žensk, ki so v jedrnatih besedah opisovale današnji dtlnv ski položaj.
Ob 12tih opoldne se je priptlja naš sodrug in organizator Sinion Fabjančič, ki je nastopil ob 2h pop. in je v 1 in Vi ure dolgem go voru pojasnil, kako kapitalist dandanes izkoriščajo delavsko maso.
Seveda hodi ie večina nafrgs naroda po taki temi, da misli, da
Ladysmith, B. O. Opozarjam vae rojake, naj nikar ne hodijo aem za delom, ne n* Ladyamith in ne na Cumber-and.
Tu stavkamo namreč že deset mesecev.
Tudi v Nanaimo, B. C., South Wellington, B. C. ao začeli stavkati in sicer s prvim majem t. 1. da pomagajo nam.
Pomagajo nam istotako tudi žene iz Vancover Island.
Vsi v U. M. W. of A. Lady-smith. Local Union, No. 2388 stavkamo in se borimo proti kapitalistom za izboljšanje svojega mizernega položaja.
Ako se bomo vsi tako trdno držali, kakor do sedaj, mora biti naša zmaga.
Ne odnehamo pa ne, tudi če imamo še eno celo leto stavkati.
.Kadar bo stavka končana. Vara nazatiiin.
Anton Golobar.
se je umoril, ker je bila vrvica, na katero se je obesil, tako nizko privezana, da je ležal popolnoma na tleh. Truplo je bilo s prva ne-pctznano. Spoznali so ga žele deloma po oblaki, največ pa po nožu, katerega ao dobili v žepu ;iia nožu je imel namreč zaznamovano svo-je ime, katero ae vidi akozi prozorne oplati. Kaj ga je privedlo do tega čina, ni znano, aklepa ae pa akoraj lahko. Pred kratkem ie namreč prišel iz Minnesote nekoliko bolan, da ni bil za vsako ^delo sposoben,, nakar ae mu je lahko v obupu omračil uui in storil je —
llanjki je bil doma nekje od Polhovega Gradca in srednje starosti. V starem kraju zapušča tri nedorasle otročiče brez starišev, ker mu je žena že prej umrla. Bil je namreč udovec.
Tako umirajo proletarci; tako postajajo sirote v današnjih kapitalističnih razmerah.	Z...
Marianna, Pa. Naj opišem nekoliko našo naselbino. Živimo v skrivnem kraju, oetdeset milj zapadno od Mouu-gahella City-ja. Vlak ne vozi dalje, kakor do Marianne.
Upati je, da postane naša naselbina kmalu precej velika. Večina je kompanijsko. Tudi mi stanujemo v kpinpauijskih (družbinih) hišah. Skozi Marianno bode kmalu vozila tudi cestna železnica, kakor tudi vlak do mesta Washing tona.
Rovi so v tej naselbini tako ve liki, da mislim, da jih takih še ni bilo v Pa. Tu se bo še dosti denarja zaslužilo. Res, marsika teri pravi "Na Marianni se bo še denar naredil" — tega pa nihče ne premisli, koliko bo družbi (kompaniji) pridelal in koliko delavcev je v tem rovu že umrlo, ko je bila eksplozija.
Leta 1908. je pustilo tu do 300 mož svoje življenje. Koliko, se jih pa tudi drugače pobijetl Niti ne smemo misliti, koliko jih p« še pride — umreti — sem.
Morali bi pač vsi odločno nastopiti zato, da bi se bolj varovalo na ljudi. — Ako katerega ubije, kompanija" niti ne zmeni za
uagati graditi atavbo, ki bo brei-dvomno v fcoriat le nam delavcem
trpinom. Saj garamo in delamo dan na dan, akosi celo življenje za kapitaliate, nam pa ne j oatane druzega, kakor do mozga izsesane
koati, ako jih prej kak stroj ali kaj drusega ne polomi.
V "Slov. Nar. Domu", kakor ae bo nazivala dvorana, bomo imeli priliko shajati ae k aejara, igram, predavanjem, k družabnemu življenju, aploh k vaemu, kar koriati delavcu, da ae izobrazi, da spregleda, da je on tudi človek in ne samo nema Žival, katero gospodar pobije, kadar se mu poljubi.
Druitvo "8. N. D." (Slovenski narodni dom) je imelo 4. julija veselico, oziroma piknik, ki je ie dovolj povoljno izpadel.
Veselica se je vršila na Franci-novi farmi.
Ravno na tej farmi priredi tudi "Jugoslov. Soc. Klub" itev. 45, Waukegan" shod, osiroma piknik, na katerega so vai cpjaki, ki se čutijo delavca, vljudno vabljeni. Veselica se bo vršila 27. julija. Natančneje bo vse naznanjeno z lepaki in — v oglasu v "Pro-letarcu".
J. Zakoviek.
za tiskovni fond proletarca
nabrano v veseli družbi v Slov. Izobraževalnem Domu v Franklin, Pa.
ze
Piney Fork, Ohio.
Preuiogarji pri tukajšnjem rovu št. 1, kjer dela okoli 20 Slovencev smo dne 1. julija ostavili delo. Zahtevali smo, da o«lslovi družba nekega "suckerja" (ro-lotn Grk). Omenjeni se ni maral nrvr.tri r -pu »sjahrvatonu a-ije- - je vzlic opominom tuk. lokalne orga nizacije delal mesto 48 po 64 ur na teden. Delal je tudi dne 1. a-prila (praznik osemurnega delavnika) ter »bil kaznovan pri loka lu na dva dolarja in pol globe, kar je odklonil plačati do zadnjega. Sedaj pa mi nismo marali vzeti, temveč smo zahtevali, da se ga odslovi. Po dvadnevnem vstraja-nju smo isto dosegli. Niti ni do bil Transfcr-Card. da bo mora na novo vstopiti v unijo v takšnem kraju, kjer ga še ne pozna kio. Tako bi morali postopati i "suckerji" pri vsakem lokalu. — Zadnji teden so zastavkali pri rovu št. 3 ter se v par dnevih vr nili na deta s polno zmago. Prido bili so namreč več varnostnih od redb.
Poročevalec.
Waukegan, 111.
Prvega julija so našli trije slo venski rojaki na južnovzhodn strani m*sta v močvirju, kamor vozijo «meti, že tri tedne pogreša nega rojaka John Založnik-a mrt vega, oziroma obešenega. Očivid ci se čudijo in res je čudno, kako
se
to. Hudo jim je le, ker zgube moža. Tu se ga namreč težko dobi, ki bi ostal tu in delal le za mogočni kapitalizem, ne pa, da bi mogel skrbeti tudi za svojo neodvisnost.
Delavci urno premalo izobraženi. Nismo dosti združeni. Drug drugčmu nasprotujemo. Zdaj vsi spe, glave obračajo navzdol in le potiheni kolnejo iu godejo. Prišel pa bo premočni pritisk mogoč nega kapitalizma. Upam, da se bodo vsaj takrat delavci zbudili in odpovedali suženjstvo nena sitnemu, tiranskemu, izkorišče-valnemu kapitalističnemu siste-
mu.
Tu se sicer dela vsaki dan, tudi se delo lahko dobi.
Družba ima še celo posebne a-gente, ki spravljajo delavce na Marianno. Ti m potem pač jeze, ko pridejo sem. Tako ljudje nam pa tudi skazijo vso organizacijo, ker nas je toliko narodov skupaj.
Menda so prišli od vseh vetrov iz celega sveta sem, da je tu med njimi večni prepir in nasprot stvo celo pri sejah. Slovenci, zakaj se ne udeležujemo vsi teh sej, ko so nam vendar v korist. (U.
*rAr/*—-------------—— j
Kje si, o izobrazbo vseh ljudijt Proč z neslogo narodov!
Pozdrav zevednemu delavstvu F. Skubic.
Waukegan, IU.
"Sveta vojna" se bliža svoje mu koncu. Bojevniki obeh, na sprotnih si strank, so po dolgem trudapolnem boju sprevideli, da njih boj ni samo nekoristen, am pa k, da je tudi v njih lastno škodo. Pometali so oržoje verskih fraz od sebe, podali si roke in šli na delo, katero naj koristi njim njihovim otrokom in naj bo tu di v splošno ljudsko korist. Usta novili so društvo."Slovenski na rodni dom", ki dela na to, da se zgradi poslopje, katero je našel bini tako potrebno, kakor ribi vo de. Tu je tueat različnih društev a vsa izobraževalna, telovadna politična, kakor tudi podporna društva nimajo niti enega povolj nega prostora, kjer bi mogla iz vrševati svoje delo. Kje naj se po tem dobi prostor za javne shode ali za vsestranske sestanke t!
Vsak zaveden delavec, ne da bi se moral tudi zavedati, da je Slo venec, bi se,moral truditi in po-
J. M. 10c.; J L. 10e.; A. P. 25c; J. Mr 5c; A. K. 10c; A. G. 10c; I. H. 10c; J. Ž. 5c; F. T. 10c: J. L. 10c; F. P. 5c; V. S. 5c; A.
5c: V. 8. 5c; A. B. 5e; J. L. Oc; F. P. 10e; J. L. 5c; A. K. 5c; A. Z. lOe; N. N. 10c; J. K. 10c; J. B. 5c; J. B 5c; J. L. 5c; Odlok predsednika: kdor ni glasoval za blagajnika mora plačati vsak po 5c. so: Bricel, Hude, Go-stiša, Likar, Pavlovčič, Puntar, Kocjan, Tomažič, Bavdek, Prostor, Marinčič, Lovko Jos., Lovko Jer., Kveder, Gnezda—skupaj 75c; Pavloščič 10c; J. P. 10c; J. M. 5o; J. P. 10c; J. M. 6c; J. L. 5c: V. S. 5c; J. L. 5c. Odlok predsednika: kdor ni glasoval za blagajnika, vsak po 10c: Zalar, Sitter. Goriefc, V id rib—«kupa j 40c; J. Ž. 5c; A. G. 10c; J. K. 5c; J. M. 5c; A. K. 5c; A. G. 5c; F. G. 5c; J. M. 5c; J. L. 10c; F P. 5c:
A.	K. 5c; J. L. 5©; A. G. 5c; J. Ž. lOe: I. H. 5c; J. L. Sc; A. K. 5c; J. M. 5c; J. Ž. 5c; J M. 5c; J. Ž. 5c; J. B. 5c; A. K. 10c; J.
B.	5e; F. T. 10c; A. K. 5c; J. R 5c: J. M. 5e; J. B. 5c; F. G. 5c; J. L. 5c; F. G. 5c; A. (K. 5c; J. L. 10c; J. M. 5c; A. K. 5c; J. L. 5c; J. B. 5c; J. L. 5c ; J. B. 5e;
A.	Z. «5c; A. K. 5c; A. Z. 10c; A. V. 5c»A. K. 5c; J. L. 5c; A. K. 5c; A. Z. 5c; A. Z. 5c; J. B. 5c; J. M. 5c; J. L. 5«; A. G. 5c; F. G. 5c; 5c; A. Z. 10c; I. II. 5c; J.
B.	5c; A. K. 5c; J. K. 5c ; A. V. »e; A. Z. 10c; A. TI. 15©; A. Z. 10c J. L. 10c; A. G. 5c; J. L. 10c; A. G. 5c; I. H. 5c; A. Z. 10c; F. T. 5c; F. P. 5c; A. P. 5c; J. M. *; J. P. 5c; J. B. r>c; T. H. 5©; J. G. 10c: J. G. 15c; J. L. 5c; •I. M. .V: .T. L. 5©; J. L. 8»; J. M. 5c; J. M. 5c; J. P. 5c; J. K. 5c; A. K. 5c; J. P. 5c; F. P. 10c; A. P. 5c; A. IP. 5c; J. M. 5c: J. L. 5e; J. P. 5c; A. P. 5c; F. P.
AJIJ? L l J*. Jk 1_>L. B J*;.. 1. H. 5c; J. B. 5c; J. L. 5o; S. V. 10c: F. T. 5c. Skupaj $9.65.
/T
Uredništvu A. S.
Visokošolani g. ured. A. S. so pokazali, da oni niso imeli vnetja do uredništva, — pa vseeno aQ,' to postali, kakor bi bili prisiljeni k temu. Raditega jim seveda tudi ni prav nič ležeče na zboljšanju današnjih razmer v človeški družbi, v katerih se godi taka krivica delavskemu ljudstvu.
Kar se pa tiče vnetja na pameti, Vam je pa že bilo povedano, da bo norec vedno vse druge ljudi spoznal za norce, samo sebe ne. Mehda se ravno z Vami nekaj pri-ličnega godi.
A. Mahne.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Prosimo v«a tiste, ki poiiljajo «a tiskovni fond, da v prihodnje izpuste vse ona dovtipno žaljive opazke, Id so pač čisto neprimerne in nepotrebne. Z njimi ae lahko koga prav po nepotrebnem užali, nam pa jemljejo prostor.
(N. Žlemberger — prihodnjič.)
PKOLi ITAElC
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
UsUaevUans dn« 1« a
1Mb
Sedež: Conemaugh, Pa«
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FRAN PAVLOV0IČ, box 70S, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: JOBIP ZORKO, R. F. D. 3, box »l|a, Weit Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemaugh, Pa. Pomoini tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa. Blagajniki JOSIP ŽKLE. 0108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pouioin» blagajnik: JOSIP MARIN&C, 3536 E. 80 St., Cleveland, Ohio.
ZAUPNIK:
ANDREJ VI DRI H, box 523, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI: VILJEM 81TTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemauih, Pa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, box Tolleston, Ind.
NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Oaib st., Numrey Hill. N. 8. Pittsburg, Pa.
POROTNIKI:
IVAN QORÄEK, 1. porotnik, box 2121, West Mineral, Kansas. , JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, box 187, Conemaugh, Pa.
ALOJZIJ KARLINOER, 3. porotnik, box 87 Qirard, Kansas. -
VRHOVNI ZDRAVNIK. S. A. E. BRALLIER, 0reeve »t.; Conemaugh, Pa.
Uradno glasilo: PBOLET A BSC. Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, so uljudno proieni, pošiljati vse dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ae poiilja glasom pravil, edino potom Poitnlh; Expresnih; ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih tekov.
V slučaju, da opasijo društveni tajniki pri porotilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj t« nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri hodnjo popravi.
SEJA GLAVNEGA ODBORA 8. D. P. Z. DNE 6. JULUA 1913.
Predsodaik Fran Pavlovih otvori se jo ob drugi uri 10 minut popoldne. Navzoči »o: Fran Pavlovtit, Alojzij Bav-dek, Viljem Sitter, Andrej Vidrib. .la kob Rupert, tlan druitva itev, 39. ter Josip Budna, élan druitva it. 2. Brat Vidrih predlaga, da se voli sapuoik.v rjem brata Hitter-ja, podpirano in sprejeto. Predsednik praia, zakaj se je teja sklicala.
Br. Sitter poroča, da je bilo potrebno sklicati sejo, da se zadeva gledo prej-inega blagajnika Ivan Pajka uredi. Poroča nadalje, da omenjeni (Pajk) ni hotel oddati knjig in ¿okov v pregled, dasiravno ae je prej izrazil napram več odbornikom, da bode isto storil takoj prihodnji dan, to je 5. julija. Br. Pav-dek porota, da se je podal v stanovanje
I. Pajk-a, ter zahteval knjige in čeke, a se je on (Pajk) izrazil, da istih ue izroči, pač pa je zahteval, da se mu predloii račun koliko ima za plakati, na kar oditi vse zvèzino premoženj»-. Br. Vidrih povdarja, da se naj takoj zahteva od prejinjega blagajnika, da sestavi račun, kar je on prejel in izdal, ter ob enem odda vae zvezino preme-ienje. Br. Sitter poroča, da se je isto itak zgodilo, a Pajk pa zahteva, da se njemu od strani gl. odbora sestavi ra-x čun, nadalje, da je ie on (Sitter) ta krat izjavil, da "akoravno je to dolžnost prejinega blagajnika, bode m vendar sestavil skupni račun po blagajni-kovih knjigah, ako mi on iste izroči v pregled a čeki vred; brez izplačanih čekov, katerih Pajk ne mara izročiti, pa ni mogote računov sestaviti." Br. Bavdek poroča, da tudi bančne knjige ne mara izročiti v pregled, a da je sam (Pajk) prepisal iz iste na koiček papirja ie dvakrat, a ae niti ne v jema; predložita se oba koiteka papirja, ter se prepriča, da je res, kar je poročal. Br. Sitter predlaga, naj se najme odvetnika, katerega naj bi zveza plačevala letno. Podpirano in sprejeto. Brat Bavdek predlaga, naj se najame odvetnika R. C. Hoerle, br. Vidrih podpira, sprejeto. Br. Bavdek predlaga, da se a aodnijskim postopanjem napram Pajku potaka, da dospejo bondi od prejsnega nadzornika F r. Bartolj a. Podpirano in sprejeto. Br. Sitter poroča, da je brzojavil danes prejinemu nadzorniku, ""«la" ña j" poil je nemuuomk" bond od Pajka, ter istega v kratkem pričakuje. Stavi nadalje predlog, da se počaka do torka to je 8. julija, ako pa do tega časa istega ne prejme, naj se sodnijsko postopa napram osebam, katere so podpisale varftčine za nadzornika; — podpirano in sprejeto. Br. Vidrih predlaga, da se bratu Sitter-ju naroči, naj se posvetuje z odvetnikom, ter nkrene vse potrebno. Za slučaj potrebe naj se skliče seja gl. odbora; — podpirano in sprejeto. Br. Bavdek poroča, da zveza ne poseduje niti enega stola, da je prejinji tajnik rabil v uradu svoje stole, ter bode treba, da si zveza iste nabavi. Br. Sitter predlaga, da se nabavi 4 stole takoj, a prtzneje, ko bode sodeloval tudi prihodnji po možni od-bor, po potrebi Se več; — pod pirano in sprejeto. Br. Sitter predlaga, da se vsem nadzornikom zveze izgotovi liatino, ■ katero jim bode posamezno možno ae na vsaki banki, kjer je na loieno zvezino imetje, prepričat» o stanju in denarnem poslovanju. Da je to potrebno is razloga, ker smo imeli bridke skuinje a prejinim blagajnikom, ker je otlvidno na banki prepovedal dati vsako najmanjie pojasnilo o ivezinem premoženj«. V dobi celih 6 mesecev se nadzorni odbor ni mogel prepriëati o vlogah, ker je banka jednoatavno od klonila, kot da bi bil naloženi denar privatna laat blagajnika. Podpirano in sprejeto, da se omenjena listina izgotovi. Br. Sitter predloži ratun potreb Mia, katere j« platal I« pred konvea-
cijo. Br. Vidrih predlaga, da se plača na podlagi konvenčnega izroka pod pogojem, da Sitter predloii pobotnice, iz katerih je razvidno, da je omenjene stvari plačal, kot se glase računi. Br. Sitter poroča, da ima za vetino pobotnice, samo nekaterih mu manjka, katere je plačeval ne da bi zahteval po botnico. Br, Bavdek predlaga, naj se plača za vse stvari, kajti cene so itak razvidne kot pravilne; — podpirano in sprejeto. Br. Sitter poroča, da je razvidno iz poročila prejinjega blagajnika, da je brat Perko poravnal dolg v znesku $100.00 ter obresti «4.75, da j* dolguje ie obresti v znesku 50 centov. Predlaga nadalje, da omenjenega so brata tajnik opozori, da omenjeni dolg poravna, da se obračun zaključi; — podpirano in sprejeto, j Brat Budna, tajnik druitva it. 2 po roča, da sobrat Miklavtit ni dobil bol-« niike podpore, ter da je dobil iz glavnega urada obvestilo, iia ui dospelo za omenjenega bolnika uradno spričevalo« v urad, kot predpisujejo pravila. Pojasnjuje, da je bil isti čas ie prejinji tajnik druitva, ter on, kot sedanji taj nik o stvari ni ničesar vedel, dokler ni dobil omenjenega obvestila iz gl. urada. Ko je popra&al prejsnega društvenega tajnika, je isti izrazil, da uradnega spričevala od omenjenega bolnika ni prejel, dasiravno mu je istega v svrbo izpolnitve izročil. Sobrat Miklavtit pa trdi, da je oddal tajniku uradno spričevalo na društveni seji. Sklene se, da se dobi vet pojasnila, na kar naj glavni tajnik ukrene potrebno.
Brat Budna poroča nadalje o sobratu Lampert, kateri je bil bolan že leta 1912, a se mu je odtrgalo $5.00 podpore. Brat Sitter poroča, da je on dobil od druitvenega tajnika spričevalo, iz katerega je bilo razvidno, da se je omenjeni javil bolnim tajniku 5 dni pozneje, kot pa je zdravnik zapisal, ter toraj ni bil opravičen do podpore prej, predno se je tajniku javil kot bolnim. Brat Budna poroča nadalje, da se je omenjeni bolnik javil bolnim potom nekega drugega sobrata, kateri pa je pozabil pravočasno naznaniti društvenemu tajniku. Sklenjeno, da se izplača omenjenih $5.00, ako se dokaže, dn se je omenjeni sobrat javil pravočasno bolnim, ter ni on zakrivil zakasnitve.
Brat Vidrih poroča, da je slišal, da je neki član društva št. 2 bil navzoč
pri -ATfcštvfeiri aiji,-* j* «*lat)"p«fitil<
suspendirati, oz. se je izrazil, da pusti društvo ter toraj tudi ni plačal. Ko pa je črez par dni obolel, je takoj prinesel plačati zaostalo mesečnino ter se ob enem javil bolnim. Br. Budna pojasnjuje, da se omenjeni tlan ni izrazil, da pusti društvo ter, da je bilo skle njeno, da se počaka za vse iste člane, kateri niso mesečnine poravnali ie en teden, na kar se jih še le suspendira, ako do istega časa ne poravnajo; omenjeni član pa je prinesel mesečnino že po' preteku dveh dni. Sklene se, da se dobi še natančnejših podatkov.
Zaključek seje ob 4. uri popoldne.
Viljem Sitter, t. t. zapisnikar.
ZAPISNIK SEJ SKUPNEGA GL OD BORA 8. D. P. ZVEZE V CONR MAUOH, PA.
------ L m j a.
Brat Rovaniek otvori sejo 1. julija oh 2. uri popoldne. Navzoti: Stari gl. odbor: Mihael Rovanšek, Jacob Kocjan, Louia, Baudek, Andrej Vidrih, Viljem Sitter, John Brezovec. Novi gl. odbor: Frank Paulovtit, Louis Baudek, John Prostor, Josip Žele, Joaip Marin-tlt, Viljem Sitter, Frank Tomažit, Nikolaj Pouše, John Goršek, Alojz Kar-linger, Jacob Kocjan. Nadaljevanje aeje: Brat Vidrih predlaga, da se osebno opozori br. Pajka, da se mora tudi on seje udeležiti, In to i« vzToka, ker da aea oddaja «tari urad novim vse «pa-
da jote posle, titeé ae S. D. P. Zveae. Podpira brat Tomaiič. Z večino spre jeto.
Brat Paulovtit predlaga, da ae pregledajo knjige. Podpirano in aprejto.
Brat Paulovtit predlaga, da pregledajo knjige samo stari nadzorniki.
Protipredlog br. Vidrlh-a, da naj se pregledajo knjige skupno a starimi in novimi nadsorniki.
Protipredlog s vetino sprejet.
Brat Paulovtit predlaga, naj se takoj opozori starega nadz. Bartolj-ua in sicer telegrafitno, ker on stanuje nekje v Maryland državi, bil pa je ob veiten o tem v pravem času, da ae mora vdeleiiti seje gl. odbora. Pod pirano in sprejeto.
Brat Sitter predloii in pretita več pisem od društev M. D. P. Zveze.
Društvo Pomočnik it. 2. Johnstown, Pa., piie zaradi neke nepravilno izida tane podpore za sobr. Josef Miklautita. Predlog se vzame na znanje in se prepusti gl. tajniku, da on to reii prej ko mogoče s pora/.um o m dotitnega druitva. Podpirano in z večino sprejeto.
Od dr. it. 22 Ivan Bergant, bolnik, neopravičen od dr. bolniike podpore. Druitveni tajnik poroča vzrok, da je bolniiki list dospel pre|»ozno do njega. Brat Marintič predlaga, da se natančno I>oizve od boluikovega zdravnika, da ta natančno poroča, kdaj je priiel prvič do njega. Podpirano in s večino spre jeto.
Od dr. it. 23. Ivan Pečjak, deležen podpore, in slter po pravilih.
Dr. it. 27. Frank Počkaj prosi za od pravnino od Zveze. Zdravniki izjavljajo, da je njegova bolezen ie ozdravljiva, ali bolnik se pa protivi podvreči se operaciji. Brat Paulovtit predlaga, naj se mu izplača $75.00 ter s tem prestane biti član Zveze. Podpirano ter z večino sprejeto.
Od. dr. št. 34. Ivan Prebil, bolnik. Zdravnik izjavlja, da se on ne ozdravi brez operacije. Predlog, naj se mu izplača po pravilih je z večino sprejet.
Od dr. it. 55. Tomaž Vidovič, nepra vilno izdelane listine za prejem bol-aiške podpore. Uradno spričevalo je prepozno dospelo v gl. urad. Brat To-mažit predlaga, naj se z njim posto]* po pravilih. Podpirano in sprejeto.
Od dr. št. 57. Stefan Lokar, nepra vilno izpolujen zdravniški list, oziroma premalo časa izkaže za izplačilo bol. (»odpore. Brat Vidrih predlag^, naj se zdravniška izkaznica vrne nazaj, in zdravnik jo mora potrditi, da se je pomoti! za dan,% kdaj da je bil bolnik prvič pri njemu. Podpirano in sprejeto.
(>«1 dr. st. 6. Anton Istenit prosi za kako poilporo zavoljo njegove dolge bolezni, oziroma, da mu dovoli gl. bkup-ni odbor kak izboljiek. Predlog — da vzame gl. urad omenjeno |»ro4njo na znanje, ter se mu dovoli, da si potom okrožnic nabavi prošnje, s potrdilom gl. odbora in naj si prosi pomoč pri društvih. Podpirano in sprejeto.
Brat Sitter predloži račun od tvrdke Frank Sakser in od 1. sept. 1911. sta vek za priobčenje pravil. Račun $12.00. Glasilo od 1. okt. 1912. in do 1. maja, 1913. Račun $87.50. Debatira se o tej plači, oziroma računu, ali je za izplačati, ali ne. Predlog, da ni nikakor pravilno vso omenjeno svoto izplačati do določenega časa, kot se v računu glaai.
Br. Sitter predlaga, da se naj bodoči gl. urad obrne pismenim potom do tvrdke F. Sakser za drugi račun, da bode bolj praviluo odgovarjal pogodbi, kot odgovarja že poslani račun, ki smo ga prejeli. Isti račun naj se zniža v toliko; da bode odgovarjal, kolikor je bilo manj spriobčeno, kot se je glasila pogodba. Podpirano in sprejeto.
Brat Ooršek poroča o umrlem sobratu Alojzu Kovaču od št. 21, da je dr. taj nik napravil |>omoto pri njegovi j>od-pori za $1.00, in gl. odbor pripozna toj pomoto ter nakaže društvu omenjeno svoto.
Sledi 20 min. odmora.
Nadaljevanje po odmoru. Navzoči so vsi. Debatira in ra^motriva se vet vprašanj glede računov in raznih drugih zamotanih stvari pri ra^u'nïh i t. «V. Po daljii debati se seja zaključi ob 6. uri zvečer.
Ivan Prostor, zapisnikar.
2. seja.
Otvoritev 2. seje, 2. julija ob S. uri zjutraj; Navzoči so vsi razum Sit ter-ja in Pavlovčiča.
Brat Rovanšek poroča, da je bil osebno pri bratu Pajku in ga vprašal za bi. knjige. -Ta se je izrazil pred njim, da jih nt izroči v gl. urad Zveze, pač jih pa da v pregled, ako pridejo do njega, oziroma v njegovo stanovanje. Vname se debata o knjigah, ker jih, blagajnik noče izročiti nadzornikom, oziroma novemu blagajniku.
Brat Rovanšek gre zopet osebno do starega gl. blag. Pajka in ga še opomni in opozori, naj se tudi on udeleži seje skupno s starim in novim gl. odborom Zveze. Poročilo zopet nazaj od br. Ro-vanšeka, da Pajk zanika prihod v urad Zveze, in obenem prinese Rovanšek bla-gajnikove knjige nadzornikom v pregled z izjavo, da za mali čas; ko so pregledane, da jih nese nazaj Pajku. Nadzorniki začnejo takoj delo, da pregledajo blag. in taj. knjige, ako ae stri njajo a računi za mesec maj in junij. Zakljutek seje ob 12. uri dopoldne. Otvoritev 3. »«Jt ob 2. uri popoldan. Brat Vidrih poroča, da se blag. in taj- knjige pravilno vjemajo t računi, razum kar se tite izdatkov, da ima gl. blagajnik pri tekih $10.00 dvakrat
Bo. Zopet na drugi atraai pa p«*»°ta za $1.00 v škodo blagajnikovo,
torej navskrižje s računi je sa $9.00. Nadzorni odbor napravi ia spiie novi inventar Zveze, oziroma vrednost pri prave sa Zvezini urad. Na red pridejo dr, gumi,i zaradi cene. Sklene se pro dajati a najmi,,) ceno po 15c komad — najcenejše gumbe.
Zakljutek seje ob 6. uri zveter.
Nadaljevanje seje ob ^8. uri avetsr.
Navzoči vsi. Nadzorniki se podajo oaebno v urad gl. blagajnika S. D. P. ¡¿»•»e, da si preiitejo in vpiiejo tudi aofi inventar gl. blagajnika Zveze. Ostali odborniki v uradu Zveze debatirajo in razpravljajo misel, kje bi se dobil prostor od sedaj za v naprej za Z v« si ni urad, ker je teiava dobiti za to primeren prostor. Sklena se na dovoljenje brata Sitterja, da pusti on ie naprej prostor za uradovanje Zveze; in seveda m toliko tasa, dokler se ne more lahko dobiti druzega. Dolžnost pa je gl. odbora, da prej ko mogoče preskrbi ¿a to jHitrebni prostor. Debatiranje za predajo blagajnikove pisalne mize, naj «e ta enostavno proda, ker so preveliki stroški ah prevoz mize iz Conemaugh, Pa., v Clevelaud, Ohio. Predlog, naj s« proda. Protipredlog, naj se ne proda, naj ostane pisalna miza v gl. uradu Zveze. Podpirati in sprejet je protipredlog.
Pregledovale» knjig oz. nadz. poro-čajo o gl. blag. Pajku, da izroči uo.ve mu blagajniku Josip Želetu vso svoto, kar jo zahtevajo, izvzemši $265.00 kar so bili stroški za državne izvedence za račune na konvenciji v Clevelandu, O.
Seja zaključena ob 10. url zvečer.
John Prostor, zapisnikar.
Otvoritev 4. seje ob 4. uri popoldne.
Navzoč» so vsi.
.Poročilo sedanjega blagajnika Josip Zaleta Sledeče: Bila sva s prejšnjim blagajnikom Pajkom pri Zvezrnem od votniku radi {»oroštva sedanjega bla gajnika, in to, ali je isti pravilen, ali ne. Po izjavi odvetnika je bilo isto vse v redu in pravilno zgotovljeno kar se tite /a varščino gl. blagajnika Josip Žele t a.
Nadalje zahteva br. Pajk svoje po roitvo, ker je imel poroštva shranjena stari I. nadzornik Bartolj se je stvar bolj-vlekla in sicer ne vemo zakaj. (On kakor že prej omenjeno v zapisuiku, ni prlsostovsl seji brez navedenega vzroka.) Br. Pajk izjavlja, da^ odda vse zvozi no premoženje takoj (»o sprejemu svojega poroštva.
Vidrih predlaga, naj se -gre takoj na baako in se vsè /gotovi, kar se tiče premembe novih uradnikov, in se gl. blagajnik pozove, da pride tudi ou /.raven. Predlog podpiran in sprejet.' ■ Račun blag. Pajka za primankljaj roupie blagajne naj počaka, dokler se boMi ko .i i g ne pregleda, in potem se nakaže ista svota.
Vsi stari odborniki imajo pravilno in natančno predložiti svoje račune gl. tajniku Louis Bavdek-u, nakar se takoj nakaže opra\ ičena svota.
Preds. porotnega odbora, John (for-šek /ahteva naj se, pozove prejšnjega pred», porot, odbora, Jbs. Svoboda, «la odda vse listine, pisma, tičote se Zveze, sedanjem preds. (»orot. odbora. Sklene se, da se ga takoj pozove telefoničnim potom. Brat Karlinger predlaga, naj ostane zvezin Charter od sedaj za v na prej v zvezinem uradu. Predlog podpiran in sprejet.
Ker je pa bil dosedaj hranjen Charter pri gl. predsedniku, se naroči br. Rovanšek n naj gre ponj, in ga naj prinese z Zvezi urad. Brat Goršek stavi predlog, naj se nabavi Okvir za zv. Charter, in naj se potem razobesi v Zvezinem uradu. Podpirano in sprejeto.
Sledi odmor /a eno uro in sicer od Vii7.~%H. ure 3, julija zvečer.
Nadaljevanje po odmoru: Navzoči vsi razum Nik. Povie-ta. Poročilo od biviega blag. Pajka. On izjavi, da ne pripozna čistega in pravega računa Zvete. Ne pri)N>zna vse svote, ki jo ima oddati sed. novemu blag. Josip-u Želetu. Nastaae debata o tej zadevi, kako naj napravimo konec tej nagaji-Brat—Jfttriatit-fffTdbmtv jo«j_jut Pajkova zadeva vzame na znanje glede oddaje blagajne.
Br. Rovanšek porota, da br. Pajk zahteva račun, koliko ima stari blag. Zveze oddati nov. blagajniki!, in sicer pod pogojem, da se mu vroči izjava, da se od njega nit več zahtevati ne nioir. Brat Sitter povdarja, da bi moral sam blag. Pa^k sestaviti račun ter ga predložiti vsemu skupnemu gl. odboru. Je pa na razpolago, istega po njegovih knjigah sestaviti, pod pogojem, da mu da na razpolago blagajniške knjige s čeki in s kopijami pobotnic vred. Nadalje pravi tudi, da izjavlja bi. Pajk, da nima on Sitter tudi vpofle<la v bančno knjigo, akoravno se je br. Rovanše k izjavil, «la br. Pajk da vsaki čas tudi bančno knjigo v pregled.
Brat Sitter predlaga, naj se izpolni vsakemu posameznemu riadz. eno listino, • katero se zamore na vsaki banki, kjer je naloženo zvezino premoženje, bres zadržka, prepitati o stanju bla-gajne.
Poudarja, da je to potrebno radi skuinje, ker je zadnje čase bilo sploh nemogoče iato nadzorovati, ker ae je blagajnik branil dati vsako pojasnilo, ter je istotako banka po njegovem na-rotllu vsak poiiv za pojasnilo odklo nila ter izjavila, da da pojasnilo samo na dovoljenje gl. blagajnika. Pojasnju je, do je to jako potrebno, da bode v naprej za vsak slutaj možno natančno
nadzorovati fiaaatao delovanje. Nikakor al pravilno, da bi se Zveaino premoženje smatralo od banke ali koga drugega kot privatua lastnina dotitae ga vložnika Zveainega premoženja.
Predlog podpiran In sprejet.
Bivii pred. Mihael Rovaniek opo zarja na potrdilo novega odbora za njegov oddani posel; la da on ob eueu» izroči Zvezini Charter novemu preds. Fr. Paulovtit u. Predlog, da ae isto potrdilo za .-biviega predsednika pri-obti v zapianku. Podpirano in sprejeto.
Potrdilo se glasi: 44Brat Rovaniek is proste roke prepustim svoje predsed-niiko mesto novoizvoljenemu predsed uiku F. Paulovtitu. Odpuščanje vsem tistim, kdor me je kaj rasžalil zavoljo veze. Dostikrat se je pripetilo, da je prišla kaka razžaljiva beseda do mene; nasproti ]«, te sem jaz kaj razžalil kakega sobr. naše Zveze, uaj mi odpusti. Kakor sem se že na konvenciji izrazil, ue bodem nikdar nasprotoval Zvezi in nje članom. Zuamo je neka teriui članom, da bi lahko dobil nasprotovanje, j»a ne bodem. Kot prvi soustanovitelj S. D. P. Z. ji hočeiu hiti ie za v naprej zvesti član, ter bodem sma tral ie vse za korist Zveze."
Izjava novega preds. Fr. Paulovtiča: " Radovoljno sprejmem novi urad za preds. S. D. P. Z. od bivšega preds. M. Rovanšeka. Deloval bodem bolj, ko bode mogoče le v korist Zvezi in nje tlanoui. V slutaju kake pomanjkljivosti, na opozoritev članov od druitev, se takoj podvrže«! vse (»opraviti. Odpušča m tudi bivšemu preds. Rovanšeku, ko sva bila večkrat v nesporazumu za eno ali drago stvar.
(Pod obema izjavama lastnorični podpis v zapisniku. (Mihael Rovaušek.)
Pogovor pride ie zavoljo uajemnitie za gl. urad, koliko da se plača vsaki mesec bratu Sitter-ju. Marinčit predlaga plačati za najemniuo $10.00 na mesec. Podpirano in sprejeto.
Predlog, da se plača za tiitenje sobe $2.00 na mesec. Protipredlog, da se phtfa $1.50 na mesec. Sprejet je protipredlog i vetino.
Vrhovni zdravnik zn S. D. P. Zvezo je imenovan od sk. gl. odbora Slovenec Dr. Kern, v Clevelaudu, Ohio.
Zakljutek seje ob % na 11. zvečer.
John Prostor, zapisnikar.
KAKOR V NEBESIH, TAKO NA ZEMLJI!
Zelo lepo se rtu ujemajo nauki svete cerkve in razlaganje teh naukov o<l strani, črnosuknarjev. Strinjam se z navodiluim naukom, a s farškim rekom "prosi in . se ti bo dalo" se nikakor ne morem. Koliko pobožnih očcnaAev »e je že /molilo. Koliko revežev je že z rožnim vencem v roki, goreče moleč — storilo žalosten konec. — Seveda, duhovščina uatu zna na-vesti polno nedokazanih slučajev koliko da se je že zmolitvijo (kotoeg lo. Z molitvijo pa je bilo vedno delovanje v zvezi, kajti, kjer ni bilo delovanja se tudi nič doseglo ni. Dosego smotrov pripisuje duhovščina veri in molitvi. Praktično življenje pa nas uči, da z molitvijo brez delovanja nič ne dosežemo, pač pa z delovanjem brez molitve.
Kakor v nebesih, tako na zemlji! Duhovščina nam načrtava nebesa kot pravi paradiž. Očena.š se pa ponavlja že preko 19 stoletij iz miljon miljonov pobožnih src — a šp danes ni na zemlji, kakor pravite, da je v nebesih. Vsafc stvari je enkrat konec. Ne le mi temveč tudi vi sami ste prepričani, da z molitvijo nismo še nič dosegli. O tem smo torej prepričani, za to pa praktično delujemo na zboljšanje našega obstanka. Se li vi, farška banda, rav^kte po vaših naukftiTne in ihn Kep ne marate, da se verski nauki uresničijo. Ae več. vi ste strogo nasprotni splošnemu napredku in de lujete za napredek izkori«čeva-nja. Za opravi vm deležnike *e-meljnkih dobrot smatrate sebe in vaše zaveznike — kapitaliste.
si irti bomo vsi jednaki, pravite. Torej v nebesih bomo vsi jednak'? Sveti očenaš pa pravi: ' kakor v nebesih, tako na zemlji." Ako pa mi delujemo za zjednačenje na tej zemlji — smo brezverci. Vi namreč trdite, da to ni mogoče, da bi bili vsi jednaki. akaj nas pa hočete potem nčiti, prositi za nekaj, kar ni mogoče t Mi pa smo boljši verniki in trdimo, da je to mogoče. Priznavamo pa vašim naukom le v toliko, da — po vaših naukih — m m«t-goče. Zato pa smo sil jeni prijeti se druega pota, namreč praktičnega, posvetnega delovanja /.« dosego jednakosti — na tej zein-lji.
Izkorišeevanja svojega bližnjega gotovo ne priporoča nobeno vero-izpovedanje. To tudi mi vemo dasi nismo pa dvajset let šolske klopi ribali. Da je to krivično, nam pove naš zdravi razum. So-
cialistična stranka ima nalogo odpraviti kriviftnoat. Odpraviti moramo torej iakoriŠčevanje. Ker pa je duhovščina tudi nevaren i*-koriščevalec vernih mas, zadene njo iata usoda, kot oatale izkoriščevalce.
Delavci, ini vsi smo nasledniki iatih, o katerih nam pravijo, da jih (nas) je Liog ustvaril po svoji podobi. Tudi imamo proati um in pamet. Treba nam je le naft prosti um vporatoiti in vemo kaj nam je storiti. Izobraževati se nam ie potrebno, a ne pod farnkiiui natvezami; temveč okušati moramo, zaznati naravni razvoj in politično gibanje. Da pa to do «letno, moramo čitati delavske liste in podučne knjige. Sveto pismo iu katekizem pa prepustimo farjem, da ae hmida ie enkrat na učili, se po njih naukih ravnati, iz pittsburških glasov.
QLIHA VKUP &TEIHAI
V slovenskem skebskem dnevniku ki izhaja v New Yorku, no se dali naslikati in milostno spoznati slov. javnosti najbolj inteligentni in izobraženi ljudje--4cvet' conemaughških Slovencev — kot pevsko dnWítvo "Bled". Sliko in popis oziroma dopis je oskrbel zavedni rojak Polde Strukel, listov zastopnik, nekdanji pek in "neutrudljjvi" organizator pekov v stari domovini.
"Olas Narodu" gre seveda prva hvala za tako požrtvovalno delo, ki v resnici dela doforo reklamo pravemu pevskemu društvu "Bled". Dasi gospodje pri O. N. dobro vedo, katero društvo kot tako je inkorporirano, in tudi dobro vedo, da vsa ta družfoa s Pajkom na čelu niso člani "Bleda", ter koliko in kako je famos-m Pajk . ogoljufal iu ozkoristil pevsko dr. "Bled", ter vedo, da vsa reklama je humbug, vkljub temu reklamirajo še nadalje. Najlepše je pa to, da je vrli rojak John Pike daroval $20 kot fond, da bo šla njegova družba v.New York in tam priredila koncert v "ttrl)rode 1 ne namene." Kako neki?
New Yorcani vendar ne bodo tako skromni, da bi conemaugh-ška družba prirejala koncerte v njih (ali kogarf) pomoč; saj dobro vedo da nekateri člani te niti toliko denarja nimajo, da bi po- t ravnali svoje dolge kakor n. pr. John Pajk, ki si je izposodil (seveda brez vednosti drugih) nad $600 iz blagajne S.P.D.Z. kot nje «bivši blagajnik, tíedaj je pa mož kar črez noč obogatel, da kar $20 daruje v "dobrodelne" namene.
Kajne člani S. D. P. Z. ta pa zna! Toda kljub temu se ga nekateri ljudje držijo kakor očeta, čeravno jim je znana vsa njegova bujna preteklost; seveda pri njem se vedno dobi kak kozarček dobre kapljice (jeruaa), in si s tem ob-držuje vedno nekoliko pevcev začetnikov, da potem blufa v javnosti.—To je zavednost. Čast komu^ čast! Pfuj!
John Pajk! Tebe pa poživljamo, da oddaš pev. dr. "Bled", katero je chartirano po postavi države Pennsylvanije, blagajno» katero si si obdržal leta 11)09 — svote- £72,2{m'; nadalje pianino in vse kar spada pevskemu in izobr. dr. "Bled"; ta imetek ni Tvoj in iu Yd ar íiVbílf vkljHb temu si ga lastiš, oziroma si se ga že polastil. Poravnaj ves Tvoj priman klaj z obrestmi vred pri S. D. P. Z., šele potem boš v naših očeh apokoYjen grennik. Dokler pa tega ne storiš, te pribijemo v javnosti kot največjega sebičneža in izkoriščevalca ljudi — Slovencev v Ameriki.
Mislimo, da bo New Yorcanom v veliko čast, ako jih obišče tropa "zavednih" ljudi j — pevcev iz Conemaugh z poštenjakovičem Pajkom na čelu.
Upamo tudi, da jim Gl. N. oskrbi potrebno reklamo, obenem priporočamo gospodi pri Gl. N., da se zopet namenoma ne zmotijo in zamenjajti dr. Bled ii Franklina s tk> le dr. Bled iz Conemaugh, kar «e je zgodilo radnjič pri vabilu dr. Jutranja Zarja", št. 29 S. D. P. Z. v Meadow Lands, kjer se je čitalo: . . . prisostvovalo pevsko dr. "Bled" iz Conemaugh. Pa. namesto Slov. pevsko in izobr. dr. 'Bled" iz Franklin, Pa. Seveda, to je bil ssmo tiskarski škrat (t!)
Čast komur čast! Svoji k svojim! Gliha vkup štriha!!!
Amions. Franklin, Pa.
PH
OLK
TAKEC
•PltOLIT AMC
UST ZA INTEIBSK DXLAVSKXGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
UdajtUlj.
«UMStutài dela v tka tUkovoa draiba v Cbkafo. I IL
Na/oéuiaa: Za Ameriko $2.0« aa calo lato, 1.0« sa pol leta. Za Evropo $2.50 sa celo leto. $1.25 aa pol Uta. Jfiew po <*WMm m tprtm'imH MraW¿o ooUt moo^a	tuU» STAR! —too.
PROLETARIAN
s
Owned «ad publiaMd Evaar Tu usa v by
ftaatk Slavic Workiaea'i PublUhlsf Com pss y •____ Ckicafe, i.liaoia. __
Glasilo Slovanska orfsnisaeijs Jngoal. socialistične Zvexs t Ameriki / ''^^/¿'j'.
Subscription rat«*»: United Htates and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half yaar. Foraign eountriee $2.50 a year, $1.25 for kalf year. Advertiaing Rate» on agreement.
NASLOV (ADDft&SS)
-PROLETAREC
1146 Bino Island ave Chicago, 111
POGUM PROTI MILITARIZMU
Mogočen val militarizma gre preko vae Evrope. Na Francoskem, na Nemškem, v Avstriji, na Huskem se tudi ohorožujejo. Drug hoče prekositi drugega, vsi se aklicujejo na balkanako vojno in njene posledice; vsi prisegajo, da hočejo mir, pa vai brusijo me-če in nabijajo puške. In kjer vatane človek, da bi protestiral proti temu strašnemu izčrpavanju ljudskih sil, mu zagrme v u-sesa staroverake patriotične frase in aamozavestna trditev, da je avet brez militarizma nemogoč. - Zoper to rozUjanje s sabljo je treba veliko veé poguma, nego ga kaie ljudatvo doslej. Če ne bi svet mogel obstati brsi milifariz-ma, bi bila vsa kultura človeštva brez pomena in človeško življenje res ne bi imelo zmisla. Milita-ristična filozofija poatavlja vso pamet na glavo. Po njenih naukih o "sladki smrti za domovino", o slavi "junaške požrtvovalnosti", o "častnem grobu na bojišču" bi prihajal človek le zato na svet, da bi ga čimprej zapustil. Vseh, ki še živimo, bi nas moralo biti sram, da nismo že davno padli na kakšnem morisču slave. Človek bi moral biti po teh izumetničenih teorijah le suženj nekakšne blede "ideje" in svojemu življenju ne bi smel pripisovati toliko vrednosti, kolikor hrošč.
Ali to je vse laž in prevara, človek je rojen, da živi, da se razvija, da napreduje, da dvigne tftoj rod. Hoj je pač utemeljen v naturi, ali boj razumnih bitij ne zahteva vzajemnega klanja onih, ki so baje vsi bratje in vsi sinovi božji. Kakor zakon boja, tako je tudi zakon solidarnosti utemeljen v naturi. Človek pa je sposoben, da ravna razumno, in da ne sledi le instinktu, kakor najnižje organizirane živali. Dano mu je, da spozna interese vzajemnosti in da •premaga bestialne strasti.
Kakor navaden umor, kakor dvoboj, tako prihaja tudi vojna iz barbarstva. Vse plemenitosti, s katerimi se odeva militarizem, so le pisane cunje, ki pokrivajo grdobe ostankov iz divjaških časov. Povesti o bojni slavi, o časti meča, o krasoti krvavih zmag so
M pppjnonti,_ kijmajp, up i itn |U
človeškega duha in mu pristuditi ljubezen do življenja, do miru, do plodovitega dela. Ali to ljubezen je vcepila priroda človeku v sreč, in nič ga ni treba biti sram^ da jo ima. Delati za življenje in se braniti pogina, ni strahopetnost. Bodočnost človeštva prihaja iz življenja in dela, ne pa iz nasilne smrti, iz solidarnosti, ne pa iz sovraštva.
Če si ogledamo aparat sodobnega militarizma, se razblinijo vae njegove fraze kakor dim v zraku. Kje pa je slavljcno junaštvo, če umirajo ljudje na komando, če padajo kakor lutke, ki nimajo od prvega dneva kasar-niškega življenja pa do zadnjega trenotka nič kakor "subordina-cijo"? Kje je hrabrost, kjer ni volje in prepričanja, ampak le ukaz na eni in slepa pokorščini) ha drugi atranit
/a militariatično navdušenje zadostuje, da človek nič ne mi-ali. Za boj proti militarizmu je treba poguma. Tega poguma moramo vdahniti ljudstvu; kajti ljudstvo, zavedno, svobodno mi-sleče in solidarno, je edina ails, ki more «premagati militarizem.
DELO IN DELAVSTVO.
Delo vstvarja bogastvo in blagostanje ljudstev. Proizvaje iu iz-najdbe ao sad materielnega ali duševnega dela vatvarjajočih. Valed tehničnega napredka raste neprestano splošno bogastvo. Se nikoli ni bila proizvaja tako silna in še nikdar ui bilo na zemlji toliko bogastva, kot ravno v aedanji dobi kapitaliziranja in induatri-je. Misliti bi bilo seveda tudi, da ui ljudatvo še nikdar vživalo tako blagostanje in razkošje kot v ka-pitalistični dobi. Gospodarski napredek bi moral koristiti vsem. Ogromno bo tras t vo bi moralo zadoščati {potrebam delavskih slojev, Po vsem logičnem mišljenju bi moralo biti delo v redu resničnega duševnega iu gospodarskega blagostanja. Dejansko je pa ta resnica vse drugačna. Delo do-naša delavskemu ljudstvu mesto blagostanja, revščino in pomanjkanje.
In kako to? . . . V tem je vsa važnost socialnega vprašanja. Delavec ne poseduje dela. Le tako si moremo raztclmačiti dejstvo, da ne vživajo delavci sadove svojega dela. Delavce poseduje le delovno moč,—ono' delovno moč, ki daje proizvaji obliko in vrednost, ki vstvarja, poapešuje in po množuje socialno bogastvo in splo šni svetovni napredek.
Delo ne donaša proletarcu življenja, areče in blagostanja, zanj je delo vzrok bedi, stradanju in razredni kriviftnosti. Ta vzroik hočemo tukaj na kratkem pojasniti in očrtati.
a a e
Socialno bogastvo vstvarja delovna moč. Socialna uredba, ki deli človeško družbo po razredih — v razrede gospodujoči» hi > razred razlaščenih —prisili delavca, da mora prodati svojo vstvar jajočo delovno moč oniin, ki mo nopoliziajo bogastvo in proizvajo. Delodajalec je posestnik tlela, in 011 kupuje delovno moč proizvajalcev. Delavec je plačam suženj posedujočih, ki pa ne plačujejo njegovo fizično delovno moč po vrednosti proizvaje.
Le del te vrednosti se izplačuje delavcu. Večji del vred nosti pa ostane delodajalcu, ki kopiči taiko l>ogastvo, kapitale. Kapital predstavlja le nakopiče-nje delovne moči.
Toda, kako je vendarle mogoče, da je maloštevilen razred gospo-dujočih kapitalistov zasužnjil delavski razred tako, da ga je prisilil se udsti izkoriščanju f To je bilo mogoče vsled tega, ker si je kapitalistični .razred osvojil proizvajalna sredstva (stroje, tovarne, zemljo itd. itd.) Ta nroizva jalna sredstva predstavljajo edino eksistenčno sredstvo. Zato je delavec prisiljen, a ko noče trpeti gladu in pomanjkanja.prodati ka pitalu edino vrednost, ki mu še o-staja. namreč "delovno moč." Za to je kapitalistu omogočeno izko riščanje delavstva in na kopičenje kapitalov; zato je delo za one, ki ga vstvarja jo, vzrok revščini...
Toda krivično razdelitev boga stva omogočajo še drugi vzroki: Stroj je "najhujši konkurent de .lavstva. Stroj nadomestil je in s tem izstrada delavce. Konkurenca stroja na eni strani in na drugi konkurenca med kapitalisti otno-
Ijenskih in delovnih razmer delavstva.
Naravna posledica kapitalističnemu izkoriščanju in tlačanstvu je razredni boj in razredna združitev delavskega ljudstva. Delavci ne posedujejo le delovne moči. d^sedujejo tudi nekaj pravic. Predvsem pravico, ki jim gre po vseh naravnih in človeških zakonih, to je pravico do življejija. Se danji kapitalistični režim ne pri-fcna delavcu te pravice. Toda delavstvo je prišlo do zavesti svojih pravic in se zato vneto in složno bori na političnem in gospodarskem polju za uveljavljenje svojih razrednih teženj. Roj delavstva, ki je boj za uveljavljenje pravic in interes razlaščenih na pram interesom posedujočih.mora biti zato neposredni boj razreda proti razredu. Mezdna gibatija in stavke dokazujejo, da se razredni spor čimdalje poostruje. izražajo dejansko, da je delavski razred proti sedanji kapitalistični uredbi človeške družbe.
• • •
Delavci ao sužnji kapitalistov 1n delodajalcev. Na ramah delav cev aloni krivični aiatem izkoriŠ
čanja in pobijanja. Pičlo itavilo halo je ono idilično družinsko živ-iavoljenih lenuhov monopolizirs ljenje is rokodelake dobe. Kapits-življenje delavcev in bogastvo, ki lizem je razdrl temelj delavskih
ga oni vstvarjajo. Za gospodu
joče blagostanje, arečo in razkošje ; za delavce glad in trpleuje. A li ura oavobojenja je prišla tudi za sužnje, ki ao našli pot do e •nancipacije. Zavest moči in solidarna volja preveva delavce, ki hočejo biti svobodni .. .
SOCIALIZEM IN MODERNO ŽENSKO GIBANJE.
fttebi Alojzija.
Moderno žensko gibanje ae ne
bori več za zgolj feministične zahteve, temveč je pričelo svoje delo. organično uvrščati v delo za splošni človieški napredek. Otelo se je iz onega kaosa, v katerem je bredlo ob začetku, ko je zahtevalo absolutno eneke pravice za ženo in moža in je bila zahteva one voditeljice absurdna, ampak logična, ki je čisto resno klicala po vojaški dolžnosti tudi za ¿enstvo. Dandanes zahtevata proletarsko in meščansko ženako gibanje, ki se krijeta popolnoma v političnih in Bocialnih zahtevah, take pravice za ženo, ki odgovarjajo njenim fizičnim in duševnim zmožnostim, ki so različne odinoških zmožnosti. različne n«* v kvaliteti, pač pa v kvantiteti. Zahteva sicer povsod svobodna pota, kliče po odstranje-njn zaprek, ki se stavijo individualnim nagnenjem, hkratu zahteva prepoved ženskega dela v nekaterih panogah industrije zahteva varstvo materinstva, dojenčkov in mladoletnih. Isto zahteva tudi socializem. ker le stroge post a wie dolo«" be varujejo ženo kot nosite-Ijieo bodoče ljudske moči in svetosti pred brezmejnim izkoriščanjem kapitalizma. Obstoječi državni sistemi pa ovirajo v razvoju socializem in žensko gibanje, zato bo treba popolnoma preustrojiti sedanje družabno in državno življenje. Ali ho prišel ta preuatroj s viharjem revolucije ali pa mirno, potom evolucije, o tem se danes ne more izreči nič določnega; vsekakor pa bo zahteval ljudi z višjim |H>vprečnim kultnrnim nivojem, kakor pa ga nahajamo da nes. Vzgojiti ljudi, ki bodo «tsvili nove temelje razvitku posatffc**-nika, družine, družbe in države, je delo, pri katerem se strneta v skupno gigantsko borenje soeiali-zem in moderno žensko gibanje.
Socialistično gibanje ae izkazuje kot pravi kulturni faktor s tem da ne kliče v svoje vrste le odra-stlih delavcev, ki pridejo morda v poštev kot voli le i, ampaik dviga iz duševne in telesne otopeloati celo proletarsko družino na ta način, da odpira možu. ¿eni in otroku zaklade, ki vzbiule šele človeka v Človeku: odprla so se jim pot» v književnost in umetnost, v priro-do. Ker so po socializmu zaflftli proletarci, da^so tudi oni sposobni za duševne užitke, ako se jim da le prilika za izobrazbo, je padla zadnja zapreka, ki je ovirala spoznanje enakovrednosti med ljudmi. Tako se je v proletareih vzbudila nezadovoljnost z »obstoječimi razmerami, vsled katerih se jiin kratijo pravice živeti v, sol neu kulture. Nezadovoljnost« jači voljo m boju za praviee. Moderno žensko gibanje pa je vzbudilo v /jen^jkah ponos in samozavest, željo po plo-tlrični "UeTiV, ~ap6ztTaYTjli," d a itn s I7' delavni človek pravico do življenja. Izbrisalo je bajko, da je mo* njen zapovedovalee. Neposredno je ravno socializem moderno jen-sko gibanje postavil na trdna tla, ker je socializem razkril goS]*>-darski preobrat kot gonilno isoč. ki izpreminja življenske razr$ere in življenSko tiaziranje vseh slojev, in vsled katerega je bilo prisiljeno tudi ženstvo bolje situira-nih krogov zamenjati delovanje y družini z onim v javnosti. Tn socialist Bebel je bil, ki je prvi sistematično obdelal žensko vf>ra šanje, razkril izvir njegov in pokazal pot.
Skupnost socializma iti ženskega gibanja ne gre le iz sedanjosti v bodočnost, obe gibanji je rodil kapitalizem. Kapitalizem je zgradil prvo "hišo groze" ■— tvornioo, v kateri je bil prisiljeji mož, vsled delitve del», opravljati enolično, dirhomorno delo. "In läppiwhen Teilvernihtungen, die ein Affe gut genug war© auazuführen, erschöpft «eh vielleicht aein Tagewerk." (Sombart). Zaslužek pa je bil tako skromen, da je morala pot v tvornico nastopiti kmalu tudi žena in slednjič še otroci. Ne-
družin, pahnil jih je v ono mrač no globel, v kateri »e uit ope atariši v alkoholizem, kjer ae |>ogre*ajo otroci v močvirje prostitucije iu zločinstva4 Rešitelja teh v nižini živečih bodeU socializem in žensko gibanje, ker prinašata spoznanje med delavstvo in ženstvo, ki sta bila do srede 10, stoletja v raz voju človeštva "quantité uéglige-able." Obe gibanji pa se tudi borita proti površnosti, egoizmu iu socialni nezavednosti, ki še neomejeno vladata v vrstah izobražen-cev.
V teh ljudeh hoôeta vzbuditi socialno odgovornost posameznika napram družbi. Res je, da so pota,, po katerih hodita soeializem in moderno žensko gibanje, mnogokrat različna, včasih potekata paralelno, dostikrat pa sta sobojevnika proti okameneli tvorbi današnje družbe in njenih nazorov, ali prav gotovo združitev ob cilju, ki je skupen obema, ker "vse reke se zlivajo v morje."
KR0ČANSKI MODERNIZEM.
V svoji veličastni knjigi "Rim" je Krnile Zola izklesal živo podobo katoliškega duhovnika, ki je vroče ljubil svrjo cerkev in jo je hotel prav iz te ljubezni rešiti o-nih spon, ki jo hočejo naduto ti. Goreč kristjan je spoznal, da je cerkev zabredla s |>oti, katero je hil Kristus prepisal, in jo je treba zopet pokriatjaniti. Napisal je knjigo, ki se je v ivnaki vrstici vjemala s pravim krščanstvom, a sveta inkvizaeija je njegovo knjigo — proklela.
"Kakvna zmota"! je zaječalo v njegovi ditrši. "Saj niso razumeli moje knjige! Saj ni mogoče* Suum na]>ež. mora izreči, da lo moji nan*-ki čisti in moje zahteve iaveliče-valne" ... In odpeljal »e je v Rim, da bi dobili jxi.pežev blagoslov za svoje delo. Toda lahko je bilo priti v Rim, (težko do i*ape-ža. In francoski duliovnik je imel mnogo čawi, da je ogledal večno mesto in niegovo živSjenje. In videl je psi>ežjt. predno je <lobil av-dijeneo; videl je, kako sk> tra slovesno nesli v cerkev kakor kakšnega orientalskega avtokrata, kako so 11111 romarji v nepopisnem pa-roksrzuut pometali <lenar, zlatnine, bi ser je pred noge . . . Videl je kardinale, videl jezuite. In končno je prišel pred papeža. Hotel mu je pasti pred kolena in reči: "Sveti oče, saj jeniaš nauk, ki sem ga |>ovedal s, svojimi besedami. Saj ne morete prokleti — krščanstva! . . . Toda ko je prišel skozi velikanske dvorane do potrla. varja svoje cerkve, ko je stal pred njim; tedaj je izginilo vse in dejsl je: "Preklicemi"
Zolov duhovnik je preklical na svoj način. Zbudila se jo v njem zavest, da je njegova knjiga zmota, ampok le v onem zmisiu, kakor je menila kongregacija in rimski papež. "Katoliška cerkev in Kristusovo krščanstvo z naukom kri/anega muvenika «e ne reši, kajti njeno kraljestvo je od tega sveta. Motil sem se: za rimsko cerkev ni pomoči ..."
In ko je pozno zvečer stal v svoji sobi v starodavni palači, pričakujoč ure, da zapusti večno mesto je začni šum ki ga ni še nik-vlrvr sHšaI.- Valovi -ttlH-r.ki- tvke -m/ zamolklo šumeli in njemu ae je zazdelo, da se dvigajo glasovi stoletnega uiutca — — da irpr«><go-varja ljmlstvo. In zapustil je Rim. a
Na Nemškem, Francoskem, v Italiji in na Ceskem so katoliča, ni, duhovniki, ki polagoma odpirajo oči in spoznavajo, da so izven cerkve še druge reči, ki se za nobeno ceno nočejo sukati tako, kakor veleva Riin. Znanost jim daje ključe v roke do spoznanja, ki ne soglaša s cerkvenimi dogmami. Čitali so sv. pismo, a čitali so tudi druge knjige, in zasvetilo se jim je, da ne smejo sprejeti vsa kega svetopisemskega stavka do-ihesedmo, če nočejo priti z znanstvenimi dokazi v navskrižje. To-dia katoličani so in duhovniki in strah jih je za njih cerkev. Od dne do dne je večji prepad med enimi trditvami in med znanostjo, ki iSče resnico. Kaj bo iz cerkve danes ali jutri, če ae poveča prepad tako, da ga ne bo več mogoče premostiti t
Pa so poizknšali "modernizirati" rimsko cerkev. KrSčasistvo naj ostane nedotaknjeno, ampak) cerkveni nauki naj se revidirajo.
Tudi geologično preiskovanje bodi svobodno; kjer se najde zmota, naj ae odstrani; kar znanost po-kaie, naj aprejme in prizjia tudi cerkev. Kajti ljudstvo, ki bi zasačilo cerkev v eni uereHnici, ji tudi rcanic ne bi' več verjelo.
To je stališče "modernistov", ki ga zaupajo iz ljubezni «lo svoje cerkve — kakor njihov duhovnik. Ali kakdr njetuu, je papež tudi njim ukazal: "Prekličite in podložite ae!" In objavlja nove "si-labuae". Rim ne priznava znanosti, ne trpi avobode, tudi neče it» zanjo v boj. Rim zahteva brezpogojno pokorščino, da lahko vlada. Kajti ne verstvo, ampak vlada je njegov namen. Ne krščanske resnice, aiuimk avoje gospoda!vo hoče varovati.
Pa-pež Pij je prepovedal modernizem. In mnogo "moderni stov" je pometailo puške v koni^ zo. Vzditiovaje, nevoljno, ampak s spoznanjem, da imajo škofje in ptipeižd več moči nego evangelij.
Toda našlo m» jih je nekaj, ki niso hotHi vzeti rimske zmote na svojo veat. Zavedali so ae pravičnosti svojega dela in čistosti svojih ciljev. Hraniti ao hoteli svoje stališče. Silabus je dobil odgovor. Zmerno je hil api»wi in doNtojno. f*rm>ričal hi rad papeža in inkvizicijo.
Tn dobili ao odgovor.
Rim ne išče prepričanja. Brezpogojno poslušnost zahteva, vsako "nepokorščino" pa kaznuje. Papeževi odgovori so jaani, neizprosni. Kdor se ne uda, je eako-m-uniciran. Izol>čen je že vsakdo, ki se je drznil napisati hesedieo .njegovi eneiklrki v odgovor. Ni UVha, da hi se še posebej formal-.no isobčil. Bkakomuniciran je že vsled dejstva, da je zakrivil greli .svobodne misli.
Vrat oh ao pač še odprta. Kdor '.eli, da se reši prokletafcva, mora proaiti — papeža. Cena je torej znana S papežem ne ne niore obravnavati: samo preklic, kes in pokora pomaga.
Tako so modernisti postavljeni na razpotje. Samo dve stezi sta pred njimi: Ali ae vdajo na milost in nemilost in poteptajo £ lastnimi petami, kar so učili, o čemer so "bili pn-pričiani, ali pa ae ločijo od Rima. Zolov duhovnik je našel svojo pot. Če jo najdejo sedanji modernisti, pokaže čaa.
Hoteli ao rešiti Rim; a Rim odklanja rešitev. Vse hoče imeti in zato ho izgubil vse. Nad zemljo hoče vladtati in zato mu izgine tudi prostor v nebesih. Cezar in Pontifex Maximus v eni osebi... to votli izza časov Jirfiana Apo-state v pogin.
— Bakunin, znani ruski pisatelj in soeiolog pravi v svoji knjigi "bog m država": "Ako hoče ljudstvo liteči svoji žalostni usodi, ima tri pota: dve domišljujoči in eno pravo pot. Prvi dve sta: državna pivnica in cerkev, tretja na socialni preobrat. Ozdravljenje je mogoče' le potom družabnega preobrata, to pomeni uničenje vseh ne<*dnako«ti in ustanovitev gospodarske in družabne enakosti."
Preobrata ne bodo zvršili posamezniki. ne tajne družbe. Preobrat bode nrišel, ker ga razmere mme pospešujejo »n vstvajajo. Preobrat se pripravlja v zavednosti ljudskih mas — nakrat pa .'."<4*'!»*ali;	-do vr-
hunca. Dandanes se dozdeva, da je <? -»'žabni preobrat že pred durmi. Predhoji so že tu. Splošne stavke v Italiji. Španiji, Praacoz-kem, Vestfalskem, Rusiji in velike stavke v Ameriki, so nekake predbitke, katere niso provzročili poedinci, ampak zavednost ljudstva in pa pritisek gospodujočih slojev.
Še vselej, kadar1 je1 ljudstvo mirno dvignilo svoj glas, so gospodujoči sloji odgovorili s krog-ljami in bajoneti. Koliko časa se bode še ta krvava tragedija ponavljala, tragedija, v kateri nastopajo proletarci v pisanih uniformah z orožjem v roki proti neoboroženim proletarcem v delavskem jopiču T TTpajmo, da agitacija tudi pri proletareih v vojaškem joprču obrodi dober sad, da pride čas, ko ljudje ne bodo hoteli ubijati drugega radi peščic ce privilegirancev.
Glasilo hrvatskih socialistov js "Radnička Straia" 1830 8. Osn-trs avs.; srbskih sodrngov pa: "Narodni Glas", 2318 Clyboum Avs., Chicago. Prvi stans $2, dragi pa $1 sa oslo Isto.
SODRUGI!
Vsak socialist bo moral naročiti ' PROLETARCA", kajti list iivi samo od svojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral iiriti "PROLETARCA", kajti to js prva naloga nais stranke.
Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino za "PROLETARCA", ksr ls na ta način se zamors osigurati naprsdek nais-mu listu, tsr ga povidigniti v dnsv nik. Delavci na krov I JAKO VAŽNO VPRAÔANJE?
"Ali ssm Is poslal zaostalo naročnino sa "Prolstarca"?
6s nsl —
"NAfil ZAPISKI".
Kdor se hoče podučiti, kaj js so-socialisent in kaj socialisti hočejs, U naj ss naroči na ' Nase Zapiske '
katera revija ss odlikuje po svojih originalnih in intsrssantnih
člankih.
"Naši Zapiski" so edina slovenska znanstveno socialistična revija, ter jih ursduje sodrug dr. H. Tuma, odvetnik v Gorici.
'Naši Zapiski" izhajajo mesečno v obliki lsposlovnega lista (ma-gazin) tsr ityiejo za celo leto za Ameriko $1.30. Naslov: Uprava "Naših Zapiskov", ulica Trsh Kraljev, štev. 16, Gorica, Primorsko, Austrija.
PRIPOROČILO.
Upravnik "Proletarca", sodrug Frank Podboj js šel na daljšo agitacij sko »potovanje po vshodnih državah.
Najprvo obišče rojake po .Indiana, Ohio. Pennsylvania in West Virginia. Sodrug Fr. Podboi ima polno pravico pobirati naročnino, oglase, ustanavljati novs klube, sploh za vss posls, kar spada v področje "Proletarca" in Jugoslovanske socialističns zvsse.
Slovenske delavce pa prosimo, da naj gredo sodr. Podboju kolikor mogoče na roke.
V rudnikih v Cumberland, B. Canada so delavci na štrajku. Delavci, ne hodite v te kraje dokler bode traial boj med delavci in kapitalisti. Edinole solidarnost delavcev, lahko stre verige kapitalizma.
Včasih se piipeti, da kateremu dopisniku nikakor ni vfteč, ako ne priobčimo njegovega dopisa. U-rednik "Proletarca" se ne smatra za kakšnega gospoda ali zagovornika absolutizma. Vse sporne točke glede lista naj gredo v bodoče pred direktorii "Jugoslovanske delavske tiskovne družbe',— katera izdaja "Proletarca." Zato pošiljajte vse pritožbe glede nerodnosti lista in druge spore tičoče se "Proletarca" na predsednika "tiskovne družbe'• sodr. Fr. Podlipca, 5039—25. Pl., Chicago, 111.	Direktorij.
NAROČITE SE NA DNEVNIK "ZARJA"!
Kdor želi čitati podučne članke o socializmu in novice iz starega kraja, ta naj se naroči na edini slov. socialistični dnevnik "ZARJA."
'Zarja' izhaja v Ljubljani, Še-lenbnrgove ulice štev. 61 II in stane za Ameriko $6 za celo leto.
Za zabavo:
Nek gosPffd in njegpv hlfipec sta_ spala v isti aobi. Postelji sta si stale z znožjem nasproti. Oba, gospod in hlapec sta rada pila.
Nekega večera pride hlapec tako vinjen domov, da je mislil, da je gospodarjeva postelja njegova in se v tej zmoti vleze na njo — z glavo v vznožju. ,
Ko pride gospod pozneje tudi pijan domov, gre tudi truden in vinjen v posteljo, ne da bi opazil hlapca v njej.
Ko se gospod zjutraj zbudi, vidi poleg svoje glave par nog in^ zavpije: "Anže, pri meni nekdo leži." Anže odgovori: "Žlahtni gospod, pri meni tudi". Gospod: "Vrzi ga na tla, potem pa še tega pri meni!"
Ko je vrgel hlapec gospodarja s postelje, sta pač spoznala svojo zmoto.
POPRAVEK
V poročilu o odškodninskem zakonu se nam je vrinila neljuba napaka.
Zakon stopi v veljavo šele s 1. oktobrom ne pa že s 1. julijem. Toliko v znanje.
Poročevalec.
Taktika Jugoslovanske Socialistične Zveze v Ameriki.
Referat z* n. ibor J. 8. Z. v Mil waiikee, WU., obdržan v dneh
25., 26., 27. in 28 decembra 1912.
Demeter Ekonomoff.
Neuupeh, ki ga žaiije A. P. of L. v svojih bojih z ameriško bur-žoazijo, je provzročil veliko ne ssdovoljnoet med delavstvom in vabudtl je ameriško delavstvo — zlasti del strokovnih unij—za reformiranje cele federacije. Ven dar je bila ta reformatorska stru ja skoraj onemogočena kaj izvesti, vsled preja ke aristokracije A. P. of L. Posledica tega je bila, du so najbolj revolucionarni in zavedni ötani zajnistili federa eijo. Ti v A. F. of L. nezaželjeni elementi, ki so bili proti profesio-nelni uniji, ao položili svoj temelj za novo unijo, novo delavsko or ganizacijo na konferenci leta 1906 v Ohicagi, in postavili temelj novi organizaciji naznani Industrial Workers of the World (L W. W.)
Industrial Workers of the World, ali po naše Iucfuatrialna zveza svetovnih delavcev, je gospodarska organizacija delavcev, ki sloni na načelih industriaine-ga unionizma. V svojem jedru odgovarja ta organizacija zaihte vam najmodernejšega delavskega gibanja. V tej federaciji ali zvezi raznih delov industrije, so organizirani v posebnih unijah, katere so zvezane potem v eni splošni industrialni federaciji. Na ta na-<čin zamorejo postati vsi delavci raznih industrij, brez ozira nato da li je član federacije posebne stroke v industriji ali ne. Poleg tega je pa vpisnina tako nizka, da lahko vaak delavec pristopi v unijo, a ko le hoče.
Industrialna zveza svetovnih delavcev ima mimoidoče in dalfeko-sežne cilje. Bojuje se za maksimalni in minimalni program.V svojem minimalnem programu ima zali teve, ki odgovarjajo mimoidočim potrebam; kakor skrajšanje de lavnega ea*»a in. zvišanje mezde, v avojem malt s i mal nem programu pa proglaša za svoj končni cilj: "odprava kapitalističnega izko rišoanja, odprava današnjega dnr* žabnega reda in upeljava eocia-limza."
Za dosego mimoidočih in dale-koaežnejših potreb se poslužuje I. W. W. štrajk ov in bojkotov, za dosego končnih ciljev, to je odpravo sedanjega družabnega re-I da, pa priporoča splošno stavko.
Glede načina in sredstev, ki se jih poslužuje I. W. \V. za dosego svojih mimoidočih potreb, na zna cene v minimalnem programu, kakor bojkot in štrajk, ne----
moremo ničesar reči, ker se teh sredstev poslužujejo vse socialistične gospodarske organizacije v svojem boju za zmanjšanje izkoriščanja in ohranitev samega sebe na potu.v boju za končni cilj. Priporočila, ki naglašajo sabotažo in splošno stavko v dosego izboljšanja gmotnih sredstev in odpravo kapitalističnega izkoriščanja. kar naj bi bilo koristno za _ .razredna „boj ..delavstva, ..najdejo pri zavednih socialistih zelo teško soglašanje ali zagovor. Sabotaža je anarhistično - teroristično sredstvo, katero daje krvavim spopadom med delavstvom in bur-žoazijo prednost, vsled česar se proletarski boji kompromitirajo, to pa vodi najčesčeje do izzivanja političnega terorizma. Sabotaža je nekulturno sredstvo boja, ker požiganje ^ovarn, uničenje strojev ali ubojstvo ne more roditi delavskim bojem vspehe. Samo-obaebi je umljivo, da na ta način človek nekaj uniči, kar je družbi koriatno, a ne doseže ničesar, ker ae uničeno nadomeati z drugim.
Generalni ali splošni štrajk, katerega proglašajo kot sredstvo za odpravo kapitalističnega izkoriščanja agitatorji I. W. \V. organizacije, je tudi anarhistično sredstva Politična indiferentnost pro letarijata omogučuje buržoaziji, da postaja politično jačja in da potom zakohov vzame delavstvu še tiato, kar ai je v gospodarskem bojta priborilo, poleg pa otežko-čuje nadaljnje boje in jih uatvar-ja brezplodne. V takem alučaju proglaŠenja aploine atavk« je burioaziji mogoče, da pokliče na pomoč državne oblaati, katere na-
proletarkc
vadno stavko uduše in utrdijo kapitalistično gospodstvo.
Iz tega je razvidno, da taktika I. W. W., katera odvrača politično akcijo proletarjata in priporoča sabotažo in splosno stavko, je taktika, ki zauikuje taktiko ne-pomirljivega razrednega boja delavcev, je anarhistična, a ne socialistična taktika. Ta taktika je posnetek taktike, ki se je poslužujejo na Francoskem takozvani anarhistični sindikalisti, katero so obsodili vsi evropski socialisti. 8 to taktiko se ne more zlagati naša zveza, pač pa jo mora obsojati.
Poleg omenjenih profesiouel nih gospodarskih organizacij meriškega delavstva, obstoji tudi takozvana Ameriška federacija meščanov, Civic Federation. Ci j te federacije je v tem, da izravna spore med delavstvom in kapitali sti potom sporazuma. Gre ji za so glasje med delom in kapitalom, — za mir med izkoriščevalci in iz koriščanci v imenu 44 družabnega blagostanja". Na čelu te organi zacije stoji nekaj new yorški miljonarjev in se vzdržuje g pro stovoljnimi doneski, ki jih prispe vajo ameriški kapitalisti. Aug Belmont, vodja te federacije je miljonar, med tem, ko se nahajajo med ostalimi uradniki tudi vodje A. F. of L. — Sara. Goinpers in John Mitchell.
Za delavske boje v Ameriki je ta federacija brezpomembna in ae ne izplača pečati se z njo obšir neje. Kar bi končno imel reči je samo to, da je to kapitalistična, ne delavska organizacija in vslec tega tudi naša zveza ne more ime ti ničesar skupnega s to organi zacijo.
Kakor sem že dejal, obstoje po leg naštetih gospodarskih orga nizacij tudi politične stranke predstaviteljice delavskega raz reda v Ameriki, katerih življenje je ozko vezano z našo zvezo —■ te so: Socialistična stranka socialistična delavska stranka.
Kar se tiče taktike teh dveh strank, bodimo kolikor mogoče kratki, kajti ta točka je dala na prvem.našem kongresu povod za velikanske debate in razprave, ko smo razpravljali, h kateri stranki naj se priključi naša zveza. Seda. se želim omejiti le na primero tak tike, ki jih zastopate te dve stran ki in posebno našega stališča na prain organizacijam ameriškega delavstva z ozirom na neporairljiv razreden boj v Ameriki. Kajti za socialistično stranko ni dovolj, da vsebuje samo lepa socialistična načela in teoretično izraženo tak tiko, s katero se proglaša s fraza mi za čisto zlato. Na obrat no — prava socialistična stranka mora uresničiti frazo v življenje, rcsnico — kar pomeni, da mora revolucionarna načela nepomir jive taktike v vsakdanjem življe nju prakticirati. Samo to zaraore rno vzeti kot merilo za sodbo, ka tera od obstoječih socialističnih strank v Ameriki je v resnici so cialistična in kakšna naj bo naša nagnjenost napram en in drugi.
Prva socialistična stranka Ameriki, ki je zastopala ameriški proletarjat v političnih bojih tej deželi in katera je vzdignila prapor revolueionarnega-nepomir-jivega razrednega boja, je vsem poznana S. L. P. stranka. - Ta st ru ^ka 3 e bi la - c nr' i « p. leta 1877. Njen namen je, da organizira ameriško delavstvo v go spodarske organizacije in solidno socialistično stranko, katere naj zaeno delajo za izboljšanje delavskih razmer in odpravo kapitalističnega izkoriščanja. Sredstva i dosego takojšnjih in končnih cil je v »o: propaganda za čista socialistična načela in .taktiko,politične demonstracije in glasovnica. Sploh priporoča ta stranka nepomirljiv razreden boj delavstva in ne pri pozna nobenega političnega kompromisa delavstva z buržoaznimi političnimi strankami. Istočasno ostro kritizira A. F. of L. in I. W. W. in se čestokrat bori direktno proti njim na gospodarskem polju, odklanjajoč le — teh delavske boje in organizira posebne vr-vrste industrialno federacijo, in v mnogih slučajih rekrutira atav-kolomcc in tako pomaga izdajalcem delavskih interesov. To obnašanje S. L. P. S. in nje taktika ne ustvarja samo mržnje med delavci, — drug proti drugemu, — ampak jih tudi oslab-ljnje v splošnem oziru. Taka taktika je zločinska taktika, katera naaprotuje fundamentalnim načelom socializma in razrednega
jboja delavatva, ker zanetuje vluištva patentov, ki se naj nado-laatnih vratah —- Ulesto aolidar- mesti s kolektivnim lastništvom nosti — sovraštvo, kar je v pri3 in z direktnimi natgradamd iznaj edino kapitalističnemu in ne de- dkeljein potom premij ali odliko lavsfccmu razredu.	vanja
Iz tega pa je razvidno, da ob- Neomejena in jednaka volil-stoji delavnost iu življenje S. L 'na pravica za imftke in žeoake. P.S. le v praznih frazah in revolu- lni'iativa, referendum, odpo-cionarnera deklamiranju, kar tvo- klic ki proporcionalno zastopstvo, ri protislovje in zločinstvo na-|M,r*J|K) in krajevno, pram revolucionarnim načelom Odprava senata in predsod in socialistična taktiki.	nikovega s veta (zaivračanja zako-
S protidelavsko in nesocialistlČ- nov.) no taktiko je S. L. P. ubila v de- V"litev predsednika in pod lavskih masah svoj upliv in kredit l™^,nika direktno od ljud-in na ta način obudila v svoji sre- stVtt" dini novo reformatsko strujo. Na 8- Vrh<>vnemu sodišču Zedinje-¿elu te struje, ki se je zopersta- nih	*e odvzame moč
vila protiproletarski taktiki S. L. nizsojati o ustanovnosti zakonov, ,P. je bil E. V. Debs. Nova struja ki »P^e kongres. Narodni si je nadela geslo solidarnost in zakom ftaJ 8e preklifcjo ali od-bratnivo v bojih ameriškega de- l,rav,j° T**om »klep* v kongresu lavstva proti nenasitnemu kapita- M* petom splošnega glasovanja lizmu in je obsodila taktiko pod- vsc#*
tikanja in bratomorne vojne v Odprava sedanjih omejeno-sredini ameriškega delavskega stl #l>r<™enitve ustave, tako razreda. Ta struja je dobila toliko fe,uet«va	spremeniti
privržencev, da se'je kmalu pro- lah d<*,atl	od,oka večine vo
glasila za samostojno stranko, ki je na svojo pest — prosta vseh anarhističnih načinov in proti delavske taktike — stopila na piano. da se zedini s splošnim mednarodnim socialističnim giba njem in tako pomaga izvršiti svoje delo za socializem v Ameriki (Pride še.)
Naša taktika in gospodarske'organizacije proletarijala.
Piše F. Petrič.
lilcev.
10.	Podelitev volilne .pravico v Coluanbia distrietu z zastopstvom v kongresu in z demokratično for ino municipalnc vlade samo zla krajevne razmere.
11.	Demokratična (ljudska) vlada za vse teritorije Zedinjenih držav.
12.	Vzakonitev splošne izobrazbe, zlasti vokativne (poklicne) zofaapbe za razne koristne stanove. tstanovi naj ae i*»ebni vladni oddelek za ljudsko izobrazbo.
13.	Sprejmejo naj se nadaljni za koni za vzdrževanje dobrih ajdrav-stmenih razmer. Ustanovi naj se neodvisni zdravstveni biro, a takimi določbami, ki bk*lo dovoljenem» I Va le popolno svobodo praktičnim
•r>. Kolektivno lastništvo ljišč, kjerkoli je to praktično; violam.
slučajih, kjer je nepraktično, pa 14. Sedanji biro za delo se ima apropnacija potom obdavčenja ločiti od trgovskega oddelka in letne rentne vrednosti vse zem-postane naj samostojni vladni od-Ije, ki služi v špelcuilativne ali iz- delek.
koriščevalne svrhe.	15, Odprava vseh federalnih di-
Kolektavuo lastništvo in demo- strilrtnfh (okrožnih) sodiš«* in di-kratična uprava bančnega in de- striktnih prizivnih sodišč. Z zade-narnega sistema.	rami, ki izvirajo med državljani
Brezposelnost.	¡z VeČ držav in inozemskih korno
Hipna pomoč od vlade brezpo- raoijt nHj s,.	Kaino drž«v__
selnirn delavcem potom otvoritve sodNBa. Vse sodnike naj izvoli vseh koristnih javnih del. Vse ose- |j„dstvo za kratko dobo. be, ki so vposlene pri javnih de- 16. Sodiščem se mora takoj od-lih, morajo biti najete direktno vsetiau» za izdajanje sodnih pre-od vlade, ne smejo delati več ka- povedij (injunetion) kor osem ur dnevno in po obsto- 17. Bw*pla<"na administracija ječih linijskih plačah. Vlada mora zakona.
tudi ustanoviti fiosred oval niče za | 18 Skl-.-ati se ima konvencija za
r«»vÍ7.ijo ustave Zedinjertih držav.
Te zahteve, 'katere po močeh za-nioreiuo izsiliti iz kapitalizma j olajšavo delavcev, so samo pn-|prnve delavcev za polastitev via de (municipalnc, državne in zvez
dfcfoavo dela; državam in občinam mora v danih močeh vse potrebne korake, da omeji bedo, mod delavci, ktero je provzročila anarhi ja kapitalističnega razreda. Industrialne zahteve. Zdravje in življenja delavccv I ne ali federalne), na kar lahko in njih rodbin sc ima čuvati in položijo temelj novemu sistemu ohraniti potom	za -socializirano industrijo, kar
1)	skrajšanja delavnika soraz- jim gre po človeškem in prirod-menio z naraščajočo uspršno>tjo I tn-m prani, mašinerije;	•
2)	oiipočitka za vsakega delav- Iz predwtoječega je razvidno, ca najmanj poldrugi dan v tednu: I da ima socialistična stranka jasen
3)	lioljšega nadzorovanja (in-1 program za se<lanjo«t in bodoč i.piciranja) delavnic, tvornic in nost, ko dobi delavski» stranka v rudnikov;	rok. vlado
preptovedi dela m mladino Socialistična stranka vsled te-pod šestnajstim letom;	«?a ne mara riskirati delavskega
5) kooiHirativnc organi/aege gibanja in končneara cilja za 4<hi-industrij v federalnih kaznilnicah I tro pridobljena izboljšanja'* po-kori«t kaznjencev in njih dd Itom direktne akcije ali sabotaže, visnikov. '	I ampak potom sočasnih legalnih
prepovedi meddržavne trans smNtev, ki «o delavcem, ko po-[»rrtaHje Ji« voz ali uvoz iz on o\ -rt a no jo trt, 1 n o ssvedni jn inte-države v dnigo) proizvodov otro-1 lisrentni, ravno tako pristopna, škeea in kaznjenškega dela kakor kakor kapitalističnemu razredu tudi prrizvodov nenadzorova- Socialistična stranka je stranka nih del, katera sc naj nadomest izobraziš»; stranka, ki želi prole-direktnira vposlevanjem delav-1 tarjat poleg gmotnih razmer cev ali pa potom pogodb (kon-l vzdigniti tudi etično višje in vi-traklov) s Kooperativnimi skupi-[šje. Ali ker tega ne more dikti-nami delavcev;	x	Irati ffOfT^larskim organizacijam,
^^ ustanovitve minimalnih pla-lki, kakor smo že videH, nečejo čilnih lestvic in potom	[priznati delavske politike in toza
H) odprave oficijelne dobrodel-ldevne izobrazbena žele, da bi de-nosti (charitv), »katera se naj na- lavjtvo ne sledilo taktiki sindikn-domesti s starostnim zavarova- listov, ki v resnici ne koristijo njem. za katero pa ni treba niče- proletarjatu, «kuša uveljaviti svoj sar prispevati, dalje z generaJlnim vpliv, ki naj odgovarja potrebam sistemom državnega zavarovanja njenih članov na gospodarskem proti brezposelnosti m telesnim l kontinentu. In ker ao eni njeni poškodbam ter z «obveznim savs- [člani šli tako daleč, da so pripo-rovanjem dclavcev po delodajal- ročali to, kar smatra stranka za cih — brez s troškov delavcev — nezdravo taktiko, je konvencija proti boleznim, nesrečam in smrti.lv Indianopolisu »prejela v svoja Politične zahteve.	pravila točko, ki se glasi:
Absolutna svoiboda tiska, go- "Kateri član stranke bi naspro-ora in J^borovanja.	toval politični akciji aii bi zago-
2.	Vpelje naj sc naraščajoči do- varjal zločin, sabotažo ali druga liodinski davek, noveča sedanji nasilna sredstva v svrtooi osivobo-korporacijski davek; na dedfičine ditve delavskega razreda, sc ga naj se pa raztegne taiko, da bo na- izključi iz stranke. Politična akci raščal sorazmerno z vrednostjo j a naj se tolmači v smislu udele-posestva in z ozirom na bližnjost ževanja volitev za javne urade in sorodstva. Dotiodki teh davkov praktične postApdaje ter admi imajo ae poraibiti za socializacijo nistrativnega Hda v srnglaajn industrije.	strankinega projram»
3.	Odprava monopolakoga last-'	(Koiiee prihodnjič.)
Zakon človeškega dela.
t
"Ako bi čolnici sami od aebe tkali," je dejal nekoč Ariatotel, "bi mojstri ne potrebovali pomočnikov in gospodarji ne svojih aužnjev.'
V resnici: zdrava človeška pamet pravi, da so stroji zato, da o-proste človeka od sirovega fizičnega dela ali da vsaj skrčijo to delo na najneobhodnejši minimum. Ampak zdrava človeška pamet in kapitalistična resničnost sta dve reči. Veliki filozof je zanemaril neobhoden predpogoj za pravilnost svoje trditve, namreč: ako bi bili oni samotvorni ičolniči skupna lastnina vseh članov človeške družbe. Zakaj angleški kapitalisti na koncu 18.v veka, ki jih je prve v zgodovini doletela sreča, da so razpolagali z mehanskimi statvami, in sicer v zasebni posesti, so se držali povsem drugačne praktične filozofije.
Vsako proizvajalno sredstVo v zasebni lastnini je na gotovi razvojni stopnji blagovnega gospodarstva predvsem sredstvo za izkoriščanje tujega dela: čim popolnejše je, tem popolnejše je tudi izkoriščanje. Kaj je kapitalistu mar, da je delavec — pred u-vedbo strojev samostojen izdelovalec produkta in zapovednik o-rodja — degradiran za sužnja, za privesek stroja. Vzlic temu ustvarja nadvrednost, profit. In sicer še v veliko večji meri nego poprej brez stroja — sam pa tudi s tem. da dela sedaj z vso svojo družino, z ženo in otroki. Brez tega živega priveska je mrtev tudi najpopolnejši stroj, z njegovo pomočjo — teče brez nehanja. Cim dlje teče in čim manj se u-stavlja, temveč proizvaja, tem prej so pokriti stroški zanj, tem manjši je riziko, da prehite novejše in popolnejši* iznajdbe stroj, preden je teiinično izrabljen . . .
Tako se delavskemu razredu na Angleškem po uvedbi strojev ni prav nič olajšalo delo, temveč je delavstvo zašlo še v hujši jarem. Delovnik se je raztegnil na 16, na 19 in celo na 20 ur. V pohlepni gonji za ceno delovno silo so vpregli kapitalisti povsod, kjer je bilo delo pri stroju zgolj mehansko in ni terjalo prevelikih fizičnih sil, ne le žene, temveč tudi otroke v fabriško tlako za ves božji dan ali za vso noč. Celo tri-in štiriletne otroke, ki so jih v ubožnicah kupovali za slepo ceno. Celo umobolnim od rojstva, idiotom niso prizanašali. Narobe; za temi so dobičkarji še bolj cvrli, <er so bili še cenejši od drugih. Do smrti so se pehala ta nesrečna litja v tovarnah, s silo pridrže-vana, k strojem privezana. "Vse zapreke", pravi Marx, "šeg in prirode, starosti in spola, dneva in noči so se zrušile. Celo pojetn noči in dneva se je izgubil, tako da je angleški sodnik let 1860 le uprav talmudistično bistroumnostjo mogel razglasiti, kaj je dan in kaj je noč. Kapital je slavil svoje orgije." In stoprav tedaj, ko so se med izstradanimi in izdelanimi, do mozga izsesanimi Mirni sužnji začele širiti ..vsakovrstne bolezni in strahotna umr-jivost, ko so blatne in mračne tovarne postajale semenišča gnilobe in nalezljivosti, nevarnost za kapitalistični razred in ko se je jeza delavskih množic z elementarno silo začela pojavljati, šele potem sc je nekoliko zrahljalo jermenje te sramotne torture in delovnik se je skrčil za spoznanje. Posihmal je bilo skoro vsako skrčenje delovnega časa sad samoobrambnega boja delavskega razreda.
Seveda so skušali tovarnarji na Angleškem — in pozneje v osta-ih deželah — z najpodlejšimi sredstvi izbegavati izsiljeni in pravomočno določeni delovni normi. Tem strastneje so se upirali vsakokrat takim normam, ko je slo za to, da sc uvedejo. Ko je bila v letu 1847 vložena v angleškem parlamentu predloga za de-seturno delo vsaj za žene in mladoletne delavce, ni poznala bes-,nost podjetnikov meja. Uropati jim hočejo ves dobiček — so ae drli — pognati cene njih izdel-;kov v višavo, zlomiti njih go-spodstvo na avetovnem trgu, uničiti eksport, pokončati induatrijo in deleči Grozili ao, da zapro to-
varne iu da se s svojim kapitalom i/selijo. Kajpakda ao proteatirali Uidi njih teoretični atrežaji, liberalni nacionalni ekonomi, ki ao u-j.rli v vsakem vim-šavanju države v gospodarsko življenje, zlasti v razmerje med kapitalistom in de-|1oin, kalen je lepe in alavne "harmonije" kapitaliatičnega reda. In ker je želja mati misli, je ob->šla enega od uji>.. neketga prof«-sorja Seniorja, znamenita misel, da je črno na belem dokazal, da izvira ves fabrikantov dobiček iz poslednje ure (11 in pol urnega delovnika), ki je bila posvečena smrti. Celo krokodilske solze za usodo delavcev so se prelivale, češ da se vsled skrčenja delovnega časa zmanjša tudi njihov zaslužek.
Vzlic temu je predloga obveljala vsled grozečega političnega in gospodarskega gibanja prole-tariata in s pomočjo — agrarcev, ki so podpirali zakon iz sebičnih nagibov, da se maščujejo nad industrijskimi kapitalisti zavoljo odprave mastnih žitnih carin.
Kaj se je zgodilo f Kapital in profit podjetnikov se ne le ni skrčil, temveč je rasel in ae množil brez prestanka. Tekstilna industrija, ki je bila v prvi vr8ti od zakonitega skrčenja delovnika zadeta, ne le da ni propadla, ampak je naravnost zacvetela — vzlic temu, da se je ta reforma izvršila v času, ko se je Anglija 0-brnila k sistemu proste trgovine in odpravila vse carine na tuje izdelke. Že v teku štiridesetih let se je podvojilo število vreten, poraba sirove pavole in izvoz pavol-nih izdelkov sta se skoro potro-jila. In Anglija ne le, da ni bila poražena na svetovnem trgu, tem več si je dolgo vrsto let osvojila na njem neomejeno gospodstvo. Zaslužek delavcev pa je povprež- . no narastel najmanj za 12 odstotkov, v mnogih slučajih celo za 40 odstotkov.
Enaka izkušnja se je pozneje ponovila v vseh deželah, kjer je bilo uvedeno zakonito delavsko varstvo: povsod brezmiselni stok in odpor podjetnikov — in povsod enako ugodne posledice i zanje i za delavstvo i za vso deželo.
II.
Živo silo ovladujejo trdni, neomajni zakoni kakor ostale priro-dne sile. Na njej se pojavljajo le v posebni, organsko-fiziološki obliki, v višji obliki kakor na navadni mrtvi sili, ki je podrejena raehansko-fizičnim zakonom.
Stroj dela s stalno in enakomerno hitrostjo in produktivnostjo, da je uspeh njegovega dela vedno v enakem razmerju z množino dela. V desetih urah napravi n. pr. stroj ravno desetkrat toliko kot v eni uri. Skrčenje delov-' nega časa in pomnožitev izdatkov za stroj ob enaki konštrukciji zmanjšata njegov uspeh in podjetnikov dobiček. Drugače pa Je z živo silo človeka, ki je odvisna od njegovih prirodnih sil, od stanja vsega njegovega organizma. Ob enakih proizvajalnih sredstvih (orodju, strojih itd.) je tem intenzivnejša, tem izdatnejša in tem cenejša, čim boljše in kultur-nejše ao razmere, v katerih živi delavec. Merodajne so i dolgost delovnega . ier... ^tdraysiyeni .., pogoji oziroma konsumna sila ter umska stopnja.
Splošno znano je, da nesvobo-den delavec, zlasti suženj, mnogo slabše in torej razmeroma tudi dražje dela nego prost mezdni delavec: tisto kakor oni izvrši ta z manj kot tretjino kapitala, t. j. izdatkov za delovno silo. En svoboden kosec nakosi toliko kot dva, trije nesvobodni. Ob svobodnem delu rodi rž osmerno in pol* ob nesvobodnem daje trojno žetev, ječmen deveterno in tri četrt, oziroma četverno, oves o-smerno, oziroma dvojno do trojno. Večji pridelek svobodnega dela in ne svobodnjaško navdušenje ali ljubezen do bližnjika je svoj čas povzročil prostovoljno odpravo suženjstva. Iž teh sebičnih nagibov se je n. pr. francosko plemstvo v revolucionarni noči 4. augusta 1789 tako lehko odreklo fevdalnih predpravic in pozneje Se marsikateri fevdalni gospod.	v
(Dalje.)
Tisti kateri so najbolj leni za delo; tisti najbolj zgovorno pripovedujejo delavcem, kako zdravo, — da je delati.
ur naslovi uradnikov
DBUATEV i. P. F. S. IA LETO
1913.
BorlUlJ. itev. 1., Comemaugh, Pa. — Predsednik: Marti« Jager, boa 102;
•	tajnik: It iotokar, b. 1«; bUgajaiki Martin ftergan, b. 102; rti v Coae maugh, Pa. 8eja veako prvo aedeljo v mesecu v dvorani druitva Sv. Alojsija.
Pomočnik, iUv. S., Johnstown, Pa. Predsedaik: Frank Gabroviek, box »6; tajnik: Joe. Budna, boa 57; blagajuik: Jos. Thompson, bo* 65; vsi B. F. D. o, John.towh, Pa. — Seja vsako prvo ae deljo v dvorani druitva Triglav.
' Zaveznik", itev. S. Franklin-Cone maugh, Pa. Prodsedaik Jak. Oabrenja, b. 422; tajnik: Jernej Lovko, b. 814; blagajnik: Frank Kos, b. 53»; vsi v Conemaugh, Pa. — 8eja vsako četrto aedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu.
"Zavedni Slovenec*itev. 4. Lloy-dell, Pa. - Predsednik: Matija Hribar b. i: tajnik: Ant. Gerbec, b. 35; bla
•	gajnik: Matija Serael, b. 77; vsi v Lloydell, Pa. — »eja vsako tMtjo ae-
deljo.	V „
"Avstrija"» itev. 5. Balphton, Pa. Predsednik Ant. Om*rzu, b. 168; tajnik Martin Koroiec, b. 250; blagajnik: Jos Abram, b. (!) ▼ Balphton, Pa.
"Zvesti Bratje", štev. 6. Oarrett, Pa. — Predsednik: Ant. Čuk, b. 217; tajnik« Iv. Kralj, b. 227; blagajnik: Jos. Urbas, b. 197; vsi v Oarrett, Pa Seja vsako prvo nedeljo
merer, Wyo.; blagajaik: Mat. Bruaako
le, b. 157, Diamondville, Wyo — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih Josip
P0"Habeburikl Sinovi", itev. 88, S. Brownsville, Pa. - Predsednik: Mike B.ičak, b. »H; tajnik: Ivan Izjave«, b 52; blagajnik: Ant. Kovači«, b. (f); vsi v Orient, Pa. — Seja vsako drugo ae daljo.
"Jutranja Earja". itv. 29, Meadow Lands Pa. — Predsednik: Ivan Cokli« b. 27«; tajnik: Josip Biajak, b. 253, oba v Meadow Laads, Pa.; blagajnik Ivan Podboj, b. 230, Caaoaaburg, Pa —Seja vsako prvo nedeljo.
"Trpin", itv. 30, Curransville, Kas — Predsednik: Martin Smoliik, b. 61, Breezy Hill SU.; tajniki Ivan Pečnik, B F. D. 2, b. 143; blagajnik: Josip Žibert, b. 54; Breezy HUI Sta.; vsi v Mulberry, Kans. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Sloga", itv. 31, Delagua, Colo. — Predsednik: Frank Urbaniii, b. 7; tajnik: Josip 81avee, b. 67; blagajnik: Josip Žele, b. 126; vsi v Delagua, Colo —Seja vsako drugo nedeljo.
"Zeleni Vrt", itv. 32, Palisades, Co lo.—Predsednik: Ivan Zupančič, b. 76«; tajnik: Jakob Trojar, b. 744; bUgaj-aikx August Miller, b. (t); vsi v Palisades, Colo. — Seja vsako drugo aedeljo.	■
"Slovenska Zastava", itv. 33, Jenny Lind, Ark. — Predsednik: Albin Bob nič, b. 132; tajnik: Frank Grilc, b. 37;
Planinska Vijolica", itv. 51, P»ck ens W. Va. — Predsedaik: Fr. Preda nich, b. 46; tajnik: Andrej Fraaetič, b. 46; blagajnik: Fran CeligeJ, »>• 46i vsi v Pickens, W. Va. — Seja (I).
"Karol Utekar", itv. 54, Boekwood,
pm _ Predsednik: Jernej Hofevar, b.
184; tajnik: Anton Hočevar, b. 184; blagajnik: Mihael Hočevar, b. 255; vsi v Bochwood, Pa. — Seja vsako prvo aedeljo v mesecu.
"Vrh Planin", itv. 55, Crab Tree,
Pa. _ Predsednik: Ivan Tome, b. 94;
tajnik t Josip Valenči«, b. 386; blaga j nik: Andrej Jereb, b. (I); vsi v Crab Tree, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo r dvorani sobrata Ivan Tome.
"Skala"» itv. 56, Allegheny, Pa. — Predsednik: Josip Muika, 1120 Spring Oarden Ave.; tajnik: Mihael Lorber, 1039 Peralta 8t.; oba v Allegheny, Pa.; blagajnik: Martin Krall, 608 Bstler St, Pittsburg, Pa. — Seja vsako prvo ne deljo v K. 8. D. v Pittsburgh, Pa
"Čaven", itv. 57, Carollton, O. — Predsednik: Anton Vidmar, taiaik: Ciril «tibil, box 404; blagajnik: Jo»»P Prime; vsi bo* 404. Carrollton, Ohio.— S«-1" vsako prvo nedeljo v prostorih so brata Martina čermelj.
"Budar", itv. 58, Canmor«, Alta Canada. — Predsednik: Josip Aribar b. 201; tajnik: Anton Polutnik, b. 175; blagajnik: Fran Kralj, b. 172; vsi v Can more, Alta, Canada. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata An ton Polutnik ob 4. popoldne.
Slovenski Fantje", it. 39, May nsrd, Ohio Predsedniki Anton Sko-
advertisembnt
Usuaevljeee M. jaaavarje ML
"Jedinost", itev. 7. Claridge, Pa. bU' jaik: Mat. Bokal, b. 13; vsi v u ^ ________________________
Predsednik: Jos. Jakhi, b. 281; tajnik: \j Lind> Ark. — Seja vsako drugo ' b 156; ujnik: Leopold Bregar, Matija Begina,	blyjalk: ft. I ,e,jo ^ 2 popoidne.	k 46; blsgajnik: Matija Bregar, b. 46;
Jasbee, b. 455; vsi v Claridge, Pa. — ..Edinost", itv. 34, Yukon, Pa. — . y Maynard, O. — Seja vsako dru Seja vsako prvo nedeljo.	Predsednik iu tajnik: Mihael Mačkov-	dvoraai g. Jos. Hrabak-a.
"Planinski Baj", itev. 8. Primero,^ b. 149; blagajnik: Ivan Vkhaar,	»V™«^	«	• u
Colo. - Predsednik: Mihael Krivec, b.U. (t); vsi v Yukon, Pa. - Seja vsak»	^ Predsednik- Juri/ Livk
Sij' tajnik: Ferdnand Kauser, b. 389. vl0 Uleljo v Yukon dvorana	Run P* - |^aD Mnrk, b i33, oba
blagajnik: Joe. Udovič, b. 580; vsi v "PUsiMkl Baj", itv 35 Lora a,	J.¿J^flgJ ^¡¿ijnik: Jorip Arh,
Primero, Colo. Seja vsako drugo ne- 0hio. — Predsednik: Frank Justin,	R F lx 2, Carnegie, Pa. deljo 1708 E. 28. 8t.; Ujnik: Jakob Hlepčar, . Napredni 81ovenci", it. 61, Osrv,
"Zavedni Aujerc", itev. 9. Johns- 1649 E. 31. St.; blagajnik: Ivan Svet,	Ind __ predsednik: Martin Skola, 950
C
181, Chleopee, Kaas. Blagai.i Valentin Yenko, bo* 273, Ckieopee, Kans. A. S. Neuburg, Kana.
Preds.: Josef Pečnik, B. P. D. 8, box 119, Mulberry, Kans. Baiunov.: John Orepniiek, B. F. D. 8, Mulberry, Kans. Blaga j t John Strah B. F. D. 8, box 60, Mulberry, Kans.
At. 4. Mineral, Kans.
Preds.: John Ooriek, bo* 469, Stoae City, Kans. Hačunv.t Prank Mwaiger, bo* 23, W. Mineral, Kans. Blagajnik: Frank Spaiser, bo* 136, E. Mineral, Kans.
Stav. 6. Weir, Kans.
Preds.: Fraak Perme, B. B. 1, Weir, Kans. Računov.: John Schuberger, 1st Street, Weir, Kans. Blagaj.: Peter Ku-kovič, B. B. 1, Weir, Kaus.
Stav. 6. Vale, Kans.
Preds.: Jacob Kuplen, B. B. 8, Pittsburg Kans. Računov.: John Kuplen, bo* 115, Yale, Kans. Blagaj.: Anton Žagar, B. B. 8, Pittsburg, Kans. At. 7. Curanvlile, Kans.
Preds.: John Koron, B. B. 8, Pittsburg, Kans. Bačunov.: Joseph Miklaaz, bo* 64, Yale, Kans. Blag.: Peter Ho fer, B. R. 8, Pittsburg, Kans.
fttev. 8. Fleming, Kans.
Preds.: Matevž Lom ho k, B.K.2, Pitts burg, Kans. Računov.: Jacob Cokjati, R. F. D. 2, Pittsburg, Kans. Blagaj.: Herman liner, R. B. 2, Cherokee, Kaas
At. 9. Badley, Kans.
Preds.: John Dolanc, bo* 41, Radley Sta., Pittsburg, Kans. Računov.: Anton Komar, bo* 92, Radley Sta., Pittsburg, Kans. Blairaj.: Frank Tome, Dunkirk, R. R. 1, Pittsburg, Kans.
At. 10. Jenny Lind, Ark.	I Pri društ. 18. Fr. Kotnik in Fr.
Preds.: Anton Kolbe, bo* 102, Jenny I ijampp Lind, Ark. Računov.: John Eržen, bo* I ,J \ '	T x
47, Jenny Lind, Ark. Blagaj.: Leo. Ko Pri drust. Ht. 19 Luka Tlshler. lene, bo* 235, Je\»ny Lind, Ark.	I prj Jništ. žt. 20. Domjan Lov-
■it 11. Breeiy Hill, Kans.	-¡n
Preds.: Louis Ramovft, bo* 45, Breezy I ' . .	„ , n . .
Hill, Mulberry, Kans. Račaaov.: Ro Pri drust. at. 22. Karl Has, Mat. chus Ciodiua, R. F. D. 2, bo* 125, Mul- Babi« in M. Antal.
berry, Kans. Blagaj.: John 2ordani, I »t« , «i , t __x^..
Breesy Hill, Mulberry, Kans.	Isobčeni člani in čUniOS:
At. 12. Cherokee, Kans.	OJ društ. st. 1 . A. Aldrigheti,
Babruder in Val. Golob. Od drust. »t. 3. Fr. Pire in
Bol. Pod. Društvo
laksrpMt»«MSfi< una v e*«avt
rmrim
Sedet: Frontenac, Kans.
OLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBBRŽAN, Bol 72, Minersl, Ksna. Po d p roda.: FRANK AUQU8TIN, Box 360, W. Mineral, Kana Tajnik: JOHN CERNB, Box 4, Breesy Hill, Mulberry, Kana Blstajnifc: FRANK 8TARClČ,Box 245., Mulberry, Kans Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac. Kana
NADZORNIKI: PONURAC JURŠK, Box 357, W. Minersl, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN socman, Box 482, Krontensc, Kans.
POROTNI ODBORr J08IP 8VATO, Woodward, lows. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kana JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znais same edea Dolar. Va; dopisi se naj blagovolijo pošiljati, fl. tajniku. Vae denarne poiiljatve ps gl. blagajniku.
1
v Johnstown, Pa. — Seja vsako sadnjol Predsednik: Jakob Bupert, b. 238; ^^ ^^ "Sokol", fitev. 6L>, nedeljo v Cellso, Pa.	tajnik Ivan Sestri« ,b. 131; blagajnik: I GleveUnd ohit)> _ predsednica: 2ofka
'Jasna Poljana", itev. 10, Browns- Tomaž (''ulig, b. 86; vsi v 8outh iork, Hirk. ggg	Ave.; tajnica: Fran
vlile, Pa.—Predsednik: John Oarboda, |pa __	vsako tretjo nedeljo.	iiika Trbežnik, 1161 Norwood Bd.; bla
b. (f), Ederborn, Pa.; Ujnik: Iv. Bla- "Ljubljana", itv. 37, Barberton, O. Lajnica: Marija Poznik. 1254 E. 59. St.; iinc, b. 88, Newcomer, Pa.; blagajnik: predsednik: Ivan Jankovi«,_ 510 1st | vse v Cleveland, O. — Seja vsaki prvi
Bob-Hvala,
Pa — Predsednik: Fran Bavdek. b. I y'sako drugo nedeljo v dvorani sobrata I ]f 16, Bobbins, Pa.; tajnik: Jernej 242; tajnik: Fran Kauiii, b. 73^ bla- L^,	Bupnik, b. 15, Coulters, Pa.; blagajnik:
gajnik: Ivan Zakrajiek, b. 243; vsi v .»Dobrt Bratje", itv. 38, Bridgeport, Josip Serasnik, b. 15, Bobbins, Pa. —
Dunlo, Pa. — Seja vsako prvo nedelja.IqWo> _ predsednik: Martin Potnik, Seja vsako prvo nedeljo
* "	'Bratoljub", itv. 64, Milwaukee,
Predsednik: Ivan Kaker, 220Va Orove Ht.; tajnik: Ivan Lenko, 163
Iv. Stritar, b. 6, Brownfield, Pa. — Se- gt u;nik: Josip Janko*«, 515 Van torek v mesecu, ia vsako prvo nedeljo.	St.; blagajnik: Ivan Debeve, 809 Woo- "Adamič in Lunder", itv. 63,
"Zarja Svobode", itev. 11, Dunlo, gter Ave . vgi v Barberton, O. Seja bins, Pa. — Predsednik: Josip B
"Danica", itev. 12, Heilwood, Pa. k 134. ujnik: rr*n Ouna, b. 722; bla "1 Predsednik: Lorenc Sajn, b. 105; taj I ninik: Josip Butar, b. 482; vsi v Mis. nik: Jos. Tomaiin, b. 35; blagajnik: Brid port 0. — 8eja vsako prvo ne- Groi . , .
Alojzij Kitt, b. 85; vsi v Heilwood, Pa. q Qb g d0p0idne v dvorani druitva Beed 8t.; blagajnik: Florjan Rakun,
— Seja vsako prv onedeljo.	I ^bare v Baydsville, Ohio.	360 Florida 8t.; vsi v Milwsukee, Wis.
"Vaiarnica", itev. 13, Baggaley, '..^ai'*, itv. 39, Neffs. Ohio. — Seja (t)
Pa. — Predsednik: Ant. Planiniek, I Predsednik: Franc Kotar, b. 26; taj- "Bratje trdno stojmo", itv. 65, New
114; Ujnik: Ant. Verhoviek, b. 141; I |kj Jotip Dniai, b. 26; blagajnik: yew Alexandria, Pa. — Predsednik:
blagajnik: Ignac Ferlin, b. 31; vsi v U plahuta, b. 26; vsi v Neffs, O. — I Martin Öiinkovec, b. (t); Ujnik: Jo-
Hostetter, Pa. — Seja vsako drugo ne- g^ vmgko tretjQ nedeljo v prostorih sip Žuraj, b. 103; blagajnik: Fraa Bes-
deljo.	I sobrata Josip DrnaS-a.	nik, b. (f); vsi v New Alexandria, Pa.
"MoJ Dom", itev. 14. Orient, Pa. I .«orel", itv. 4«, West Newton, Pa. _ 8eja v*sko prvo nedeljo.
Predsednik: Ant. Korbar, b. 7, Eden-I predsednlk: Josip Ogrin, b. (t); Uj- .»Vsi Slovani", itv. 66, Wa^on, 111
born, Pa.; Ujnik :Ivan Lipar, b. 472,lik. Qto Tekave, b. 263; blagajnik: __ predsednik: Josip Hvalica, b. 554,
Uniontown, Pa.; blagajnik: Iv. Brule, Jotip z0rko, B. F. D. 3, b. 91 a; vsi Muddy, 111.; Ujnik: Alojzij Grebenjak,
b. (f), Edenborn, Pa. — Seja vsako I Wfft Newt0n, Pa. — Seja vsako k (t); blagajnik: Valentin Marie, b.
četrto nedeljo v dvorani New Salem, I četrto nedeljo dopoldne.	(f). v Wesson, 111. — Seja vsako
Pa.	"Jutranja Zvezda", itv. 41, Cleve- Uadnj0 nedeljo.
"Slovan", itev. 15, Sopris, Colo, —hand, Ohio. — Predsednik: Josip Ma- "Narodna Sloga", itv. 67, Seminole,
Predsednik: Alojzij Kiun; Ujnia: riniiif 3536 E. 80. öt; Ujnik: Fran Pa _ Predsednik: Ivan Jelovlan«. B.
Alojzij Jahn, bo* 106; blagajnik: Kokotec> 7623 Osage Ave. 8. E.; bla- p. D. 6, b. 169; Ujnik: Frank čampa,
Fran Lukaiii, b. 132; vsi v Sopris, Colo. I a-nik: Anton Ulepii> 8102 Marble B. F. D. 6, b. 142; blagajnik: Nikolaj
Seja vsako prvo nedeljo v prostorih so- L g E ;vgi v Ciev„iand, Ohio. — Zvonižar, b. (); vsi v New Betlehein
braU Ivan Koncilja, v Piedmont, Colo. - . vgako dru nedeij0 v dvorani pa. — Seja vsako prvo nedeljo v pro
* "Bratstvo", iUv 16. Bu*ton Ia. -	Tomaiin.a.	Ltorih 8obraU Ivan Campe.
Predsednik: Leopold 8trmole, b. 433; ..jß^ Slovenec", itv. 42, Oglesby, "Združeni Balkan", itv. 68, Clin
Ujnik Ivan Kraiovec, b. 433; blagaj-1 m __ pTedBednik: Ivan Ooriiek, b. 67; ton, Ind. — Predsednik: Anton Jankel
nik: Ant. TomiiÄ, b. 433; vsi v Bu*ton, L .nik. j. stok b 19. blagajnik: bo* 843; tajnik: Teoilor Choleva, bo*
Iowa. — Seja vsako prvo nedelo v pro- Al i i: Novak b. 121; vsi v Ogleebv,141; blagajnik: Anton Roielj, bo* l; ------------• -»ia.	iAiojzij o ,	,	v clintoni Ind. _ s^j» vgako prvo
nedeljo ob 10 dopoldne v prostorih so
štorih sobraU Ant. Ti.miii-a.
■Zora," itev. 17, Akron. Mich. —
111.
— S j ja vsako prvo nedeljo. Sava", itv. 43, PorUge, Pa.
r^inlkw:	Predsedaik: Martin'Baspotaik, tajnik: brata Iv. Močnika
ton Novak, box 68; blagajaik: Fran Flisek, B. F. D. 3, b. 6; vsi v Akron, Mick. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Zvon", itev. 18. Braddock, Pa. Predsednik: Fran Zefran, 233 Kinnar
I Jurij Razpotnik; blagajnik: Mihael Božič; vsi v PorUge, Pa.; R. F. D. 1. — Seja vsako drugo nedeljo.
Balkan", itv. 69, Pittsburgh, Pa. — Predsednik: Fran Oerlovič; tajnik Fran Lah, 5239 Butler St.; blagajnik
Računov.: Martin Simoniiek, boz 259, Cheroke^, Kaus. Blagaj.: Andrej Medved, bo* 2, Cherokee, Kans.
At. 13. Adamson, Okla. Preds. Josef Certalič, Adamson, Okla. hačunov.: Kudolf Veglič. bo* 244, A-il&meon, Okla. Blagaj.: Wank Akvan», Adamson, Okla.
At. 14. Maynard, O. Preds.: Anton Akoberne, boz 156, Maynard, O. Računov.: Leo Bregar, bo* 46, Maynard, Ohio. Blagaj.: Josef Miheuc, box 22, Mavnard, Ohio. At. 16. PitUburg, Kans. Preds.: Vigil Simion, B. R. 3, Pitts
| John Kova<MČ.
Od. društ. št. 7. Jos. Peterko, Frank in Antonija Lamer.
Od društ. št. 9. Mihael Aleš in Kari Gildan.
Od društ. št. 16. John Zanetel. Od društva št. 22. John Morsi.
Umrla članica:
Pri društvu št. 11, Breezy Hill,
SOCIALNE RAZMERE IN UMRLJIVOST OTROK.
Triglav", itv. 44, Tercio, Colo. —	Aloijzij Hlad, 5436 Harrison ave.; vsi . Pr»,u*,inik- Ivan Škrl b. 137: tainik:lv Phittsburgh, Pa. — Seja vsako (f)
Alley; Ujnik: Jakob Zalaznik, 842Vo ^ Jibai, ^139; blagajnik:Tan	"Zvesti bratje", it. 70, New Derry
Washington Ave.; blagajnik: Ivan A. F	ygi Terci Co1q _ ^ Pa. - Predsednik: Jak. Skofič, b
Orm, 507 Chery Way; vsi v Braddock, q ne,le|jo<	5; ujllik. Štefan Kopriva, b. 11; bla
Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. .'Mirni Dom", it. 45, Johnstown Pa.	gajnik: Ivan Prah, b. 41; vsi v New
"Združeni 81ovenec", itev 19 rM— Predsednik: Mat. Pečjak, 287 Coo-	Derry, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo
rona, Kans. — Predsednik: Blaž Mizo- ujaik: Gregor Hreičak,	v prostorih sobrata Štefan Kopriva ob
2r Ki 162; i Twt' Kighth Ave. oba v Johnstown, Pa.;	2 popoldne.
35; blagajnik: fltef. .lak.n b. 127; vsi l { jmk. Jogi De^Cc, b. 720, Cone	"Delavec naprej", itv. 71, Besse v Carona, Kans. —Seja vsako drugo ne I * pa J _ Vfako drug0 ne- mer. Pa. — Predsednik: Ivan Sepetnik, deljo ob 2. popoldne v dvorani Frana ; dvorani 8v. Cirila in Metoda, b. 13; tajnik: Anton Katič, b. 8«; bla
Zupančle. I . itv 4ft Ali*	gajnik: Martin Mazi, b. 171; vsi v Bes
burg, Kans. R^unov.: Anton Deilas. gu, I Kans. Apolopija Govejšek, crt. box 4S3, Frontenac Kans. Blagajnik: .f m (Jmrla W maja 1913; Peter Wirnsberger, Rose a Walnut Hr.,!	_
Pittsburg, Kans.	|	John Cerne, gl. taj.
At. 16. Franklin, Kans. Preds.: John 2ager, box 3, Franklin, Kans. Računov.: Vincenc Esgorshek, box 45, »anklin, Kans. Blagaj.: Anton Koiir, Franklin, Kans.
At. 17. Carney, Iowa. Preds.: Vincenc Merzel. box 78, Car-1 Nedavno le izšlo delo "Bole-
i» •®ei«,ni položaj" in "ad
Blasnik, box 61, Carney, lows.	vse zanimiv je v tem delu Cla-
At. 18. Winterquartera, UUh. I nek dr G. Tugendreicha ix Ber Prede.: John Besnik, bo* 51, Winter L.	H »ocialnega položaja
quarters, Ptah. Računov.: John Beven,!""" , ^	,.. I
Box 10M. Winterquarters. Ptah. Blagaj.: I na bolezen in umrljivost otrok. Andro Blaiič, bo* 11, Winterquartera,	^mtJjo hočemo oertati vsebi
'''"'•t. 19. Black Diamond, Wash. "O	_ ^
Preds.: Frank Kutcher, b* 606, Black Leta HK)9. je umrlo na Nem-Diamond, Wash. Bačunov.: Jack Schal Ukeni od 2,0:J8.:i57 novorojencev
^^KtiS lvWi ..¡«o mrtvorojenei) SK.4SS
Diamond. Wash.	dojenčkov, to je otrok v prvem
šL 20. Ely, Minn.	I letu staroati. Na vaakih tisoč je
Preds.: Jernej	^fu' STumrlo torej 170 dojenčkov.
Minn. Računov.: Anton Erčull, Ely, I	:.»«,;.	" _i
Minn. Blagaj.: John Teran, Ely, Minn. Po drujflh lezelall je pa umrlo
At. 21. Witt, IU.	v razdobju od 1901 do 1905 od
Preds.: John Bepolusky, b* 494, Witt, vsakih iqqq novorojenčkov : V 111. Bačunov.: Jacob Bregant, bo* 512, r ° ...	/
Witt, III. Blagaj.: Luka Drnoviek, bo* Avstriji 213, na Odrskem 212, na
424, Witt, 111.	Španskem 173, v Italiji 167, na
»t. 22. Huntington, Ark	Srbskem 140, v Belgiji 148, na
Preds.: Anton Drening, Huntington,	' . i„„Ul,Am
Ark. Kačunov.: Mike L. Siico, Lock Francoskem 139, iia Angleškem
Box 45, Huntington, Ark. Blagaj.: Jo-1 ]33 v Švici 134, na Švedskem sef 8upančič, Huntington, Ark
92. na Norveškem 81.
Švedija in Norvegija izkazuje-ta torej najnižjo umrljivost dojenčkov, med tem ko so ponaša pri krajevnih društvih A. S. B. P. I Avstrija z na višjo. — Predčasno
SPREMEMBE
v mesecu Juniju 1913.
Predsednik: Fran 8mrekar, b. 237; tajnik: Frank Benko, b. 150; blagajnik:
b. 127; Ujnik: Ivan Jantar, b. 108;
v prostorih sobrata Martin Mazi ja Koscaiuako," itv. 72, Bankhead,
Mat. Oregi, b. 89; vsi v Hua^ington. ^ajnik: tr*n	Caaada. - Predsednik: Anton
Ark. - Sej? vsako prvo nedeljo.	Ali*, Ark. Seja vsako drugo nede o.	Dat k a,
"Sokol,'' itev. 21, West Mineral, "Slovenci Bratje", it. 47, Avella,	blaga «ik: Valentin I>obia, b.
Kans. - Predsednik: Andr. Belak, b. Pa. Predsednik: Josip Kancius, b.184;	. y Alt Ca.s.la. -
381, West Mineral, Kans.; Ujnik: Al. tajnik: Martin Obed, b. 167; blagaj-	^^
Zupančič, b. 68; blagajnik Fran Spai- nik: Ivan Dolinar, b. 72; vsi v Avella,1 J(pod Tri lav0|n.. Stv> 73> Smith
wr, b. 136; oba v Mineral, Kans. Seja Pa. - Seja vsako drugo nedeljo.	pa __ pre,lsednik: Josip «trle,
vsako četrto nedeljo. I "Slovenski Mladeniči", itv. 48, Au-	b< 63t r. p. p. 7; tajnik: Ivna Eržen,
"Od boja do smage," itev. 22. La r0ra, 111. — Predsednik: Jernej Vrbič,	R F x>. 7, b. 149; blagjanik: Anton
Salle, 111. Predsednik: Iffnac Jordan; I Aurora Ave.; tajnik: Ivan K. Marsich,	Beririne R. F. D. 7, b. 166; vsi v Smith
tajnik: Louis Oregon^ 2010 Market R> 5( b- n2. bIagajnik: Josip Jakoi,	fie,3 p^. _ Seja vsako (t)
gorië^'vai	^eridan St, vsi v Au^ra 111. - "Kranja prijateljitv 74, Falls
§eia vsako prvo nedeljo.	I®«j* vsakega 16tega v mesecu.	Creek, Pa. — Predsednik: AlojH.1 81ak,
"Slovenski Bratje", itev. 23. Coke- "Clevelandake Slovenke", it. 49, b. 61; tajnik: Jernej Oorjup, b. 142; ton W Va — Predsednik: Ladislav I Cleveland, Ohio.—Predsednica: Marija blagajnik: Josip Uriič, b. 261; vsi v Benedikt ,b. 117; Ujnik: Alojzij Lu- Polončič, 8100 Union Ave 8 E.t Uj- Falls Creek, Pa. - Seja vsako prvo £k b. 381; blatnik:: Jos. Oorec, b.	Frančiika Penko, 3557 E B.St.; L^eljo v prostorih sobrata Ji.»P Ur-
294; vsi v TTiomss W. Va. - Seja i« blagajnica: Frančiika Juh, 3533 E. 82. šlia.	•
kT zadnjo nedeljo.	«t.; vse v Cleveland, Ohio. — Seja vsa OPOMBA: Tajnike istih druhev, ka
"Ilirija", itev. 24, Iselia, Pa. — I ko prvo nedeljo. ,	teri zapazijo kako pomoto istoUko tu-
Predsednik: Ivan Tnrk, b. 241; Ujnik: "ProleUrec", itv. 50, l>anklin, dl ksterih druitveno poročilo J6 P0' in blagajnik: Ivan Prosnik, b. 262; vsi Kans. — Predsednik: Alojzij Koroiec, mankljivo, prosim, da mi nemudoma v Iselin, Pa. — Seja vsako prvo nede b. 90; Ujnik: Fran Vegel, b. 38; bla poročajo, da se nedostatki v ImeniKU,
kateri izide drugič, popravijo. 8 sobratskim pozdravom
VILJEM SITTER, gl. Ujnik S. D. P. Zvw
lj0.	I gajnik: Alojzij Oblak, b. 90; vsi v
"Delavec," iUv. 25, Bock Springs, I Franklin, Kans. — Seja vsako tretjo Wyo. — Predsednik: Val. Jugovlč, 302 I nedeljo.
bicovi dvorani.	|m ^^ At6 . Vil T cieveland, O. —
"Amarnica," itev. 26, Bxport, Pa. |8eja vsako sadnjo nedeljo v mesecu za Predsednik: Ant. Hribar, b. 18; Ujaik: I prihodnji me e.
Ant. Martiniek, b. 125; blagajnik: Fr. I "ljubljanski Orad", itv. 52, De I Kaa^ Baiuaov" Leais Bresnlker, Lo«k Lavrič, b. 108; vsi v Bxport, Pa. — Se |Ka,b IU _ predsednik: Anton Osred- Box 38, Frontenac, JUns. Blagaj.: Ro ja vsako prvo aedeljo.	ikaf( 302; Ujaik: Ignac Kos, 1126 U>ert Gruber, Front®|e, Kans
•Mlroljub", itev. 27, Diamondvil ISUte St.; blagajnik: Fran Kržlč, 1317	suv. 2. Oh#>pee, Kans
Wyo. mM Predsednik: Fran Homan,I Msrket 8L; vri v De Kalb, 111. - Seja) Preda.: Josef I>esjak box «MJlee b (») Ujnik: Jos Motoh, b. 141, Ke-'vsako drugo nedeljo.	'pea, Kans. Bačunov., Louis Aidicb, bx Srmole
IMENIK IN NASLOVNIK UBADNI KOV KBAJEVNIH DRUATEV A. S
B. P. D. V LETU 1913. Atev. 1. Frontenac, Kans.
Preds.: Anton Kotzman, Frontenac
Novo pristepli člani in članice:
K društvu št. t Amalija Mle-kuš.
K irui^.l/LMihaeJ,Kflt*jLn. K društvu št. 18 Anton Medve-šek.
K društvu št. 19 Frank Sornik. K društvu št. 20 Josef Perme, John Skubic in Josef Fink
Suspendirani člani in članice.
Pri društ. št. 1. osj. Krönstei-jier, Lovrenc Kremžar, M. Bogataj, i>Is. Jetzbaher, oJs. Yartz, Ant. Menghini, Peter Menghini, Fr. Haas, John Humer, o«Ts. Opa-r& Peter in Christ Meisnitzer.
Pri društ. št. 2 John Bertoncel, >Iohn Fidell in Her. Hribar.
Pri društ. št. 4. Fr. Šuster, John jn Mary Sluga, Martin Lakner, ,Pac. in Mary Samadosa, Ant I)obne, Aug. Gole in ^felhior Lak ner.
Pri društ. št. 6. Alfonzo Alber ,tini.
Pri drnšt. 7 Fr. in Antonija Lanier.
Pri druftt. št. 9 Stefan in Apo ,lonija Brezovar, Peter Lederer.
Pri du*t. št. 10 Andej in Anton Kaus.
Pri drust. št. 16 Anton Weho« ^vec.
Pri društ. št. 17 Fr. Furlan, Tchn Stsnfel. Mat Stanfel in J.
rojeni otroci, sifilitični otroci in oni, katerih porod je izredno težak, umrjo največkrat vkljub takojšnji pomoči. Dr. Grasl pravi: V prvih devetih dneh pomrjo o-troci vsled prirojene slabosti, de-si ti ¿sn -pa -vn-ičtR jujti- -ttrtfrki--zunanjih vzrokov.'
Dr. Tug<»ndreich piše: "Marsikaterega slabotnega otroka bi iztrgali smrti, če bi bilo materinsko varstvo med nosečnostjo, porodom in po porodu dobro izvedeno in če bi bilo preskrbljeno za smo-treno preiiranitev in oskrbo 0-trok.'
Naravna prehranitev z materinskim mlekom je vqdno, naj bodo druge okoliščine še tako različne, močno varstvo. Med tem ko je umrljivost dojenčkov, hranjenih z materinskim mlekom, pri revnih
še vpliva na zdravje otrok in ds je najboljše obrambno sredstvo proti nevarnostim poletne vročine za dojenčke. Tem žalostnejae je pa dejstvo, da vedno manj mater doji svoje otroke.
Trdili so, da matere vsled prirojene telesne nezmožnosti ne morejo več dojiti, ali novejše preiskave so dognale, da gre največkrat le za socialne vzroke. Beda sili matere, da iščejo delo izven doma in tako so oropane možnosti, da bi dojile. Nezadosten zaslužek mož in pogosta'brezposelnost sili žene, da gredo na delo izven doma. Beda je največja morilka otrok. Po Neuman-novih preiskavah umrje od 1000 otrok zi dobro situiranih krogov, ki so zrejeni e steklenico, 103, od 1000 otrok revnih slojev pa 229, torej nad petino novorojencev. V revnih slojih gre vzporedno z velikim številom otrok pomnožena umrljivost. Ker ne narašča delavčev zaslužek s pomnoženim številom otrok, je mati prisiljena, da poinče delo izve« doma in tako prispeva k dohodkom, . otroci pa ostanejo doma brez varstva, brez oskrbe in smrt jih grabi
Nezakonski otroci izkazujejo silno visoko umrljivost. Matere nezakonskih otrok so največkrat delavke izven doma in morajo oddajati otroke tujim ljudem, da lahko same dalje služijo. Malokdaj skrbi' oee. za nezakonskega otroka, ker zasluži največkrat komaj sam zase. Nezakonski otroci so navadno izročeni javni ubožni skrbi in po malih občinah jih prerivajo iz kraja v kraj in povsod so v nadlego. Položaj nezakonskih dojenčkov je v današnji družbi kar najslabši.
Od 1000 novorojencev je umrlo:—
vsled sifilide .... 1.78 10.20 vsled življenske slabosti .......29.24 67.17
vsled bolezni sapni- •
ka in drugih . .19.89 26.07 vsled črevesnih bolezni ........59.49 106.47
Ko so stari otroci nad leto, te-<l;|j zelo pojenjuje umrljivost. Telo dobiva več odporne sile, čim je otrok starejši, tem laglje preboli bolezni. A tudi še v starosti od dveh do šest let je umrljivost med otroki revnih slojev večja kakor umrljivost med otroki bolj-««» situiranih slojev. Stuart je dognal, da umrje od 100 otrok v dobi od 1. do 4. leta:
v	na.
mestu	kmetih
pri bogatih .... 5.2	2.8
pri imovitih .... 9.4	5.2
pri manj imovitih 10.3	6.7
pri revnih......11.5	7.1
Otroci staršev, ki žive v ugodnih socialnih razmeral
in bogatih približno enaka — o- tudi večkrat žrtev razli^nil (kolo 7 odstotkov — je umrljivost otrok, ki jih prehranjujejo z u-metno hrano tem večja, čim bed-',nrjše so socialne razmere staršev. Umrljivost dojenčkov, katerih starši imajo pod 1500 K dohodkov, je bila pri naravno prehranjenih 7.3 odstotkov, pri umetno prehranjenih 31.6 odst.; pri dohodkih nad 1500 K je pa znašala umrljivost dojenčkov prehranjenih r. materinskim mlekom 6,4 odstotkov, umetno prehranjenih pa J2.5 odstotkov.
Dokszano je, da je materinsko mleko hrana, ki kar najugodnej
10 e-
zgod kakor otroci staršev, ki Žive v dobrih gmotnih razmerah. Matere delajo izven doma, otroci imajo nezadostno nadzorstvo ali sploh nobenega. Prav tako vplivajo slabe socialne razmere na telesno zdravje otrok, prav tako se pokazuje njih vpliv tudi na duševno zdravje. Otroci, ki imajo nezadostno nadzorstvo ali so brez vsakega nadzorstva, nao izročeni cesti, kjer jih ne dolete le različne nezgode kakor da ao povoženi itd., temveč cesta je tudi stvari-teljica zanemarjene mladine."
Dr. Richter.
PIOLITA


! Stran fa :
►
HIMMMMM>MIII»MM»
Juffoalov. 800. Udruipnj® it. 22 ▼ ChUholmu j« imelo svojo redno sejo dne 6. julija. To je bila tudi seja, ki se ima vriiti vsakega pol leta in na katerej ae je izbral tudi novi odbor.
Novi odbor sestoji iz sledečih sodrugov:
Tajnik in blagajnik Mate Mu-vrin; računovodja Steve iKasnu; organizator Joe Muvriu; zapisnikar Louis HrObnich.
Nadz. odbor: George Brinsek, O. Zobec, in K. Herljevich. Sodružni pozdrav.
Mata Muvrin, tajnik.
Iz stare domovine
' — Pravica!—Graaki 'Arbeiter wille' poroča: Kmetu v Stiibingu je njegova 171etna dekla, ki je bila noseča, izmaknila strgano srajco. Kmet je zahteval od dekleta srajco; dekle je tajilo; kmet hitro pošlje po orožnika in dekle odženejo v zapor v Frohn leiten. Vsled duševnih muk, ki jih je dekle pretrpelo, je pred časom porodila v zaporu mrtvo dete m čez nekaj ur je umrla tudi sama v strašnih bolečinah. Srajca je bila vredna 40 vinarjev, zato sta morala umreti otrok in mati. Vsakemu človeku, ki ima še trohico čuvatva v arcu, se mora skr čiti srce, če pomisli, da sta morali dve človeški življenji poravnati še nedokazano tatvino strgane srajce, vredne osem groiev. Kmet ukaže in že je "pravica*' pri roki, da odvede ubogo, trpeče dekle v zapor. "Bom že poakazal vlačugi," tako je mislil kmet, in pokazal ji je temeljito, da je prenehala misliti in živeti. Če je dekle res vzelo srajco, jo bo dobil kmet sedaj nazaj. Ali — teh cunj se držita dve človeški življenji. "Pravico" posedujočih vkrujejo trupla, tako hoče boža volja, tako hočejo vladajoči. Ko je mlada mati umrla v zaporu, so naložili njeno truplo na lojtrnice — na katerih se morda ptrejšnji dan vozil gnoj — in je odpeljali v mrtvašnico.
Tela s dvema glavama.
Pri posestniku Frasu v Ženja-ku v Slovenskih Goricah je krava dne 22. m. m. podvrgla zdravo tele, ki ima dve glavi, tri gobce in 4 oči. Vidi pa samo na dveh očesih.
sko varstvo. Govoril je na dolgo
in široko proti prodlogu Silberer-Mudhitaoh za vladno predlogo, češ da je ta Veliks boljša za obe
strani.—4 4 Bae kerzeitung'' pa sedaj v 13. št. z dsie 19. junija po-jasnuje, zakaj je ta kričanaki poslanec obetruiral. Moč je pekovski mojater v Lineu, ima 1 pomočnika in 2 vajenca. Edini v Lmcu ima ie pomočnika na hrani in mu plačuje 10 kron sia teden. Ker prezira postavne določbe o varstvu delavcev, je bil večkrat kaznovan. Zadnjič so ga 14. maja t. 1. kaznovali na linškein magistratu z globo 20 K oziroma 24 ur zapora, ker se je grobo pregrešil zoper odločbe gornjeavatrijakega namestništva, ki govore o nadomestnem počitku delavcev. Dični krščanski poslanec je imel delavca ob nedeljah dalje nego do 8. zjutraj v službi, pa mu ni dal nič nadomestnega počitka; vajence, se ve, pa izkorišča po dnevi in ponoči! Raaunie se, da je tak kri čanski sioicialist hud nasprotnik socialistov in njih predlogov za zboljšanje delavskega varstva!
— Nova danska vlada.—Kralj
Kristijan je bil valed demisije prejšnje vlade z ozirom na izid zadnjih volitev povabil voditelja socialistov, fitauninga, da sestav! novo valo. Stauning je odklonil vabilo, izjavil je pa, da so socia linti faktično pripravljeni podpirati radikalna vlado. Nato je kralj imenoval voditelja radikal cev, odvetnika Zahleja, za mi nistrskega predsednika. Novo ministrstvo odklanja vse ekselenčne naslove, uniforme in ordne. Zahle je že sestavil novo ministrstvo.
— Impozantna socialistična demonstracija v Trstu. — Takoj, ko
se je izvedel izid ožjih volitev v III. volilnem razredu pri Sv. Jakobu, se je zbrala pred "Delavnim domom" ogromna množina delavcev, ki so priredili navduše» ne ovacije novoizvoljenima kandidatoma sodrugoma Cerniutzu in Simonotti. Proti večeru se je še povečana množica podala v im-pozantnem aprevodu z zastavo in godbo na čelu k Sv. Jakobu, v to socialističko trdnjavo, ki je ie enkrat povedala javno in odločno, da hoče ostati zastopana v obi činskem svetu po socialističnih svetovalcih. Prepevajoč j eobšla mHuiie£,~ki je mhio navaščala, ulice Madonnina, in S. Giacomo in Mente. Na "Campo S. Giacomo" je čakala ogromen sprevod druga, še več tisoč glav broječa Skupina, ki je pozdravila sprevod z živijo-klici in se mu potem pridružila. Ta ogromna ljudska reka je obšla potem, prepevajoč delavske pesmi, ulice Gavardo, Poi-ziana. Sprehajališče Sv. Andrej, Tartini, ulico Lloyd. Navali. S. Giusto, Catedrale, ulico delle Mo-nache, Doota po Korzu zopet v "Delavski dom" v ulico Madonnina. Povsod je bil sprevod pozdravljen z navdušenimi klici na socializem in socialistične svetovalce. Pred 4'Delavskim domom" sta nagovorila množico sod ni ga Cerniutz in Chinasi in se je za tem množica mirno razšla. Zavedno delavstvo je hotelo praznovati svojo resnično zmago v III. volilnem razredu in jo je praznovalo, kakor je ni mogoče praznovati lepše.
-— Zanimiv postavodajalec v
Avstriji je poni. Alojz Brendl, seveda krščanski aocialee, ic Linea. 4. junija je začel v socialno političnem odseku obfctruirati pekov-
— Drakonska vojaška obsodba.
''Pozor4' javlja iz Przemysla, da je vojno sodišče izreklo sodbo proti onim dragoncem, ki so lani v Pardubicah demonstrirali, ko so jih peljali v Galicijo. Glavna razprava je bila že meseca marca. Sodni gospod, general kavale-rije, baron Kumsner, pa ni potr dil sodbe, vsled česar so se spisi poslali najvišjemu vojnemu sodiš ču na Dunaju. Zdaj sta obsojena rezervna dragonca Jonaš in Ha vliček kot kolovodje na smrt i puško; pomiloščena sta pa prvi na 8 in pol let, drugi pa na osem let ječe. Ostalih 19 vojakov je obso jenih na ječo od štirih do sedmih let; tisti vojaki, ki so se udeležili demonstracije v popolni pijanosti, so dobili po več mesecev ječe. Preiskava je, trajala 7 mesecev. V««ga skupaj je obsojenih štirideset rezervistov; vse kazni zna Saj o stodvajset let joče.
S takimi drakoničnirai obsodbami netijo vladajoči krogi narodom v Avstriji 44ljubezen" do domovine.	'
benega večjega kraj«. — Razburjen ie med prebivalstvokn zlaati v Budimpešti je zelo veliko, ker železniško ravnateljstvo o neareči ie ni izdalo natančnejšega poročila.
— Pravijo, da se je človek polagoma razvil iz živalskih nižin do današnje kulturne stopinje. Torej ima za sabo živalsko suženjstvo, v resnici je pa aredi božjega suženjstva, preko katerega bode še le dospel do svobode. Prava prosveta človeštva, prosveta, ki bode človeški rod povzdignila tako visoko, da bodo ljudje živeli kakor ljudje, je na konci razvoja, ne pa v začetku.
Razvoj je včasi počasem, potem hitreji, včasi dela zopet nasilne skoke, potem pa se zopet vprav zaspano in megjeno razvija.
Mi verujemo v zmago človečan-stva na zemlji, da, mi smo prepričani o tem. Mi želimo to zmago, tni jo tudi z vsemi svojimi silami pospešujemo. Nikdar se torej ne smemo ozirati nazaj, ampak glejmo v prihodnjost, v tisto prihod-njost, kjer se nam prikazevajo prvi žarki splošnega bratoljublja — svobode, enakosti in bratstva.

Železniška nezgoda na hrvaškem. progi Zagreb—Reka blizo Ogulina med postajama Tunj-Generalski stol se je zgodila velika železniška nesreča. Trčil je iz Budimpešte vozeči brzovlak štev. 1004 v polnem tiru v brzo-vozni tovorni vlak št. 1041. Obe tolkomotivi sta se popolnoma razbili. Tudi mnogo vozov je razbitih Mrtva sta oba strojevodja, oba kurjača, vlakovodja tovornega vlaka, dva zavirača tovornega in več potaik^v, -Zakrivil, je »e* srečo poduradnik v Tunju, ki je dovodil tovornemu vladu predčasno odpeljati iz postaje, dasi-ravno bi moral čakati brzovlaka.
Po poročilih obratnega vodstva je mrtvih razen službenega osob-ja še več popotnikov. Do sedaj so izvlekli izpod voz dva popotnika., ki sta bila v spalnem vozu. dva druira popmltnika ležita se pod razdejanimi vozovi, vendar ni gotovo, če sta mrtva. Uradnik, ki je zakrivil nesrečo, je bil takoj suspendiran in aretiran. Zjutraj se je odpeljal iz Zagreba poseben vlak s preiskovalno komisijo in s sanitetnim Oddelkom. Vsled viharjev so bile brzojavne in telefonske zveze prekinjene. Poznejša poročila opisujejo nesrečo še mnogo hujše. Brzovlak je imel 120 popotnikoiv. Ker je na kraju nesreče hud ovink, sta trčila oba vlaka v polnem tiru. Lokomotiva brzovlaka ie padla 20 m čez železniški nasip ter potegnila s se-več voz. 14 voz trtvornega vla-razbitih. Nesreča se je zgodila ob 3. z rut raj. V spalnem vozu je bilo 20 oseb. Voz je razbit. Poročila iz Zagreba zatrjujejo, da je 20 mrtvih. Rešilna akcija je težavna, ker v bližini ni no-
boj vf
je
Dobiček od odpravljenih kitaj skih kit. Kite zanimajo v sedanjem času KitajOe najbolj. Odkar je vladala odsloviijena dinastija na Kitajskem, je bila prva in poglavitna dolžnost doprega kitajskega državljana, da je noail kito. Kdor je ni imel, je bil 8trogo kaznovan kot upornik. Odkar je pa našla evropska kultura pot za obzidano kitajsko cesarstvo, je zgubljala kita precej svojega prejšnjega ugleda. Kitajski poslanik v VVashfngtonu je 1. 1910. poslal svojemu cesarju dolgo spomenico, v kateri priporoča, naj odpravi cesar kite. Ali stoprav zmagoslavni revolneionarci so odpravili to predpotopno frizuro, ki bo prinašala Kitajcem tudi prav lep, žven-ketajoč dobiček kakor je izračunal pred kratkim pretkaui Hin Huu-Wamg: vsak Kitajec potrebuje na dan 15 minut, da si napravi čedUo frizuro, pri brivcu traja še enkrat tako dolgo. Čeprav »o mezde na Kitajskem zelo nizke, vendar pomenja onih 15 minrut vsak dan 5 vinarjev, na leto torej 18 K 25 vinarjev za vsakega Kitajca. Na Kitajskem pa prebiva okroglo 100 miljonov moških, ki so stari čez 15 let, torej prihranijo s časom, ki je bil prej odmerjen za česanje 1825 miljonov kron. Če iz«la povprečno vsak Kitajec na leto 90 h za laan* trakove, prihranijo zopet s tem 90 miljonov kron in ravno toliko prihranijo na oblekah. ker se ne bodo več tako hitro pokvarile, kakor so se doslej. Vsega skupaj bodo torej prihranili Kitajci lepo svoto 2005 miljonov kron. Da bi jih le lepi račun v praksi preveč ne razočaral.
jima izročil blagoslovljene prata-ne s nagovorom o učinkih podeljenega blagodova je bila slovesnost «oi** an*. Priče, ki jih je blagoslovil Kirchsteiger ob novi zvezi, ao iapovedale, da so dobro vedele, da ceremonija ni bila enakovredna z zakonom, kakersuega terja postava. Vse priče ao pa ao-glašale v tem, da je napravil blagoslov nanje izredno avečanoaten, reKen, pretresljiv vtiak in da ni Kirchateiger niti najmanje posnemal ali smešil zakona v cerkvenem smislu, ampak ao bili prevzeti od resnosti in doetojanatva onega trenotka. Kirchateiger ni zahteval nikakrine nagrade za avoj blagoslov, pač pa je sprejel, če mu je kdo prostovoljno naklonil darilo. Saidburžo deželno sodišče je KiTohsteigerja oprostilo, ker v njegovem postopanju ni bilo nič poniževalnega za cerkveni zakon. Kirctaatciger je duhovnik in ima pravieo, da blagoslavlja. Storîl je to, za kar je kot duhovnik opravičen. Od tega procesa je poleklo že deset mesecev, a sedaj mu preti zopet nova obtožba. Od takrat, ko ga je sodišče oprostilo je Kirch ste iger blagoslovil že veliko parov in je v ta namen uredil tudi prav dostojno kapelo. Na stotine ljudi je priHo k njemu, ki vsled avstrij skega zastarelega zakona ne more jo skleniti nove zveze in ki so prisiljene, da žive v "divjem zakonu". Taikoj je prišel h Kirchstei-gerju tndi tiskar iz Gradca in Kircrtfcteiger je blagosTovil njegovo novo zvezo. Ko je pa tiskar jeva ločena žena izvedela o tem, je ovadila svojeoa ločenega soproga zaradi Ibifcamtfe. Salcburško državno pravdništvo vodi sedaj že predpreiskavo zoper Kirchsteiger ja in prav gotovo tiče za ovadbo klerikalci.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
— "Salcburški zakoni". Klerikalci ne odnehajo v boju, ki so ga začeli proti ljudem, katere je zakon razočaral in katerim neusmiljeni zastareli zakon ne nudi pomoči. Protiklerikalnegn pisatelja Kirchsteigcrja, ki je napisal roman 4'Pod spovednim pečatom" in je katoliško ločenim osebam s takozvanim "«aleburškim zakonom" bolet dati priliko, da se za-•rarujejo-	obrekovanju • hu«
dohnih jezikov, so že enkrat procesirali, ker je s tem onečaščal zakrament zakona, a deželno sodišče v Salcburgu ga je oprostilo. Sodišče je takrat natančno dognalo, kako da postopa Kirch-stcitfcr pri »klepanju zakonov. Kirchsteiger je najprej imel nagovor, v katerem je naslikal osebam, ki so prišle ik njemu po blagoslov za novo zvezo, trpljenje ločenih katoličanov, ki je morajo prenašati vse življenje; potem je pojasnil pomen ceremonije, ki jo bo on izvršil in povdarjal, da morata biti obe osebi očiščeni vseh grehov in da jima odpušča po obi-« čajih stare katoliške cerkve in po svoji duhovniški moči vse grehe. Nato ju jc blagoslovil, a ne v imenu papeža ali države, temveč v imenu božjem. Dvojica je morala potem obljubiti, da boče vztrajati v lj*ilbezni in zvestobi, da hoče deliti veselje in trpljenje in obljubiti, da bo takoj, ko se reformira državna postava glede zakona ali ko bo veljavno ločena prejšnja zakonska zveza, sklenila zakon, ki bo veljaven po državnih in cerkvenih postavah. Ko sta to obljubila, sta si podala roke. Kirchsteiger ju je blagoslovil in
Sodrug Frank dava je iel za par tednov na agitacijsko pot v Minnesoto. Ako bode dopuščal čas, obišče tudi delavce na gorenjem polotoku Michigana. S od rog Šavs ima polno pravico izvrievati vse posle ki se tičejo '' Prolstarča'' in Jugoslovanske socialistične zveze."
V slučaju, da slovenski delavci v kakini naselbini v Minnesoti že le govornika, naj se obrnejo na tajnika soc. kluba v Aurori, Minn Sodroga Šavsa slovenskim delavcem kar najtopleje priporočamo.
Uprava "Proletarca."
Ali spite dobro?
Slabo zdravje je jako dober vzrok za slabo spanje. Osebe, ki imajo slabo prebavo, ali so kro nično zaprte, delajo "nreveč duševno, imajo navadno slab spanec.
V takih slučajih nikakor ne smete rabiti narkotične leke. Najbolje je, če skušate uravnati svojo prebavo in utrdite telo. Mi bi priporočili Trinerjevo ameriško grenko vino ,ki bo popolnoma iz-čistilo vaše prebavljalne organe. Na to zdravilo se lahko zanesete, če zgubite apetit, se naenkrat počutite slabe, ste zaprti ali imate glavobol. Po lekarnah. .T<m. Tri-ner. 1333—>39 So. Ashland ave., Chictogo, 111.
........MM».......II6S6
Bolečine v hrbtu,
kater« povzroiaio obistne ne prilike, kitro izginejo, sko
rabite
Severovo Zdravilo za obisti In jetra.
(Se vera'a Kldsty and Llver Resiely)
katero se priporoma za »drav-ljenje obistmh in jetrnih ne-
prilik.
Cena 50 centov in $1.00.
t
• Znoj ne : noge
povzročajo pekoii in bolestni občutek. Odpravite ga z rabo
Severovega Praška za noge
(Severa'» Foot Powder)
ter «i pridgbite udobnost.
Cena 25 centov. *
Potrebščina za toaleto
Ni boljftega toaletnega pripravka nego je
Severov Antiseptični toaletni prašek
(Severas Astlaeptlc Tollet Pow4er)
Priporoča se «a raoike za rabo po britju, za ienske za vzdrienje lepote kote in zo per potenje, in za otroke ia dojenčke zoper šolnino ogo-relost in razpoklost kote.
Cena 25 centov.
Kadar kupujete zdravila, vprašajte lekarnarja za Severova Zdravila. Ako jih nima v zalogi, naročite jih od nas.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
LOUIS RABSEL
moderno urejen «alun
Il 411 BRAID AIE., KEROSHA. VIS
Telefon 11»;
Rabim 100 rojakov
ki hočejo poetati samostojen in neodvisen gospodar v lepem in rodovitnem kraju, kjer je dobra voda. zdravo podnebje in kjer jih je te mnogo naselje nih, ki so vsi prav radovoljni. ie hoče kdo postati kedaj premoten farmer, se ne sme naseliti tam, kjer *e ni farme-rjev, ki ibi mu kos povedati, če bo za-mogel na zemlji tudi res ti veti. V o-koliei lepega in cvetočega mesta Crivitz, Marinette County je ie veliko farme-rjev in rojakov in nikdo ae ne pritotu-je. Zakaj net Ker je zemlja redovit-na, na njej rastejo vsi tisti poljski pridelki kot v starem kraju, izvrstna pitna voda, fdravo podnebje, trave aočna-te in rediJne za tivinorejo, ne hudih viharjev ne toče, ne suSe, ne močvirja, več jezer za ribji lov, z eno besedo vse dobre lastnosti, ki jih farmer potrebu je. Zemlja je zelo po ceni, ker se kupi naravnost od lastnika samega T. Ker-sten. Nobenega dobička zemljiškim kompanijam. Ker je te lastnik precej star, bi se rad hitro znebil vse zemlje, zato podari vsakemu kupcu v mestu Crivitz eno loto zemlje za hišno stav-hišče do 25. avgusta, pozneje ne več. Zemlja mora biti prej ko mogoče vsa prodana, zato prav ¡^ ceni in lahka odplačila.
Pilite danes v slovenskem jeaiku na T. Keratenovega zastopnika
N. PTKX.OR,
1586 West 21 St.
Chicago, m.
S Al^OON
z biljardom in kegljišče*
Poleg saloona dvorana ta društvene seje, veselice itd.
John Stražlšar
611 Market St.. Waakef*i. III. Pfcoa« it. »71.
M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA SlFKARTE. Pošilja denar po poŠti in brsojav
no. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces.
in kr. konzulatu. _
EDINA HRVA&KO — SLOVEN SKO — SRBSKA AGENCIJA.
Kadar nemore-te dobiti pravi Richter painex-peller pri vašemu lekarnarju pišite na
F. Ad. KICBTER
74-10 Vsikisftsa
Strni,
IIV TOKI, I. T.
carl strover
Attorney at Law
Zaatapa ai vtsh sriiiéih.
St. so be 1009 ISS W. WASHINGTON STREET,
CHICAGO, ILL. Telefon : Hain 3989
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 476.
1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lavvndale 8996.
leeai
GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vae po najnižjih conah. Na zahtevo ae dovaža na dom.
G. Mamčilovlch & Co.,
331 Greeve St, Oonemaufh, Pa.
Tel. Con. 4050.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodOYice, miaertln« rode is runih necpojflfh p(jač. 1887 Se. Vlak it TeL Canal 14M
AVSTRO-AMERIKANSKA Črta.
NIZKE OENS.
Velike ugodnosti:
električna luč, izvrstna kuhinja, viae zastonj, kabin« tretjima razpreda na parnikn
Sledeči parniki odplujejo^b 3 uri popoldan iz New Yorka:
Argentina . . . - 28. ma|a
Oceanic .... 7. fnni|a
Martha Washington ., !4.|nni|a
Za vse informacije se obrnite na ¿lavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
6ti'l Act's, 2 Washington St., N» Yirk.
ali pa na droge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi.
TUJCEM priporočam svoje do bro urejeno prenočišče in restav racijo, domačinom pa svoj aaloon vsem skupaj pa vse.
IG. KUŠLJAN
229 1st Av«.
MILWAUKEE. WIS
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdravnik sa notranja bolezni ln ranocelnlk. .zdravniška preiskava breaplaine—pls ¿ati ja I« zdravila 1924 Blua IalanS Ave., Chicago. Urednje od 1 do S po psi.; od 7 do 9 zveter. Izven Chieafs ftiveii bolniki naj pi»«jo sloveneko.
«IOS. A. FISHER
Baffst
Ima aa rsapelaf« veakevwtno »Ivs, vino, Mnodk«, Iti Ir.vrstni proetor za sk ropilla. S76S W. 26th St.,	Ohlcsfs, XU
Tel. Lawadale 1761
E. BACHMAN 1719 S. Oentre Ave., Chicago, 111.
je največja čf« k oslov enak a delavnica zaatav, znakov, čopič in vseh druStvenin potre<bočin.
Zahtevajte takoj po po*ti moj veliki cenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zaatonj.
POZOR! SLOVENCI! P0Z0R1
SALOON
~ è modernim kegljlšces Sraào pivo v eodtkih in le drafo ia—o»ialne pijaAe'Ur vodki Potniki dobe éefeo
Postrssbe točna le Isl ▼ae« EQovsneesn ki
MARTIN POTOKAR, 1625 8e. Centra Are. Ohicafa
L STRAUB
URAR
1010 W. lath »t Ohicafa» 1
Lee voi)e aalofo er, veeittu, pn km drefik «rafotfte. Iawtnje S
pepraviia v Soj nizki «Mi
V Važno upraianjef^
Un mi opravi mm If sijMiji ¡s »iwijt,
Konzularne - ,
vojaik«:20/i firwe «t ,,4m ^^Miluaukee.m,
Kaj piše Jaka Strigelj
S tajiov, 12. žulaja.
Dragi moj urednik t Vem, da si ie v skrbeh radi mene. Zadnji teden me ni bilo z artiklom naokrog in v duhu vidim, kako se praska« za ušesi misleč: Preklemana reč. kaj če bi se Jaka izneveril? Ali če bi ga tren pomencalt V duhu vidiip tudi tolsto obličje z zašnofanim nosom — obličje Kranjskega Janeza Smrcoviča s sladko ginjenim na smehom. 8 strahom in kislim o-brazoin je pogledal Janez Makako de Afinja na tisto osmo stran Pro-letarca zadnji teden — kakor po navadi — gledal je in gledal, a mojega pičerja ni bilo. To so se mu raztegnila žegnana usta od enega pa do drugega žegnanega ušesa: 4 4 Alia I Temu smo pa le dali siiofat, da ima zadostil" ln veselo je smrcnil Janez.
Le brez skrbi, brat uredniki Jaka Štrigelj se ni izneveril, nifi se ne bo, dokler bo njegov mali prst gibal. Bet your boots! In ti Janez Makako le obesi svoje veselje na kljuko — tako kot si obesil doktorat in ljubezen presmentane Mice! — Jaka je se tukaj in vlil ti bo se marsikatero kapljico 41 grenkega" v tvojo kupico preden se poslovi» od svojih posvetnih nebes. Bet your snuff! — Stvar je takale: Odkurn sem jo na vakance. Ako je pa Človek na \Hkancah, se spodobi, da se odpočije, ali ne? Well., z mano je ravno tako. Primahal sem semkaj na north in enostavno sem si vzel »"rest" za par tednov. Ali je to kaj Čudnega! Mogoče se to še zgodi in današnji moj eskjuz naj velja tudi za v bodoče. Morda se niti danes ne bi oglasil, ampak moram pokazati prijateljem v Žo-letu. da sem se živ. That's all.
Tukaj je zelo prijetna okolica. Vode je dovolj, zraka ae več, a drugo se pa razume samoposebi. Kje sem — to je moja stvar. Tebi, ^brat editor, bi sicer lahkp poae-petal, tfda za publikum in Kranjskega Janeza naj pa bo za enkrat tajnost. Saj ni treba, da bi vsi znali, kod se klatim in investigi-ram ; to se pravi: investigiral bom. kadar bodo vakance pri kraju. Kar sem do zdaj staknil bi bilo vredno omeniti le to: Ne daleč od tukaj je nek kranjski pop, kateri je silno podoben Ja nezu v Jolietu. Z mirno vestjo ga lahko krstim za Janeza Makakota de Afinjo No. 2. Menda sta hodila skupaj v šolo — šestnajsto šolo na Kleku. Wel\, naj bo kakor če — popinček silno sovraži socialiste, ker se po njegovem mne nju poročajo ali ženijo za grmom. On pravi, da bi morali vsi sociali-• sti biti	je aa in aj<»
gova rimska žlahta. Wery well! Slučajno sem pa nekega večera opletal svoj frak skoz božanstve-no šumo z namenom, da vjamen kakšnega — komarja. Nisem vje komarja, pač pa sem vjel Janeza No. 2 in koga ž njim, kaj mislite? Mislite li,da je bil ž njim zamorec ali "nigr"? Ali Pavle Po-kur^T Ali šilobradati Hanže? Bedasto! Bila je ž njim navadna Mica v navadni kiklji. Sedela sta tesno pod košatim grmom in Janez No. 2 ji je hlastno citiral can> ticum eanticorum (to je menda 4'Visoka pesem"); dalje ji je navdušeno pravil o čudodelni palici očaka Arona, kako je razdeli Rdeče morje na dve plati, da so šli Izraelci »kozi in druge take svete reči iz svetega pisma. Sure Mike! Mica je poslušala in izražala svojo zadovoljmoat s cmokljan-jem . . . Tedaj pa jaz stopim bližje, Snamem klobuk z glave, raz proatrem roki nad srečnim parčkom in deklamiram: „ . In nomine part,e vzemi jo na kvatre — kivlar Mieo odslovil pa Ančko dobiš.
44Amen", odvrnil je Janez No. 2 in bila sta — poročena in sicer >od košatim grmom. Nato me , prasa, koliko računam za poroto. Odgovoril sem, da nič. Poroka e bila čisto po rimskem obredu — jes — in če se pop poroča pod ?rmom — jes — to jaz vedno o-irayira zastonj. Sure Majk! Pri-ika je bila ugodna, *ato sera ga ie gorkega spomnil na njegove »čitke zoper socialiste. "Sociali )ti so srečni, da ae saj lahko po -oče na kortu, ako že drugam ne narajo iti. Mi rimski duhovni se poročamo navadno v bezmen-u, na cimpru, pod turnom, pod ?mreko, za bezgovim grmom — iploh povsod samo tam ne, kjer šika." Tako je govoril Janez No. 2 in jaz sera mu verjel. Uho ari Janez! Poor devil!.
Tako vidiš, brate editor, sedaj imam še ta sedisfekšn, da sem po oopovsko poročil enega popa. Bečjur buc! Prepričan sera, da ta ne bo več nikdar zabavljal čez vas. Tako se jih najlažje zafrkuc-ne. — Say, kaj pa je s Pihlerje vim kevdrom t Ali se je inštru ment na 44wireless" polomil ali kaj T Ves zadnji teden nisem dobil nobenega poročila, kar sem pa imel od poprej, mi je pa eauad-ska burja odnesla po tajzih, tako da sem ostal popolnoma na cedilu. Suspišn imam, da so šli vsi ?ihlcrjevi na Sidr Lek ! Ako je tako, potem seveda ni pomoči.
Good night ! .
Prihodnjič se že oglasim pravočasno — ako — ako — ako jaz nam ne odtnarširam na Sidr Lek! Ako se to zgodi, potem good night, Jaka! Vendar pa upam, da ne bo te nesreče. Da si mi zdrav!
Jaka Štrigelj.
KDO HOCE KRVAVO REVOLUCIJO?
4Araer Slovenec", trobilo slovenskih Rimcev v Ameriki, nepre nehoma čivka o 44krvavi" revo. uciji, češ, da jo socialisti hočejo. Resnica pa je, da so Rimci ved' no pripravljeni na krvave poboje in umore na debelo. Da dokažemo krvoželjnost in brutalnost rimskega gada, nam ni treba iti nazaj v srednji vek. ko je "sveta^ rimska inkvizicija" samo na Španskem fmmorila, podavila in sežgala do 50.000 oseb — ni nam treba iti na Filipinske otoke, kjeij so tekom zadnjega stoletja goi spodujoči rimski paše v duhovniških ovratnikih spravili zahrbtno in očitno na tisoče ljndi nasilno pod zemljo (kar potrjuje senatni dokument v Washingtonu) — lokaze imamo med nami. žive dokaze. En tak dokaz je Rev. C. J. Kluser, katoliški duhoven v Mor gantownui v barbarski zapadni Virginiji.
Ta duhoven je pokazal svojo žejo po človeški krvi v pismu, katerega je pisal 17. aprila t. 1. so drugu Theodore Debsu, bratu Rugena. V tem pismu,katerega je priobčil 44The Melting Pot" v St. Louisu, Mo., v celoti, je zapisal Rev. Kluser sledeče besede:
4 ... You want by all means a revolution. Well, you can have it. We are keeping our six-shooters and gatling guns in trim, and we are ready to receive you. If we fifteen million American catholics are not able to shoot off the heads of 117.C84 due»-paying socialist* (and this was the membership of your party last year, according to the National Socialist Hand book No. 2, page 31), we do not deserve to live..."
V slovenskem prevodu se to glasi:
44 .... Vi hočete na vsak način revolucijo. Dobro, imejte jo. Mi imamo naše revolverje in puške nabite in pripravljeni smo ¿prejeti vas. Ako ne more nas pet najst milionov ameriških katoli čanov odstreliti glave 117.984 socialistom ,kolikor jih plačuje prispevke (in toliko članov je štela vaša stranka lansko leto kakor razvidno iz "National Socialist Handbook" No. 2, stran 31) po-tem nismo vredni, da iivimo..."
Tako Rev. Kluser, katoliški duhoven v Morgantown, W. Va. In ta rad-bi-morilec ve, kaj govori. Teh besed gotovo ni zapisa za "špas". On se zaveda, da go-vori v imenu rimske cerkve v A-meriki, h kateri spadajo tudi na Si jolietaki Rimci. On pravi, da "mi imamo nase puške nabite",s katerimi "bomo mi odstrelili glave socialistom." Seveda, to je
zelo krščansko! In s tem popom
se gotovo strinja tudi Kranjski Janez; če ne, pričakujemo, da g* ožiosa v prvi številki svojega trobila. Toda ne bo ga ožigosal, kajti to je popolnoma v soglasju i tem, kar hočejo ameriški Rimci. Rimska cerkev se nikoli ne spreminja. To naglašujejo Rimci sami. Rimska cerkev je vedno ista, kakor je bila v srednjem in v novem veku — to se pravi, da je vedno krvoločna in nasilna napram svojim nasprotnikom. Razlika je le ta, da rimska cerkev danes nima tiste moči, da bi javno izvrševala svoje nasilje, kakor ga je v srednjem veku — da bi 44 krivoveree' in brezverce pekla na grmadah, kuhala jih v vrelem olju, natezala jim kosti na rasnih inštrumentih, ki jih je iznašel sam satan--nak! tega več
ne more. Ali Rimci ne morejo pozabiti tistih časov in vedno delujejo na to, da bi si zopet priborili tiste čase.	* J
• * Mi imamo naše puške pripravljene", pravi Rev. Kluser. i Da je to- vsekakor resnica, dokazuje vest, katero je priobčil zad-, nji teden 44The Menace", proti-j katoliški list v Aurora, Mo. Ta list poroča o dogodku v Oclwei-! nu, la., kjer je 12. junija t. 1. drhal pijanih katoličanov do krvavega potolkla nekega protestan-tovskega pridigarja. Pri tej priliki se je izrazil neki Rirnec: "Mi imamo v kleti pod starim cerkvenim poslopjem Sacred Heart Hall tisoč pušk spravljenih in dobro zalogo streljiva, kar bomo znali porabiti."
Mi tej vesti ne bi verjeli — ali ker vidimo črno na belem, kaj j piše Rev. Kluser, namreč: "Mi imamo naše puške pripravljene" moramo verjeti, «la ameriški iiraei res zbirajo puške pod cerkvami! Čemu? Ali ne za krvavo revolucijo? — Neki divji rimski pop (imena se več ne spominjamo) v New Vorku je lansko leto izustil tele krilate besede: 44 Socialist je stekel pes človeške družbe in treba ga je na mestu ustreliti!" Kako divno krščan sko! Kranjski Janez v Jolietu. ali si tudi ti teh misli? Odgovora ni treba — ker vemo, da si!-
pride kedaj do krvav» revo-tieije v Zed.državah. jo bdrto za čeli Rimci. bo kedaj zadavljena svoboda tiska in govora ko-ikor je še imamo — jo bodo za davili Rimci, ki že danes gredo v to svrho kapitalistom najbolja na roko. fV bodo kedaj uničene jav-ne šole — sodobno najboljša javna institucija v Zed. državah — uničili jih bodo Rimci. fanieiti [ločejo vse. kar je naprednega in modernega in podjarmiti «i ho če j o celo Ameriko, tako da bo papež imel kam iti, kadar ga iz Italije preženejo. Na to delajo a-meriški Rimci sistematično že le ta in leta in 44 Araer. Slov." je temu dokaz, v kolikor pridejo Slovenci v poštev.
je že. da se slovenski de lave i zdramijo, kolikor jih ic ro-buje Rimcem in da starejo gada. ki ga gojijo na svojih prsiji.
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Rimski "Amer. Slovenec" na-števa s posebno naslado 1 'socialistične" morilce. Kar je bilo zadnje čase umorjenih duhovnov ali menihov na Apanskem in Portugalskem, vse te umore ao zakrivili po mueuju Kranjskega Janeza —• socialisti. Dokazov za to seveda ni nobenih — čemu jih je treba T! i'e rimsko-klerikalni list to piše, potem je že vse samo od sebe "resnica". In to piše organ tisto hierarhije, katere se drži stoletja stara, debela sdcorja človeške krvi in katera se neprestano nama« ka v sveži krvi nedolžnih žrtev.
Ni uam treba iti na Špansko al) Portugalsko, kjer je sveta cerkev prelila inorja človeške krvi — kajti tudi doma v Ameriki irua ista cerkev svoj krvavi rekord:
Predsednika Abrahama Lincol-na je 1. 1865 umoril katoličan J. Wilkes Booth, Mrs. Surrat in o-stali sokrivci umora so bili tudi katoličani.
Predsednika James A. Garfiel-da je L 1881 umoril katoličan Guiteau.
Carter Harrison, župan chikaš-ki je 1. 1893 padel po roki katoličana Prendergazta.
Katoličan Leon Czolgoez je 1. 1901 umoril predsednika Wm-McKinleya.
Policijski lajtnant Becker v New Yorku, sokriv umora prve vrste in obsojen na električni stol, je tudi ' vzoren" katoličan.
John J. Gallagher, irski katoli-čan je 1. 1910 streljal na newyor-škega župana Wm. J. Gaynora z namenom, da ga usmrti.
John J. McNamara, katoličan in član kat. militariztične organiza cije 4 4 Knights of Oolumbuz" in njegov brat James B. McNamara, sta L 1911 priznala krivdo gigant-ne dinamitne konspiracije in krivdo 21kratnega umora v Los An-gelefiu. Ortie McManigal, njiju bivši bratec in samoizpovedani di-namitard, je tudi katoličan. | John Schrank, kateri je lansko jesen obstrelil Roosevelta v Milwaukee, je tudi katoličan.
Rev. C. J. Kluser, katoliški du hoven v Morgantownu. W. Va., je pred kratkim pisal sodr. Theodore Debsu: "Mi imamo naše puške nabite. Če ne more nas 10 milionov ameriških katoličanov odstreliti glave ameriškim socialistom, potem nismo vredni, da iivimo."
Za enkrat je dovolj. 8To je le nekaj kapitalnih katoliških morilcev razen zadnjega (Rev. Klau-ser), kateri Še ni. toda grozi se. da bo. Rimski "Amer. Slovenec" naj pa sedaj opere te morilce ali pa — soremeni v socialiste.
Kasparjeve Državne Banke
|e nz|ce>e|e la ulbtl) slfirie-
Naéa parobrodna poslovnica je naj vsi ja ns Zspsdu ln ima vse najboljie oceanska črte (Unije). Sifksrte prodajamo po kompanltskiii cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA.
K um par Drtavns Bsnks kupuj* ln prodala ln ssnljM« ^J®** TJ?^1*^ •vet«. - Pri Kaaparjevi Državni Banki se ¡»plača.» K6 91, bres odDiuia.
Največje Slovamka Banks v Ameriki. - Dsie t% obresti. - SkMreacl PO«*«-žeul v slovenskem |ezlku. - Bsnks ima $6,118,821.66 premoŽenja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blui Island An., SEM»
o	\ \
i! CLEVELANDČANI POZOR! H
Bela] & Močnik
J! 6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. !
i; KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo j " moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo. \
Izdelufeva obleke po na|nove|&l modi. ♦mi m	m • iiiiiim
Kadar delavec izgubi svojo bor no lastnino v razmerah f^berljivega kapitalizma, tedaj mu se porečejo, da bo socializem uničil njegovo individualnost — oamree tisto individualTiOst; kar mn j* ostalo med cunjami!
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chlcago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL,
fridskdh1k.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
Nafte podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Houna" čikaAkih bank, torej je denar popolnoma aigurno naložen. Ta banka prevzema tadi ole-ge polt ne hranilniee Zdr. drŽav. Zvritije tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne are od 8:30 dopoldne do 5:S0 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure cveier; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure dopoldne.
Denar vloften ▼ na*o banko nosi tri procenta. Bodite u vej «rani. da js pri nas denar naloten varno ln doblčkanoeno.
V Pittsburgu je zletela v zrak "varna" banka in ž njo vred je zletel mnogi krvavo prislužen dolar delavcev. O yes — privatne banke so zelo "varne" pod demokrat iško vlado kakor pod republikansko.
Balkanski problem se zdaj rešuje s tem, da se bodo balkanski narodi med seboj poklali in poda viti do zadnjega moža — evropske monarhije bodo pa pokopale mrliče in porazdelile plen. Ej, imenitna je "visoka politika" ni "diplomacija" evropskih-kre-nanih razbojnikov!
VABILO NA PIKNIK!
____g
Jupslov. social. klub štv. 45, VViukigan, III.
>- princih--
V nedello dne 27. |plll« 1.1. shod, tziroma plkilk
Veselica se bo vriliU «•	v J"*1®"»	— oddal ¡enem
kakih petnaminut od dovemdce cerkve (na franenov farmi, pri "o orrti—). Sodmg Frank Aav« bo govoril o .ocialismu in o eoc.ale
^■«Lisnltiine prireditve «o v na*i naeelbini zelo redke. Zato Ijudno T^t Ske " rojakinj« iz te, kakor tudi iz bližnjih naselbin,
naj nas gotovo posetijo.
Zafetek bo ob 1. um pipoldan.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
== Narodna Tiskarna =
S1M4I Bine laland Avenue, Chleago, IU.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
Restavracija &n kavarna "Jugoslavija".
1134 — VV. 18 Str.,	CHICAGO, ILL. ;;
— Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči. Unijske cigare! —
E. RICHTER, lastnik. J [
Conemauflh Deposit Bank
54 MAIN STR.
CONEMAllGII, PA.
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti.
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER blagajnik.
Dobra domača kuhinja.
éé
Odprto po dnevi in po noči.
BALKAN"
KAVARNA - RESTAVRACIJA -IN POOL TABLE-
M. Poldruga*
1816 So. Centre Ave.
n Rodovitna temljs; 2-).ZírVTl f1"1». itad®fin»	S-) Zdravo podnebje, ugodna klima in prijasen kraj; 4.) Dober trg doma ln dobre
uLlika «Vsm s velikimi industrijelnimi mesti; 5.) Niake cene, lahki obroki ter nobene «ifutarije.
Ae ie proitora xa 150 fsj^ov. Pridite in ogledajU ti to temljo in kraj «edaj ko vidite kaj ra«te in kako rsste. — Tu bodo sami Slovenci, tujcev ne bo med nami.
VSE TO j« varok, da »«» prodal od 23. marca naprej nad 60 rojakom farme v največji slovenski farmaraki naselbini v
WAU8AUK EE. WIS.
PREDXO kupite farsip, glejte, da imaU poleg drugih tudi TE ugodnosti, brez katerih niste v itanu utpeino Uhajati. Za nadaljne Informacij« p»«ite
A. MANTEL, c. o. GRIMMER LAND OO.
'Washington St., CHICAGO, ILL.