GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO XV ŠTEVILKA 145 SEPTEMBER 1987 BMIHIHIUIlilillUBanMH^ Razgovori v krajevnih skupnostih Tako kot vsako leto tečejo v skladu s sklepom Predsedstva O K SZDL Vrhnika in dogovorom s posveta predsednikov KK SZDL tudi letos v mesecu septembru razgovori po krajevnih skupnostih z vodstvi krajevnih skupnosti in predstavniki občinskih organizacij in organov. Na razgovorih obravnavajo aktualna vprašanja, ki zadevajo krajevne skupnosti in širše družbeno okolje ter predvsem vprašanja, ki jih je potrebno v krajevni skupnosti ali na občinski ravni ustrezno razrešiti. Osrednja tema na teh razgovorih so aktualne naloge na družbenoekonomskem področju. Predvsem razpravljajo o aktivnostih pri uresničevanju srednjeročnega plana, o odprtih problemih pri realizaciji planskih dokumentov, o izvajanju programa II. faze preskrbe z vodo v občini ter akcijah in nalogah v prihodnjem obdobju. Skupaj bodo pregledali delovanje samoupravnih organov v krajevnih skupnostih, delovanje delegacij in samoupravno povezovanje vseh frontnih delov v krajevnih skupnostih. Ob tej priliki bodo ocenili tudi frontno organiziranost SZDL in priprave na programsko-volilne seje krajevnih konferenc SZDL. Ti razgovori pa so tudi prilika za razjasnitev odprtih tem in vprašanj, za katere izražajo interes v posameznih sredinah. Predvsem so v ospredju aktivnosti na področju PTT omrežja, komunalno-cestna problematika, delo na področju obrambnih priprav in še nekateri specifični problemi v krajevnih skupnostih. Srečanja delavcev posameznih delovnih organizacij v podopustnem času so postala že tradicionalna. Za naše delovne organizacije je sicer značilno, da delovna vnema ne zastane v času dopustov, vendar ta srečanja nekako kar pomenijo spet start v »popolni zasedbi«. Fotografija je s srečanja delavcev lUVna Ulovki. Nove vodovodne cevi v Borovnici - rezervoarja v Ligojni in Podlipi?_ V Borovnici so delavci vrhniškega Komunalnega podjetja začeli z rekonstrukcijo vodovodnega omrežja. Zraven dotrajanih salonitnih cevi« lagajo nove, na katere bodo priključeni tudi hišni prik.jui"VA9 Varna pot v šolo! Začetek šolskega leta je na naših cestah, tako kot že nekaj let nazaj, minil brez prometnih nesreč. K varnosti je nedvomno prispevala intenzivna in dobro organizirana akcija Postaje milice. Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in šole. Poleg miličnikov z naše postaje milice, saj so se na začetek šolskega leta še posebej skrbno pripravili, so veliko skrb posvetili našim najmlajšim tudi pripadniki narodne zaščite, ki so zjutraj in opoldne skrbeli za varne prehode preko cest. Z nekaterimi med njimi smo se pogovarjali in pohvalili so voznike motornih vozil, da so v teh dneh previdno vozili, da so prilagodili svojo vožnjo spremenjenim razmeram na cesti. Omenili smo že, da je bila prometna varnost v tem času dobra predvsem zaradi angažiranja vseh pristojnih organov in organizacij ter tudi vseh udeležencev v prometu, saj opozorila precej zaležejo. Vsi vozniki, sploh vsi udeleženci v prometu, pa se moramo ravnati tako tudi sedaj, ko bo ta tako široko zastavljena akcija nekoliko popustila. Zato pozivamo vse, da se tudi skozi celo šolsko leto tako previdno obnašajo na naših cestah, kot so se zdaj ob začetku! Stari dotrajani most čez Ljubljanico v Verdu (peš pot) smo še uspeli fotografirati, predno so ga delavci SGP Grosuplje podrli. V dveh mesecih bodo zgradili novega, ki bo stal 6,7 stare milijarde dinarjev (sredstva vrhniških delovnih organizacij, SKOCES-a in Območne vodne skupnosti). Krajani Verda že dolgo pričakujejo ta most, saj jim precej skrajša pot do središča Vrhnike. 2 NAŠ ČASOPIS OB ZAKLJUČKU ŽETVE Kdo bo še hotel postati kmet njem dragega repromateriala, njemu pa se niti ekstenzivna proizvodnja več ne izplača. Samo še prirojena ljubezen do zemlje veže slovenskega kmeta, da jo obdeluje. Kaj bo z naslednjimi rodovi, • ki so vzgojeni v bolj preračunljivem duhu? Ali bo sploh še kdo hotel postati kmet? Za nami je žetev pšenice letine 1986/87. Na območju KZ Vrhnika je je bilo posejanih približno 50 ha s sortami: novosadska rana 2, lonja in Jugoslavija, kot dopolnilo in poskus pa še žitnica, ba-ranjka in zvezda. Sorazmerno dolga zima je povzročila škodo predvsem na izpostavljenih mestih in posevkih, ki so bili jeseni pre-bujni. Spomladansko vreme je bilo pšenici naklonjeno. Le ugodno vplivalo na formiranje in natakanje zrnja. Vročina v juliju je nato znatno pospešila dozorevanje. Žetev se je pričela 18. 7. (za primerjavo: lani 16.7.), čeprav je vegetacija zaradi vremena kasnila za kakšen teden. Pšenica je bila suha in v glavnem malo zapleveljena, tako da je žetev hitro potekala. Kombajna sta bila dobro pripravljena, izgub zaradi raz-tresanja praktično ni bilo. Zaradi dežja konec julija se je pšenica navlažila in se je žetev zavlekla v prve dni avgusta. Janez Fortuna iz Razorske doline je lani začel s pašo in ni mu žal. zaradi prevelike vlage je bilo nekaj težav z izvedbo agrotehničnih ukrepov (dognojevanje z dušikom, škropljenje proti plevelom in boleznim) v optimalnih rokih. Zlasti je razveseljivo dejstvo, da so bili kljub temu posevki v glavnem Avgust Ogrin je letošnji rekorder v pridelavi pšenice, saj je oddal nekaj več kot 15 ton tržnih viškov. Pridelki so bili za naše podnebne in talne razmere zelo dobri. Ocenjujemo, da je bil povprečni pridelek 4500 kg/ha, maksimalni pa preko 6000 kg/ha, dosežen s sorto lonja na melioracijah pod Veliko Ligojno. Odkuplje- Janez Kogovšek skupaj s sinom že zdaj zgledno vodi svojo kmetijo v Celarjih. Seveda pa ima v načrtih, da jo še bolj modernizira. dobro prehranjeni in ustrezno zaščiteni. Očitno je, da se pšenica uveljavlja kot intenzivna kultura, pridelovalci pa vse bolj upoštevajo najnovejša tehnološka dognanja. Ob primerno vlažnem in, hladnem vremenu spomladi se je pšenica dovolj dobro razrastla. Tako vreme se je nadaljevalo še junija, kar je nih je bilo 136440 kg pšenice, kar je nekaj več, kot je KZ Vrhnika dolžna oddati. Na žalost cena ni bila preveč spodbudna, poleg tega pa so se med žetvijo krepko podražili proizvodi žitno-pred-elovalne industrije. Večletni napori za vrnitev žit na naša polja se lahko ob taki praksi, Pri pobiranju krompirja, ki sicer letos v naših krajih ni najbolje obrodil, sta na Ogrinovi njivi kar pridno pomagala tudi najmlajša Matjaž in Helenca. ki že kar redno spremlja vsakoletno žetev, hitro izničijo. SLABA CENOVNA RAZMERJA Ni pa pšenica edina nadloga, ki »tepe« kmeta. Še slabša so cenovna razmerja pri proizvodnji mesa in mleka. Delavec, ki kupuje drage prehrambene proizvode v trgovini, se mnogokrat niti ne zaveda, po kakšni ceni jih je oddal kmet, in da so smetano pobrali posredniki v verigi od kmeta do potrošnika. Cena mesa in mleka z vsemi regresi in premijami namreč niti približno ne sledi ostalim podražitvam. Samo za primer: cena močnih krmil K-12 se je dvignila s 160 na 260 din/kg. Razmerje mleko: K-12 je tako že skoraj doseglo vrednost 1:2. V zahodnih državah, kjer bolj skrbijo za obstoj svojega kmetijstva in kjer znajo ustrezno zaščititi UVELJAVLJANJE PAŠNIŠTVA V času popularnega »iskanja notranjih rezerv« je potrebno tudi v kmetijstvu poiskati proizvodne usmeritve, ki so tehnološko čim manj obremenjene z uporabo energije in repromateriala. Ena od njih je prav gotovo pašna raba travnatega sveta, ki se na območju Vrhnike vse bolj uveljavlja. Na žalost zahteva pašni način rabe zaokrožene površine, ki pa jih v ravninskem predelu občine ni veliko. Ob uvajanju novih pašnih površin pa je potrebno usposabljati tudi že obstoječe. V ta namen je KZ Vrhnika izdelala investicijski program za izvedbo agromelioracij na področju Zaplane in Smrečja, v katerega je vključenih 21 kmetij v skupni površini 175 ha. 80 % sredstev od predračunske vrednosti je nepovratnih od Grbčevi s Podlipe na eni od zadnjih košenj. svojega pridelovalca, je to razmerje ravno obratno. Kmet danes niti slučajno ne sme v ceno vračunati lastnega dela, ki traja mnogokrat tudi 1 5, 16 ur dnevno, saj bi takoj zašel v rdeče številke. Njegova socialna varnost postaja že močno ogrožena. Družba od njega zahteva intenzivno proizvodnjo z vlaga- Skupaj s Fortunovimi se pasejo tudi Gabrovškova goveda. Zveze vodnih skupnosti Slovenije, 20 % sredstev pa zagotovi lastnik. Dela vključujejo založno gnojenje, izgradnjo poljskih poti, krčenje grmovne in drevne zarasti, miniranje in odstranjevanje skal, planiranje terena in setev travno-deteljnih mešanic. Izvajanje teh del je prav gotovo stimulacija za kmeta, saj mu omogoča lažjo in cenejšo obdelavo s kmetijsko mehanizacijo. S podobnimi deli je vsekakor potrebno nadaljevati. KZ že zbira prijave za naslednje leto. ZAOKROŽANJE KMETIJSKIH POVRŠIN Tudi z izvajanjem hidromelioracij in komasacij, ki jih nekateri kmetje pozdravljajo, spet drugi pa ob njih negodujejo, želimo usposobiti zemljišča za racionalnejšo proizvodnjo. Zavedamo se, da je mnogokrat to resnično boleč poseg v privatno zemljišče in da je potrebno precej časa in lastnih sredstev, da se vzpostavi optimalna proizvodnja, vendar je potrebno upoštevati končni pozitivni efekt: zaokrožene parcele večjih površin. Pospeševalna služba pri KZ Vrhnika L. Gostiša PREJELI SMO Boj narave s človekom Življenje v naših rekah in potokih ne izumira samo zaradi dobičkonosnih interesov, pač pa tudi zaradi nizkotnih egoističnih lastnosti posameznikov, ki jim narava ne pomeni nič, čeprav se peščica ljudi bori za to, da bi naravi vrnili vse tisto, za kar smo jo oropali. Ni moj namen pisati o vseh negativnih pojavih; navedel bom samo enega, ki me je v zadnjem času zelo prizadel. Skozi Stari mlin teče mimo koče potok Bela, ki so ga zajezili in tako naredili majhno umetno jezero. V njem so do nedavnega živeli samo mali potočni raki, ki že dolgo izumirajo. Zato so seveda zaščiteni - a tudi tako so nekaterim v napoto. S pomočjo Ribiške družine Vrhnika sem pred časom prinesel večje potočne po strvi, kasneje pa še manjše in jih spustil v jezero. ObisJ kovalci Starega mlina so bili navdušeni. Med njimi pa so bili tudi taki, ki jim je ribji zarod pomenil samo hrano iri niso pomislili na to, da sem hodil tudi pozimi v snegu hranit ribe, zato da bi jih ljudje v sezoni lahko občudovali in hkrati uživali v tako lepem kotičku. Od skupaj stotih postrvi jih je ostalo samo še ne kaj. Nekaj ob tem zagotovo ve. sam ne bom več nosil rib v t vode! V eni od prihodnjih števili Našega časopisa bom obja vil imena tistih, ki so uniče vali ribji zarod v Starem mli nu, če se mi ne bodo opravi čili in povrnili škode. ANDREJ JURIJ GRAMPOVCAr- Čebelarji gredo na pašo V naših gozdovih je bilo zadnji mesec kar precej »čebelnjakov na kolesih«, čebele so pripeljali od blizu in daleč, saj se je zadnje čase že veliko čebelarjev odločilo, da gredo za boljšo pašo, saj je le tako pridelek boljši in večji. vulkanizacija Armič Slavko Log Cesta 8. maja 2 Odprta je nova delavnica za: — montažo — centriranje — popravila pn.. stik Delavnica na cesti 8. maja 2 na L. Jpu (Jordanov kot) je odprta vsak delovnik od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Obvestilo strankam KEMIČNA ČISTILNICA IVANA GLUŠIC VRHNIKA TEL. 751-312 V zimskem času imamo odprto vsak dan (razen sobote) od 9. do 17. ure. I Plat zvona za naše gozdove_ o Občina Vrhnika je bogata z gozdovi. Velik del razvoja g naše občine pa sloni na pridobitvi lesa. " Vendar gozdovi niso samo les. So eno naših najpomemb-11 nejših naravnih bogastev. Splošno koristne funkcije, s kate-Y rimi gozdovi vplivajo na življenjske in delovne razmere, so I' veliko pomembnejše od lesa. Prav opravljanje teh funkcij " predstavlja 90 odstotkov vseh donosov, ki nam jih gozd K daje. - »Gozdarji smo že dolgo opozarjali, da so naši gozdovi ogroženi. Zato je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljub-| Ijana v letu 1985 zastavili obsežen znanstvenoraziskovalni t projekt, katerega namen je spoznati reakcije gozda na onesnaženo ozračje. V letu 1985 je bil s pomočjo gozdnogospodarskih organi-' zacij izvršen tudi enoten popis razsežnosti in intezivnosti I umiranja gozdov v celotnem slovenskem prostoru. V letoš-I njem letu je bil ta popis prvič ponovljen,« nam je povedal in-i ženir gozdarstva Janko Vidmar. Do kakšnih ugotovitev so prišli pri popisu umiranja gozdov v letošnjem letu » V odraslih sestojih občine Vrhnika je bilo na šestih popisnih I mestih analiziranih 144 dreves. Stopnja ogroženosti analiziranih dreves je bila določena kot vsota osutosti iglic in listov, nekrotičnosti, klorotičnosti in ostalih zunanjih znakov, ki kažejo na umiranje gozdov. Ugotovitve na osnovi rezultatov popisa so naslednje: - v občini Vrhnika kaže zunanje znake umiranja 52,8 odstotka, v popisu zajetih dreves; - naša najbolj ogrožena drevesna vrsta je jelka; samo 3,2 odstotka jelk ne kaže zunanjih znakov umiranja; - zunanje znake umiranje kažejo tudi listavci; umira 9,1 odstotek bukovih in 1 5,4 odstotka hrastovih dreves; - zelo zaskrbljuje podatek, da sodi kar 11,1 % analiziranih dreves v skupino propadanja; - 51,6 % vseh jelk propada. V spodnji tabeli prikazujemo rezultate popisa za štiri najvažnejše drevesne vrste. Iz teh podatkov lahko ugotovimo naslednje: - delež zdravih dreves se zelo hitro zmanjšuje; - močno zaskrbljuje tudi hitro povečevanje deleža propadajočih dreves; - delež dreves v višjih stopnjah ogroženosti je vedno večji; - v večjem obsegu se je pojavilo tudi umiranje listavcev: INTENZIVNOST UMIRANJA GOZDOV Janko Vidmar poudarja: »Večina gozdov v občini kaže zunanje znake umiranja. Vendar proces umiranja ni povsod enako intenziven. V manj prizadetih gozdovih opazijo prve znake le strokovnjaki. Napredovanje procesa umiranja gozdov je počasno. V najbolj prizadetih gozdovih pa je proces umiranja jasno izražen in zelo hitro napreduje. Tu posamezna drevesa odmirajo iz meseca v mesec. Intenzivnost umiranja vpliva tudi na gospodarjenje z gozdovi. Tako smo v letu 1985 ocenili vse gozdove, v kolikšni meri je možno z njimi sploh še normnalno gospodariti.« Rezultati so prikazani v naslednji tabeli: ha % - možno normalno gospodarjenje 4166 45,4 - moteno normalno gospodarjenje 3802 41,4 - onemogočeno normalno gospodarjenje 1215 13,2 Skupaj 9183 100,0 Vidimo, da se srečujemo s problemi zaradi umiranja gozdov na 54,6 % gozdnih površin. Na 121 5 ha pa je umiranje tako stopnja ogroženosti smreka jelka bukev hrast - neogroženi 20,4 3,2 90,9 84,6 - malo ogroženi 49,0 6,5 9,1 15,4 - ogroženi 24,5 22,6 - zelo ogroženi 6,1 16,1 - v propadanju 51,6 skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 PRIMERJAVA POPISA 1987 S STANJEM V LETU 1985 V času med obema popisoma onesnaženost ozračja ni bila zmanjšana. Ugotovitve operativnih gozdarjev, da je zdravstveno stanje gozdov vsak dan slabše, so se izkazale za povsem točne. Rezultati obeh popisov so prikazani v naslednji tabeli: Takih jelk je že veliko. Jelk bo čez nekaj let manj?! stopnja ogroženosti iglavci listavci skupaj 198519871985198719851987 - neogroženi ~ malo ogroženi ~ ogroženi - zelo ogroženi ~ v propadanju 20,0 13,6 98,4 90,5 54,9 47,2 38,7 33,3 11,3 23,5 12,5 9,9 17,5 19,7 1,6 9,5 21,5 7,0 6,9 9,7 22,9 13,2 5,6 11,1 skupaj 100 100 100 100 100 100 Janko Vidmar, inženir gozdarstva: »Naši gozdovi so iz dneva v dan bolj ogroženi in celotna družba se bo morala bolj zavedati tega dejstva in kaj ukreniti, da ne bo prepozno!« intenzivno, da je normalno gospodarjenje s temi gozdovi onemogočeno. V teh gozdovih nismo vedno v stanju zagotoviti smotrnega izkoriščanja lesne mase. POSLEDICE UMIRANJA GOZDOV Razsežnosti umiranja gozdov resno ogrožajo splošnokorist-ni in lesnoproizvodni pomen gozdov. S tem pa je ogrožena Redkost je najti povsem zdravo jelko. Upajmo, da tega posnetka ne bo treba kazati poznejšim rodovom, da bi videli, kakšen je bil gozd. ustavno opredeljena vloga gozdov kot dobrina splošnega pomena. Posjedice se kažejo v:. - zmanjševanju prirastka zaradi zmanjšane vitalnosti sestojev; - zmanjšani mehanski stabilnosti gozdov; - manjševanju lesnih zalog; - zmanjšani kvaliteti gozdnih sortimentov; - povečevanju stroškov pridobivanja gozdnih sortimanov, gojenja in varstva gozdov; - močno okrnjeni naravni obnovi v najbolj ogroženih pre -delih; - nezmožnosti velikega dela gozdov, da bi še zadovoljivo opravljali splošnokoristne funkcije. NALOGE IN UKREPI DRUŽBE PRI ODPRAVI UMIRANJA GOZDOV »Edini učinkovit ukrep za izboljšanje zdravstvenega stanja gozdov je močno zmanjšanje strupenih snovi v ozračju. Zato bomo morali v naši občini: - izdelati kataster onesnaževalcev zraka; - pregledati možnosti za zmanjšanje onesnaževanja ozračja iz industrijskih objektov (zlasti IUV in Fenolit); - zavzemati se, da bi za široko porabo dobavljali premog s čim manjšo vsebnostjo žvepla; - zavzemati se, da bi največji onesnaževalci ozračja v Sloveniji čim prej namestili čistilne naprave,« meni Janko Vidmar. NALOGE IN UKREPI GOZDARSTVA »Z gozdarskimi ukrepi ni mogoče preprečiti umiranja gozdov. Gozdarjem preostane le, da z intenzivno nego ohranjamo vitalnost gozdov ter s tem nekoliko upočasnimo njihovo umiranje. Zato bomo: - sproti prilagajali sečnjo dejanskim zmogljivosti gozdov; - posegali predvsem po hirajočem drevju; - okrepili varstveno službo, da bi preprečili širjenje sekundarnih škodljivcev; - izdelali detajlni pregled o površinskem obsegu in intenzivnosti umiranja gozdov v občini Vrhnika; - posvetili posebno skrb uskladitvi odnosov med gozdom in divjadjo; - sodelovali pri sprotnem obveščanju javnosti o ogroženosti gozdov,« je še poudaril inženir gozdarstva Janko Vidmar. Lepši izgled Janezove vasi Ko smo stanovalci Ceste Krimskega odreda in Ledine uredili svoje domove tako, da smo se lahko vanje vselili, smo se odločili, da si bomo uredili tudi okolico. Ideja se je porodila med nami samimi in potrebno je bilo veliko volje, predvsem pa entuziazma, da smo se akcije tudi lotili. Ker so pri vsaki taki akciji potrebna finančna sredstva, je bil to tudi pri nas glavni problem, s katerim se je bilo potrebno spopasti. Iskali smo možnost finančne pomoči s strani Stanovanjske zadruge Vrhnika, ki je omogočila kreditiranje svojih članov, kar nas je vzpodbudilo, da smo z akcijo nadaljevali. Izvedbo naše pobude so finančno podprli: Samoupravna komunalno cestna skupnost in Industrija usnja Vrhnika s svojimi nepovratnimi sredstvi ter KS Verd in Sklad stavbnih zemljišč. S svojim strokovnim delom je v akciji sodeloval tudi Zavod za načrtovanje Vrhnika in Skupne strokovne službe SIS. Levji delež k ureditvi ceste pa je s svojo dokaj ugodno ponudbo in kvalitetno izvedbo prispeval SCT Ljubljana. Dela so potekala od aprila do ju- nija, kar je sicer več, kot je bilo predvideno, za kar lahko krivimo tudi nestalno vreme ter nekaj objektivnih okoliščin, ki običajno spremljajo taka dela. Komunalno podjetje Vrhnika, kot podizvajalec, je poskrbelo za javno razsvetljavo, tako da ob cesti stojijo tudi svetilke. Ideja in nekaj zagnancev ter pomoč in razumevanje samoupravne družbe sta bila dovolj, da je še ena ulica v krajevni skupnosti Verd dobila lepšo podobo. Investicijska vrednost 550 m dolge ceste je znašala 33.000.000 din, kar je pomenilo 600.000 dinarjev lastne udeležbe posamezne stanovanjske enote. V času, ko so življenjski stroški vsak dan višji, in v situaciji, v kateri se še marsikateri graditelj nahaja, predstavlja tak znesek že velik delež družinskega proračuna. Toda kljub temu smo bili pripravljeni žrtvovati ta znesek, saj nam urejeno okolje veliko pomeni, take in podobne akcije pa zbližujejo ljudi, kar je v današnjem hitrem tempu življenja mogoče še največja vrednota. ............... MILAN PAVLIN Predsednik KS Verd je svečano izročil urejeno cesto v uporabo. Začetek je bil takšenle Med zadnje pomembnejše dosežke Kovinarske sodi tudi prvi domači avtovlak, ki bo prevažal turiste po Nacionalnem parku v Plitvicah. Fotografija je nastala med poskusno vožnjo po Vrhniki. Štiri desetletja Kovinarske Kovinarska praznuje letos 40-letnico. Jubileji so pomembni mejniki v vsakem življenju; ob njih se običajno ustavimo, pretehtamo prehojeno pot in postavimo nove cilje. Če se ozremo nazaj, vidimo, da je imela Kovinarska svojo specifično samorastniško pot. Ideja o nastanku Kovinarske je dobila svojo končno potrditev z odločbo Krajevnega ljudskega odbora Vrhnika dne 4. 11. 1946, podjetje pa so vpisali v register gospodarskih podjetij pri OLO Ljubljana v začetku leta 1947. Povod za ustanovitev je bilo takratno pomanjkanje obrtniških uslug s področja ključavničarske, strugarske, av-tomehanske, stavbno-klepar-ske in druge kovinarske dejavnosti. Potrebe po takih storitvah so hitro naraščale, zmogljivosti in sposobnosti delavnic v zasebni lasti pa so postajale premajhne. Kovinarska je bila svoji dejavnosti vseskozi zvesta. Prvi delavci so bili nekakšni pionirji socialističnega obrtništva za tiste vrste storitev, ki jih zasebniki niso zmogli. Delavci - organizatorji in nosilci zametkov Kovinarske so začeli z delom marca 1947. leta. Marsikdo je v tistih prvih povojnih letih podvomil, da bodo ti prvi pionirji vzdržali in ostali. V naslednjih letih so prav ti prvi pionirji vzdržali in ostali. V naslednjih letih so prav oni dokazali, da je bil ta strah odveč in so celo zelo hitro napredovali. Na osnovi predhodnih priprav je prvi začel delati Anton Voljč v prostorih vinske kleti, ki je bila last Franca Simona (prostor s 56 kv. m in lastnim orodjem). Začetna obratna sredstva so tedaj znašala 310 tisoč starih din za obnovo, orodje in nekaj starih strojev. Prvo delovno silo sta predstavljala dva vajenca (učenca v gospodarstvu), in sicer Franc Seliškar in Janez Lenaršič. Po odsluženju vojaškega roka so se priključili še Franc Ferjančič, Anton Rode ter kasneje Franc Petrovčič. Za njimi pa se je sam z lastno odločitvijo priključil še samostojni ključavničarski mojster Franc Simon z vsem orodjem, nekaj materiala in dvema vajencema. To je v grobem osnova začetka tedanjega obrtnega podjetja Kovinarske. Naraščajoče potrebe so terjale večje prostore in več delovne sile. Po petih letih je bil mali kolektiv kadrovsko že nekoliko močnejši, dejavnost Kovinarske pa so preselili v skoraj nov zadružni hlev, ki so ga priredili za svoje potrebe. To je bila prva prelomnica v razvoju Kovinarske, saj so bile v novih prostorih večje možnosti za hitrejši razvoj. V teh prostorih je delalo že 35 do 40 delavcev. Že od leta 1950 je Kovinarska imela sistem kolektivnega vodenja in odločanja. Po uveljavitvi zakona o delavskih Ob štiridesetletnici so najvidnejšim poslovnim partnerjem podelili tudi plakete in spominska priznanja. Med dobitniki je bil tudi obrtnik, kooperant Franc Medic z Vrhnike. svetih 1950 so 30. maja izvolili prvi delavski svet, kasneje pa tudi druge samoupravne organe ter razne stalne in občasne komisije. Samoupravljanje se je širilo in razvijalo skupaj z rastjo podjetja, s čimer so delavce posredno ali neposredno vključili v odločanje in uveljavljanje pravic ter svojega družbenoekonomskega položaja. S številnimi kakovostnimi storitvami se je Kovinarska hitro uveljavila izven občinskih meja. Poleg nizkih obrtniških storitev je začela s posamezno izdelavo karoserij za tovornjake in z večjimi obnovami kamionov in raznih drugih strojev. V okviru svoje dejavnosti je tedaj Kovinarska začela izdelovati tudi enoosne gasilske prikolice za prevoz gasilske opreme in pozneje po posameznih naročilih tudi enoosne prikolice »Močilnik« za osebna vozila. Takrat je bila propaganda hitra in kakovostna storitev in bo kar držalo, da dober glas sega v deveto vas. Zelo hitro si je kolektiv pridobil ugled in zaupanje. Tudi proizvodnjo je ta kolektiv znal prilagoditi potrebam naročnikov. Leta 1954 je Kovinarska postopno začela večati strojni park. Polagoma je prešla meje stroge storitvene dejavnosti in leta 1958 je v malih serijah začela izdelovati natezne puše, matice in podložnice za kotalne ležaje. V nekaj letih je s temi izdelki Kovinarska osvojila celotni jugoslovanski trg z izdelki, ki smo jih sicer uvažali. Zahteve tržišča jugoslovanske industrije so privedle tudi do tega, da je Kovinarska v okviru svoje strojne obdelave Taka je bila praksa tudi v preteklosti. Z novimi prostori si je kolektiv pridobil tudi prostore za strokovne službe. Že leta 1971 so delavci Kovinarske ugotovili, da na stari lokaciji z raznimi dogradnjami nadaljnji razvoj ne bo več mogoč. Sklenili so, da gredo v novogradnjo skupaj z Avtotehno Ljubljana. Ker pa je Avtoteh-na od take zamisli odstopila, je Kovinarska leta 1975 od Avtotehne odkupila že utrjeno zemljišče v izmeri ca. 3,7 ha z namenom, da si pridobi nove prostore. Velika želja vseh delavcev Kovinarske je bila, da si pridobijo nove prostore, ki bodo ustrezali za- Letos šest milijard dinarjev celotnega prihodka Združitev z Avtomontažo je prinesla Kovinarski še večji poudarek na programu gospodarskih vozil tako, da danes samo na Vrhniki proizvajajo nadgradnje za namenska vozila. V 80. letih so razvili in proizvedli čez 100 namenskih nadgradenj za potrebe domačega trga, zadnji dve leti pa intenzivno poskušajo prodreti tudi v izvoz. Danes je Avtomontaža, TOZD Kovinarska Vrhnika velik kolektiv z 260 zaposlenimi in pričakujejo čez 6 milijard celotnega prihodka do konca leta. razvila tudi predelavo krogličnih ležajev. Skratka, Kovinarska je bila nekakšna »desna roka« ostalemu gospodarstvu. S pomočjo kolektiva Kovinarske so obnovili tudi vrhniški avto-park, opravljali pa so tudi razne usluge vsem delovnim organizacijam na Vrhniki in drugod. Približno na sredini razvoja je začel kolektiv izdelovati avtokaroserije za razna transportna podjetja. Tako je Kovinarska danes s temi izdelki znana po celi Jugoslaviji. V letu 1972 so program ponovno razširili. Osvojili so proizvodnjo kotlov za centralno ogrevanje in proizvodnjo prekucnili karoserij. Na ta način se je Kovinarska razvijala iz strogo uslužnostne organizacije v proizvajalca težjih karoserij, kotlov za centralno ogrevanje, delov za kotalne ležaje, kamionske opreme in raznih konstrukcij po naročilu, predelovalca krogličnih ležajev in izdelovalca remontov težjih vozil za celotni jugoslovanski prostor. To je narekovalo širitev prostorov na prvotni lokaciji, nakup novih strojev ter zaposlitev nove delovne sile. Kovinarska je popolnoma z lastnimi sredstvi gradila nove prostore na prvotni lokaciji. htevam proizvodnega programa in nudili primerne tehnične in higienske delovne razmere. S pridobitvijo novih prostorov, zlasti pa še s podaljškom industrijske hale - lakirnice so ustvarjali neprimerno boljše delovne razmere in hitrejši razvoj in usmeritev dejavnosti. Tak koncept razvoja pa so začrtali že v srednjeročnem obdobju v okviru Delovne organizacije Avtomontaža Ljubljana, s katero se je Kovinarska Vrhnika združila 1.1. 1987. Za Avtomontažo, TOZD Kovinarska je pomenila izgradnja objekta na Kralovšah največji razvojni korak v vsej dosedanji zgodovini. S pridobitvijo novih proizvodnih prostorov so dobili tudi možnosti za specializacijo proizvodnih programov, na katerih Kovinarska načrtuje svoj razvoj v prihodnje. Delavci Avtomontaže Ljubljana, TOZD Kovinarska Vrhnika smo ob sprejemanju srednjeročnega načrta 1986-1990 začrtali nov razvojni korak predvsem na posodabljanju strojne obdelave s CNC stroji ter sodobnejšimi stroji za razrez in krivljenje pločevine. Program proizvodnje specialnih nadgradenj je usmerjen v »Kljub izredno težkim gospodarskim razmeram, ki se tudi v prihodnjih nekaj letih ne bodo izboljšale, imamo še veliko načrtov: Glavna naloga je programska utrditev, kar pomeni nove izvedbe namenskih nadgradenj tako, da razširimo krog potencialnih kupcev doma in v tujini in nove izvedbe z obstoječo tehnologijo, kot na primer zadnji dosežek Kovinarske - avtovlak za Plitvice. Pri obstoječih programih, predvsem opremi za ležaje moramo preiti na sodobnejše CNC tehnologije tako, da bomo v stanju zadržali sedanji trg. Na koncu pa še velika želja nas vseh, da bi do konca zgradili Kralovše tako, da bi bila kompletna Kovinarska na eni lokaciji. Prepričan sem, da so želje realne in da bomo te cilje predvsem z lastnimi napori lahko doseg/i,« je ob 40-letnici Kovinarske poudaril generalni direktor A vtomontaže W. Mis-lej. Ante Bilogrevič: Pot naše proizvodnje je jasno začrtana, jasno pa nam je, da to zahteva tudi nenehno iskanje novih in še boljših programov. Vemo, da je samo kvaliteta naša perspektiva. Danica Harej: Ko sem 1958. leta začela delati v Kovinarski, sem bila prva ženska. Vsa ta leta, do upokojitve, sem spremljala razvoj Kovinarske. Z majhne delavnice je zrasla prava tovarna. Sedanjemu kolektivu želim še veliko delovnih uspehov. Jožica Uršič: V tistih naših časih, lahko rečem, da so bili to pionirski časi Kovinarske, je bilo v kolektivu veliko entuziazma. Pozna se to, mar ne? Sedanji rod pa lepo nadaljuje začeto delo, saj iz leta v leto slišimo za še bolj spodbudne rezultate. vedno zahtevnejše univerzalne in namenske objekte s popolno opremo in dobro kvaliteto. Končni cilj delavcev tozda Kovinarska Vrhnika v tem srednjeročnem obdobju je, da bi se v celoti preselili na Kar-lovške, za kar bomo morali zagotoviti sredstva za še eno proizvodno dvorano in prostore za vedno bolj potrebne tehnične službe. Vse to in izboljšanje kadrovske strukture ter še tesnejše Jernej Kovač: Šestnajst let sem delal v Kovinarski in zdaj po letu dni, odkar sem v pokoju, je zelo prijetno biti spet med bivšimi sodelavci. Čas hitro teče in če se spomnim, kako je bilo takrat, ko sem začel delati v Kovinarski, se je res veliko spremenilo. »Fabrika« je lepo zrasla. Razlika pa je, da se je takrat, ko sem začel delati v Kovinarski, delalo ih to zelo delalo. Predvsem mislim na disciplino in mislim, da bo nadaljnji napredek tovarne odvisen ravno od discipliniranega dela. sodelovanje z delavci Razvoja DO Avtomontaža in drugimi tozdi ter zunanjimi institucijami nam lahko omogoči hitrejše vključevanje na razvojno zahtevnejše zunanje trge. Bistra '87 Tudi tokrat je bil na kulturnih prireditvah v Bistri program dokaj pester in bogat. Na otvoritvenem večeru 11. septembra so podelili priznanja in nagrade inovatorjem občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika za leto 1986, bil je koncert Ljubljanskega okteta in začela se je likovna kolonija. Naslednji dan je bil koncert pevskega zbora iz pobratenega Gonarsa in Dekliškega pevskega zbora Vrhnika. V nedeljo je bila gledališka predstava »Otročarije«, Ravmonda Doussea v izvedbi Marka Okorna iz Male drame SNG. Sredi tedna pa je bil še literarni večer. Od 11. do 17. septembra je potekala likovna kolonija Bistra '87. Pokrovitelj prireditev je bil LIKO Vrhnika, organizator prireditev pa Zveza kulturnih organizacij Vrhnika. — r:--;vT.-.--.:Ti-i~:'ff PISMO IZ ČAPLJINE Črički in pripeka Giinther VVolfsberger in njegova soproga Ana iz sosednje Avstrije sta bila v letošnjem poletju gosta Umetniške kolonije Počitelj. Ta kolonija je ena najstarejših v Jugoslaviji in je bila letos že štiriindvajsetič v Gavrankapetanovićevem dvorcu. Giinther je tu, v tem hramu umetnosti, delal 15 dni. On in njegova soproga sta tu pustila vsak po eno delo, kar pa je obveznost vseh sodelujočih slikarjev. Na ta način smo tu zbrali že več kot tisoč del neprecenljive vrednosti, letos pa bo zakladnica kolonije bogatejša za približno sedemdeset del. Ob odhodu iz Počitelja je Guther dejal, da mu bo v Kremsu na Donavi, kjer živi, »manjkala čarobna svetloba Počitelja, pitno vino, dobra turška kava in pesem čričkov.« Črički in pripeka so hercegovski Poletni vsakdan. Poletja so v Hercegovini svetla kot redkokje. Prebivalcem Čapljine pomenijo v poletnih mesecih pravo osvežitev - poleg štirih rek in jezera Skrka - kulturne prireditve Čapljinsko poletje, na katerih si že °d začetka trudijo spajati kulturo in turizem. Za prizorišča prireditev vedno znova iščejo in najdejo naravne odre Počitelja in Mogorjela pod zvezdnatim nebom. Čapljinsko poletje je bilo letos organizirano že osmič. Veliko je bilo stvari v teh letih, ki so nam ostale v spominu. Tu so gostovali Ljuba Tadić, Rade Šerbedžija, Zagrebški godalni kvartet, ansambel »Renesansa« iz Beograda. Rekli boste, da vsi ti gostujejo tudi drugje. A Čapljinci pravijo, da ni nikjer najti take scene kot v Počitelju in Mogorjelu. Prebivalci Čapljine, ki so zaljubljeni v odrske deske, so se poskušali tudi kot igralci - in uspeli. Na Festivalu drame BiH so dosegli status amaterskega gledališča. In to je že dovolj vidna posledica teh prireditev. Naj omenim še, da je Branimir Vi-dič, ki je bil na prvem Čapljin-skem poletju še amater, prišel z letošnjih Dubrovniških poletnih iger kot profesionalni igralec. Z njim je Čapljinsko poletje obiskal tudi Dejan Aćinović, ki je bil prav tako amater, danes pa mu je igralstvo poklic. Naše kulturne prireditve so tako pustile še več globokih in trajnih sledi. Letošnje kulturno poletje v Čapljini je eno najbogatejših. Traja od 6. avgusta do 5. septembra, na njem pa se bo zvrstilo kar dvajset programov, v katerih sodelujejo amaterji in profesionalci. Tudi publike je vedno več. Med Čapljinci so tudi njihovi gosti, turisti, ki ob odhodu iz našega kraja nosijo s seboj vso lepoto kulturnozgodovinskih zgradb in spoznanje o razvitosti kulture, ki je del kvalitetnejše turistične ponudbe v tem okolju. ACO DRAGIĆEVIĆ Nov bou-tique na Vrhniki Na Stari cesti 49 j e odprt nov t>outique, kjer lahko izberete modna oblačila za otroke, pa tudi vsi mladi bodo v njem našli kaj zase. Se priporočam! (I wv—/\. ~'v.. NEVfcNKA PR< , ! \ Pesniški pozdrav pesni-kom! Dragi anonimni pesniki občine Vrhnika, vabim vas, da pridete iz svoje anonimnosti in se združimo v slovensko skupino IZPOVED, katere edini cilj je, ohraniti zanamcem sedajne pesniške izpovedi živečih, ustvarjalnih, a žal anonimnih pesnikov. Vabim Vas, da mi pošljete Vaše pesmi, da bi skupaj organizirali pesniško turnejo po Sloveniji. Za začetek bi Vas predstavili v Grosuplju, in to na jesen v kulturnem ali družbenem domu. Poleg tega v Grosuplju deluje Literarni klub Grosuplje, ki Vas bo toplo in bratsko pozdravil. Avguštin Knafelj Zg. Duplice 6 61290 Grosuplje Predstavitev članice pesniške skupine: Smilje Legradič iz Ljubljane. NJEGA NI Prišla je s hrepenenjem v srcu, s plamtečo iskro nade, upanja in bojazni - postati ženska. A glej, vse je temačno, sivina zgrinja se v oblak, tkan z nevidno nitjo nebeško, vse večji je, z naraščajočo naglico razteza se, spreminja in končno noč je. Ona čaka in čaka, čemu čaka, na kaj čaka? Zunanji svet izgubil je pomen, se maje osamljenja v tej brezmejni množici brezizraznih oblik in hotenj. Ona pa v omamnem pričakovanju čaka, da pride kraj hudih sanj, morečnosti bolestnega spoznanja. Knjižnica na Logu vabi_ Knjižnica na Logu pričakuje vse krajane Loga in okoličane. Obiščite jih vsako soboto od 10. do 12. ure. V knjižnici imajo tudi vse knjige, ki so izšle v zadnjem času! Z letošnjega izleta sekcij doma JLA v domu JLA - v domu JLA - v domu JLA - v domu JLA - v domu JLA ZDRUŽENJE IN NOVI NASTOPI Začetek dela sekcij doma JLA Obveščamo vse člane sekcij doma JLA in vse tiste, ki bi se nam želeli pridružiti v eni ali več sekcij, da bodo te pričele z delom po naslednjem razporedu: - otroški pevski zbor: sreda, 2. 9. ob 17. uri - recitatorska sekcija: sreda, 2. 9. ob 18. uri - namizni tenis: četrtek, 3. 9. ob 1 7.30 - moderni ples: petek, 4. 9. ob 18. uri. Vse sekcije sprejemajo nove člane! Risanke: Tako kot prejšnja leta smo tudi letos poskrbeli za naše najmlajše. Vsako drugo soboto jih bomo ob 10. uri razveseljevali z risankami in to: 12. in 26. septembra 10. in 24. oktobra 7. in 21. novembra 12. in 26. decembra Za vse potrebne informacije se lahko obrnete na nas osebno v domu JLA ali po telefonu 751-356. NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA: Avsenak, B.: Horoskop za vsakogar Benko, V.: Mednarodni odnosi Bevan, J.: Prva pomoč in družinski zdravstveni vodnik Brecht, B.: Umetnikova pot Ekrutt, J.: Zvezde Evans, H.: Atrijski vrt Gagro, B.: Ivan Meštrović Hauck, P.: Zakaj bi se bal? Hochleitner, R.: Kamnine lshikawa, K.: Kako celovito obvladati kakovost Jakopin, P.: Steve Jerše, M.: Srčni infarkt Kalan, F.: Svet komedijantov Knjiga o vrtu Klemenčič, T.: Stanovanje in pot do njega Klemene, M.: Igra za vsakogar - tenis Kazensko-pravno varstvo države in družbene ureditve Kuščer, S.: Logo in računalnik Lake, T: Kako premagaš živčnost Lenardič, M.: Ekologija in industrijska družba Likar, M.: Mikrobiologija Lippert, N.: Alpsko cvetje Marmelade, Z.: želeji Mikuž, J.: Koper Muster-Čenčur, N.: Vaje iz nemščine Mužic, S.: Gobarjeva kuhinja Neukamp, E.: Oblaki in vreme Nicolai, J.: Ptice pevke Pekel iz zraka Rupel, D.: Besede božje in božanske Singer, D.: Gozdne živali Skoberne, P.: Triglav Sladkorna bolezen Stoppard, M.: Biti čila, zdrava, dejavna in srečna ženska v sodobnem svetu Stupar-Šumi, N.: Štanjel in grad Štanjel Uveljavljanje in razvoj pol. sistema Valentinčič, J.: Metodika družbenopol. usposabljanja članov delegacij in delegatov Vicanović, V.: Javni život Zakon o obligacijskih razmerjih Zei, M.: Jadranske ribe Zelenjava in zelišča Zupančič, E.: Posvojen otrok, zaželen in ljubljen LEPOSLOVJE Mladinsko: Dolenc, M.: Velika ptičja zadeva Glogovac, Z.: Tik in tak Godina, F.: Siničke v škornju Jovanovič, J. Z.: Žaba bere časopis Jurca, B.: Dobra volja je najbolja Košuta, M.: Zidamo dan Lainšček, F.: Cicibanija Mihelič, M.: Štirje letni časi Sivec, L: Pozabljeni zaklad Tovvensend, S.: Skrivni dnevnik Jadrana Krta Zvižgavec v polžjem avtobusu Za odrasle: Apih, M.: Nadaljnje življenje Andreja Klasa Budau, E.: Ljubezen v F-molu Gorjan, V.: Jeruzalemski grički Kavčič, V.: Veleposlanik na Kitajskem Kmecl, M.: Slovenska postna premišljevanja Križanevskij, O.: Črnogledi humorist za rešetkami Kristan, M.: Izpiski Kovačič, L.: Sporočila iz sna in budnosti Padežnik, S.: Pod plaščem naivnosti Rozman, S.: Druščina Rožanc, M.: Evropa Smolnikar, B.: Balada o divjem mleku Vuga, S.: Krtov kralj L, II. Zupan, V.: Človek letnih časov Prevodi: Christie, A.: Proti ničli Crawford, O.: Usmrtitev Giroud, F.: Kar dobra zabava Golon, A.: Angelika Eden, D.: Brezdomka La Brosse, S. de: Umor v angleškem dvorcu MacDonald, K. L.: Potovanje z vetrom Potočki, J.: Rokopis iz Zaragoze Sheppard, S.: Monte Carlo Silverberg, R.: Knjiga lobanj Singer, L: Čarodej iz Lubina Steel, D.: Njena družina Woodiwiss, K. E.: Plamen in cvet ■'■> Pesmi: Črnič, hi Prisotnost blaznosti Dekleva, M.: Zapriseženi prah Dolenc, V.: Strasti in odpuščanja Junaška pesem o Cidu Obid-Lokatov, Z.: Ob vodi in kruhu Oman, I.: Žarčenja Predin, Zii.Praslovan Vincetič, M.: Arka Draaomercani naiboliši rekreativci v Sloveniji Krajevna skupnost Dragomer- Lukovica je prejela letošnje priznanje Partizana Slovenije kot najboljša krajevna skupnost v športni rekreaciji v Sloveniji. Priznanje so prejeli na slovesnosti 5. septembra, ki so se je udeležili tudi vidnejši predstavniki republiške teles-nokulturne skupnosti, ZTKO Slovenije in Partizana Slovenije. V prihodnji številki bomo obširneje predstavili njihovo razvejeno športno-rekreativno dejavnost. Uspel 14. turnir »Bistra '87« Fantje rekreacijske skupine »Žaba« iz Bistre so letos praznovali 14. obletnico obstoja, zato so priredili 15.8.1987 tradicionalni turnir v malem nogometu. Nastopilo je šest ekip. Rezultati: Za prvo mesto - Bosna ekspres : R.S. »Zaba« 6:1, Za tretje mesto - Optimisti : ŠD »Lipa« 4:2 Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Bosna ekspres- Postojna, 2. R. S. »Žaba« Bistra, 3. Optimisti Borovnica, 4. ŠD »Lipa« Podlipa, 5. Dol -Dol pri Borovnici, 6. Marinčič-Verd DUŠAN MIKLOŠIČ Skubic 5. na IV. turnirju SZS v trapu Na zadnjem, IV. turnirju v strelanju na glinaste golobe za pokal Strelske zveze Slovenije v trapu, ki je bil 22. 8. 1987 na Ptuju, se je naš strelec Stane Skubic uvrstil na odlično peto mesto. Poleg njega sta še dva naša strelca dobila točke za pokal, in sicer Tkalec za 10. in Strmoleza 1 5. mesto. Zmagal pa je že tretjič letos Šinigoj iz Nove Gorice in je tako postal tudi skupni zmagovalec tekmovanja, pred Dolorenzom iz Olimpije in Miličem iz Svobode. V skupni razvstitvi so se naši tekmovalci razvrstili takole: 8. Tkalec, 11. Strmole in 14. Skubic. Na turnirjih za pokal SZS je 5 naših tekmovalcev izpolnilo normo za nastop na republiškem prvenstvu, ki bo od 28. do 30. avgusta na Ptuju. Pričakujemo, da se bo naša ekipa na republiškem prvenstvu uvrstila do petega mesta, kar bi bil nedvomno lep uspeh. Bokavšek občinski prvak v trapu KOLESARJENJE IN TEK ZA TRIM PRIZNANJE Občinsko kolesarsko prvenstvo_ Kolesarska dirka za občinsko prvenstvo za letošnje leto bo 27. septembra. Vozili bodo na progi Stara Vrhnika - Podlipa. Vsi kolesarji, ki želite nastopiti na tej dirki, dobite podrobnejše informacije na ZTKO Vrhnika, Tržaška 39 ali po telefonu 751-484. Ulovka '87_ 3. oktobra bo tradicionalni gozdni tek in pohod okoli Ulovke. Upokojenci tekmujejo Po koledarju tekmovanj smo v nedeljo, 15. avgusta, izvedli občinsko prvenstvo v trapu. Istočasno je to tekmovanje služilo tudi kot pregled forme tekmovalcev pred vrhuncem tekmovanj v letošnjem letu, kajti prihodnjo soboto bo na Ptuju zadnji, IV. turnir za pokal SZS in čez 14 dni republiško prvenstvo v trapu. Drugi vikend v septembru pa bo še državno prvenstvo, prav tako na Ptuju. Tekmovanja se je udeležilo 19 strelcev. Rezultati so bili nad pričakovanji, kajti vrhunsko formo planiramo šele za konec av- gusta, ko bo republiško in državno prvenstvo. Zaradi zmanjšanja stroškov je na 100 golobov tekmovalo 6 prvouvrščenih po 75 streljanih golobih: REZULTATI: 1. Roman BOKAVŠEK 2. Ivan Tkalec 3. Savo STRMOLE 4. Stane SKUBIC 5. Mine HOFFMAN 6. Vinko TOMAŽIĆ 93 zadetih golobov od 100 93 zadetih golobov od 100 89 zadetih golobov od 100 88 zadetih golobov od 100 73 zadetih golobov od 100 72 zadetih golobov od 100 Balinarji upokojenci so sodelovali na turnirju v Dragomer-ju. Tekmovalo je 6 ekip iz Notranjih Goric, Zirov, Grahovega, Dragomerja, Vrhnike in ženska ekipa iz Ljubljane. Tekmovanje je motilo deževno vreme, ki pa vnetih upokojencev ni oviralo, saj so igrali pod dežnikom. Gledalci pa so z zanimanjem sledili igram in bodrili svoje. Naši igralci so„se najprej srečali z upokojenci Žirov, ki so vedno težak nasprotnik. Z dobro igro pa so jih le premagali. Naslednji nasprotnik so bile upokojenke iz Ljubljane. To tek- mo so naši igralci dobili lažje. Omeniti pa je vredno, s kakšno voljo in požrtvovalnostjo so upokojenke zaigrale z moškimi. V finalni igri za1 zmago so se spet »udarili« z dobro ekipo prirediteljev. To je bila lepa tekma, ki pa so jo dobili naši upokojenci in se s tem oddolžili za nedavni poraz na Vrhniki. Rezultati: 1. Vrhnika, 2. Dragomer, 3. Grahovo Vrhniko so zastopali: Stane Ko-govšek, Tine Bradeško, Ivan Petrovčič in Ivan Samardžič. K. ŠTIRN Oskrbnik za kočo na Planini Planinsko društvo Vrhnika išče oskrbnika za planinsko kočo na Planini. iiTi^fP (iC dS.'S S D.'SninSkC d.r«5Čin0 'n !2ft^SP nrAyoz ra oglasite v društveni pisarni na Cesti gradenj 1 ob sredah od 19. do 20. ure ali po telefonu 752-693. Pregled polletnega delovanja alpinističnega odseka Vrhnika Minila je še ena zelo uspešna zimska sezona. Neugodne vremenske razmere so nam preprečile pogoste] ši obisk alpskega gorovja, vendar so bili obiski toliko bolj kvalitetni. Pekel pri Borovnici ni zanimiv le za turiste, tja smo se podali tudi alpinisti. Bojan Otoničar, Jože Verbič, Rado Kovačič in Milena Oblak smo premagali zaledenele slapove, ki merijo 160 m, njihov naklon pa je 60° do 70°. Pod Češko kočo, ki varuje vznožje Grintavca, sta Janez Rožmanec in Bojan Otoničar preplezala Sinji slap (60* - 80"; 1 50 m). M. Lončar, B. Otoničar, R. Kovačič in M. Oblak smo v Tamarju premagali Levi in Desni slap (70' - 80"; 80 m). Srečko Likar je obiskal Log pod Mangartom. Preplezal je slap Kaskade (50" - 70°; 200 m). Ne le led - vabljivo je tudi zasneženo hribovje. Marko Debevec in Sto-jan Rus sta se podala v 400 m dolgo Kotliško grapo v Kamniških Alpah. Grapo med Babo in Ledinskim vrhom (45" - 50"; 500 m) sta premagala J. Rožmanec in B. Otoničar. Več članov nas je obiskalo Vršič, nad katerim smo splezali na Buti-narjevo in Pripravniško grapo. Vsekakor pa na zasnežena področja sodijo tudi smučij. Opravljeni so bili turni smuki z Mojstrovke, Prisojni-ka, Nad Sitom glave ter s Kredarice. J. Rožmanec in B. Otoničar se nista ustrašila mrzle stene. Preplezala sta smer v Babi (111+, 900 m) ter smer Trmasti kamini (IV-V, 300 m). Ker v slabo vreme ovito hribovje ni preveč vabljivo, smo obiskali toplejše kraje ob morju. Tu je znano plezališče Črni kal. Čeprav so stene kratke, nam vendar vzamejo mnogo napora - vendar nam vrača jo dpbro formo. V Ospu smo v tem obdobju splezal nekaj lepih smeri: - Medo (V, Loom): Otoničar, Rož manec, Kovačič, Oblak - Prečenje (IV+A1, 200 m): Rož manec, Kovačič - Italijanska (V+A1, 1 50 m): Kov* čič, Oblak - Goba (VI A2, 1 50 m): Otoniča Verbič, Kovačič, Tomažin, Oblak Ko pa seje otoplilo tudi v naših kra jih, smo začeli trenirati v plezalnen vrtcu v Močilniku. Zaradi mrzle zim! in erozije ga je bilo potrebno zarad varnosti najprej očistiti in zavarava ti. Za prvomajske praznike sta I dva člana udeležila tradicionalnega shoda aplinistov v Paklenici. B. Oto ničar in J. Rožmanec sta splezali nekaj smeri: - Karabore (V+, 1 50 m) - Sašeti (V+, 100 m) - Velebitaška (VI, 400 m) - Union (Bojan prosto - VII, 100 m) - Šaleška (V, 200 m) Srečko Likarje odšel v znano plezal no središče prostih plezalcev v Acn pri Gardskem jezeru in opravil vei prostih ponovitev VII. težavnostni stopnje. V tem obdobju načrtujemo skupni turo za vse člane alpinističnega od seka Vrhnika, ki jo zaradi slabih ras mer nismo mogli izvesti do sedaj. V mesecu septembru pa bomo razpi sali alpinistično šolo, ki bo sestav Ijena iz teoretičnega dela (predava nja o opremi, vrvni tehniki, vreme noslovje, nevarnosti v gorah, prvi pomoč) in praktičnega dela (prika! plezanja v Močilniku). MILENA OBLAH Košarkarji Borovnice prvič v II. SKL v sezoni 1986/87 Borovniškim košarkarjem se je v letu 1986 uresničila dolgoletna želja po nastopanju v ligaš-kem tekmovanju v slovenski košarkarski ligi. Po uspešnem letu 1976, ko so osvojili prvo mesto v Medobčinski košarkarski ligi Ljubljana in s tem dobili pravico nastopa v tedanji II. SKL jim je bilo napredovanje zaradi znanih »portoroških sklepov o razvoju telesne kulture v Sloveniji« onemogočeno. To je zelo prizadelo manjše športne centre, tako da so v nekaterih klubih prenehali s tekmovanji (Grosuplje, Logatec, Radomlje itd.). Pogoji delovanja so se v Borovnici znatno izboljšali z dograditvijo prizidka k osnovni šoli v letu 1981 in nove telovadnice s tribuno za 300 gledalcev. Borovničani so takrat tekmovali v novoustanovljeni občinski košarkarski ligi in v petih sezonah osvojili štirikrat prvo mesto in s tem ohranili kontinuiteto delovanja. Nastopanje članske ekipe zaradi takratnih usmeritev v višji nivo tekmovanja ni bilo mogoče. Po problemski konferenci o telesni kulturi v občini Vrhnika v letu 1985 pa so se tudi ostalim središčem v občini odprle možnosti in sodelovanje v tekmovanjih. Športni delavci v Borovnici so v začetku leta 1986 z delovno organizacijo DONIT-TOZD Fenolit Borovnica sklenili sporazum o sodelovanju za obdobje 1986-1990 in se za začetek dogovorili za sodelovanje s košarkarsko sekcijo, ki je s tem prevzela tudi novo ime FENOLIT-PAR-TIZAN Borovnica. Fenolit je s tem omogočil nastop članske ekipe v II. SKL, mlajše selekcije (pionirji, pionirke) pa so pridobile sredstva za nastopanje v okviru programa ZTKO Vrhnika. Vodstvo in organizacijo kluba je prevzelo nekaj košarkarskih delavcev na čelu z dolgoletnim igralcem in telesnokulturnim delavcem Pranjem Modrijanom. Igralci so trenirali 3-4 krat tedensko v večernih urah, prvenstvene tekme pa so bile odigrane ob sobotah. Bile so zadovoljivo obiskane. Jedro ekipe so tvorili preisku-šeni igralci: Karli Nikolavčič, Milan Jevšek, Franc Šuštar, Marko Zalar ter kapetan Franjo Modrijan, ob katerih so si mlajši igralci nabirali košarkarsko znanje in dragocene izkušnje (Tone Turšič, Roman Centa, Klemen Stojano-vič, Martin Guštin in drugi). Ekipa je v prvenstvu pokazala veliko borbenost in željo po uspehu, vendar je zaradi neizkušenosti in pomanjkanja športne sreče izgubila nekatera že skoraj dobljena srečanja (Iskra Idrija, AET Tolmin, Nova Gorica, Medvode, Fructal Ajdovščina). V drugem delu tekmovanja, ko so dosegli zadovoljivo uigranost in se otresli začetne treme, pa so jih pestile poškodbe (Šštar, Nikolavčič, Modrijan), tako da je ekipa zdesetkana zaključila svojo prvo li-gaško sezono. Prvenstvo je pokazalo, da je bila skupina - zahod 2 najmočnejša med štirimi v II. SKL kar dokazuje tudi uvrstitev Nove Gorice v I. SKL prijateljska srečanja pa so pokazala, da bi ekipa v enaki sestavi v katerikoli drugi skupini dosegla znatno boljši rezultat. Po končanem tekmovanju v občinski ligi je novoformirana članska ekipa FENOLIT-PARTIZAN uspešno nastopila v pokalnem tekmovanju SR Slovenije in osvojila Notranjski košarkarski pokal ter se uvrstila v šestnajstino pokala ter nato izgubila z ekipo slovenskega ligaša v Kopru. Zaradi pomanjkanja lastnega igralskega kadra so v svoje vrste povabili igralce iz občine, vendar so nekateri kasneje odpovedali sodelovanje, eden pa je odšel na služenje vojaškega roka. S pripravami na novo sezono je ekipa pod vodstvom trenerja Baj-ca pričela v začetku septembra. Ekipa je v povprečju stara 23 let in visoka 185 cm, kar je bilo za uspešen nastop v zahtevnem tekmovanju očitno premalo. V pripravljalnem obdobju so odigrali več prijateljskih tekem z ekipami II. SKL (Gorenja vas, Mirna, Etiketa, Kamnik, Lokainvest) ter s tem ocenili realne možnosti v li-gaškem tekmovanju. LESTVICA II. SKL ZAHOD - 2 V SEZONI 1986/87 1. MEDVODE 18 16 2 1728:1481 34 +247 2. NOVA GORICA 18 14 4 1749:1417 32 +332 3. TOLMIN 18 14 4 1525:1278 31 +245 4. IDRIJA 18 1 1 7 1541:1391 29 + 152 5. VIČ-OLIMPIJA 18 10 8 1763:1609 28 + 154 6. SLOVAN B 18 9 9 1517:1655 27 -138 7. FRUCTAL 18 8 10 1399:1544 26 -145 8. FENOLIT-B. 18 5 13 1541:1641 23 -100 9. JESENICE 18 3 15 1529:1790 21 -261 10. ID JEZICA 18 1 17 1247:1723 19 -476 Na koncu lahko ocenimo, da je bilo nastopanje članske ekipe FENOLIT-PARTIZAN Borovnica v sezoni 1 986/87 zadovoljivo, posebno pa je razveseljiv velik obisk gledalcev na vseh tekmah, kar priča o popularnosti tega športa v Borovnici. mu FENOLIT - Partizan Borovnica Stojijo: Bajec (trener), Nikolavčič, Kravanja, M. Turšič, Modrijan (kap.), Jevšek Cepijo: T. Turšič, Zalar, Kovačič, Brlogar, Knapič 74! BeitOSiAlt- Meiš 2; SUŠTAC FrOvvc i, k.wAp-ic Brane 5, NieoLAvčtč j Karel ■ 7. 3^vfiBt; H i Ion 10. ZAL A (L Marto ti T: 61,1 15,0 73,li 'I 3£ 4M nje 6 7J2 las «1 n S, H IZKAZNICA DAROVALCA V PRIMERU SVOJE SMRTI PODARJAM ORGANE SVOJEGA TELESA, DA BI POMAGAL BOLNIM PREŽIVETI IN JIM POVRNITI ZDRAVJE DAROVANJE ORGANOV REŠUJE ŽIVLJENJA! Podpis darovalca: Datum: Izkaznico imejte vedno pri sebi. + S podpisom te izkaznice pristajam, da v primeru smrti podarjam: a) katerekoli dele svojega telesa b) naslednje dele svojega telesa:......................................................... Priimek in ime:............................................................................................ Rojen:............................................................................................................ (dan. mesec, leto) Naslov:.......................................................................................................... V primeru nesreče obvestite (priimek in ime): ..........................................................................................tel.:...................... Ste pripravljeni z darovanjem katerega svojih organov rešiti življenje sočloveku? S sprejetjem Zakona o presajanju delov človeškega telesa v zdravstvene namene je tudi v Sloveniji pravno urejen nadaljnji razvoj tega področja zdravstvenega varstva. S tem je dana možnost, da se ljudje že za življenja sami odločajo in dovolijo, da po smrti dele njihovega telesa uporabijo za preživetje oziroma povrnitev zdravja svojcu, sorodniku ali sočloveku. Uspešnemu presajanju krvi, ki se je začelo pred več kot sto leti, so sledila nova medicinska spoznanja, ki omogočajo presajati dele kože, ožilja, kostnega tkiva, očesno roženico, ledvice, jetra, trebušno slinavko, pljuča in srce. Medicinski znanosti je prav tako uspelo rešiti probleme, ki nastajajo pri presajanju organov zdravega človeka bolniku iz najožje družine, in probleme ob odvzemu organa po smrti darovalca in presaditvi tega organa obolelemu človeku. Najdlje je v praktičnih možnostih presajanja organov prišla medicinska znanost pri presajanju ledvic, saj je bolnikov, ki jim iz najrazličnejših vzrokov dokončno odpovejo ledvice, veliko. Zdravljenje je možno le z dializo, ki bolniku sicer pomaga živeti, vendar ga dokaj omejuje in celo izpostavlja dodatnim nevarnostim. Za nekatere bolnike je presaditev organa edina možnost za preživetje, za druge je možnost daljšega in bistveno kvalitetnejšega življenja. V naši samoupravni družbi smo že v marsikateri stiski dejavno dokazovali solidarnost in plemenitost do ogroženega sočloveka. Zato se bo marsikdo gotovo odločal tudi za to plemenito dejanje in dovolil, da po smrti uporabijo dele njegovega telesa za zdravljenje sočloveka. Če se boste odločili za tako dejanje, boste prejeli izkaznico, ki jo pazljivo preberite, izpolnite, podpišite in jo imejte vedno pri sebi. Ta izkaznica bo dokazilo vaše odločitve in hkrati podlaga za izpolnitev vaše volje. Svojo odločitev lahko izrazite na Občinski organizaciji Rdečega križa, lahko tudi takrat, ko se boste udeležili krvodajalske akcije. Za plemenitost se vam v imenu bolnikov - prejemnikov iskreno zahvaljujemo in vam zagotavljamo, da bo vaša odločitev izpolnjena v skladu z etičnimi, medicinskimi in pravnimi načeli. V občini Vrhnika se je za to obliko darovanja doslej odločilo 1 8 občanov. 00 RK VRHNIKA IZGUBLJENO Na Vrhniki se je izgubila psiea kraška ovčarka z imenom ERA. Je cepljena proti steklini in brez ovratnice. Prosim najditelja ali koga. ki bi karkoli vedel o njej. da javi na tel. št. 751-033 od 17. ure dalje ali na naslov Hodnik. Stara cesta 18. Menjam enosobno družbeno stanovanje za večje. Savić. Klis 30 st. 6 Podpisana Pavla Gutnik s Stare Vrhnike 15. po domače Mihclčeva. preklicujem in obžalujem vse besede, izrečene na škodo Matilde Rode s Stare Vrhnike 60. Enosobno družbeno stanovanje (40m:) v Borovnici zamenjam za večje, prav tako družbeno stanovanje. Tel. 746-591 Na Vrhniki najamem primeren prostor za mirno obrt (lahko kletni). Najemnino plačam za eno leto vnaprej. Pokličite tel. 752-1 16 AIDS AIDS je bolezen, pri kateri človek izgubi svojo naravno opor nost - to je obrambno zmožnost pred okužbami. Zaradi zmanjšane odpornosti postane človek dovzetnejši za najrazličnejše okužbe ali rakasta obolenja, ki zdravega človeka ne bi prizadela v tako težki obliki. Je izredno nalezljiva bolezen, ki se najpogosteje prenaša s spolnimi stiki, s krvjo in krvnimi sestavinami in ji današnje znanje v medicini in načini zdravljenja še ne morejo uspešno kljubovati. Gre za bolezen, ki je danes v svetu že močno razširjena, je neozdravljiva in povzroči smrt. Glede na ocene oziroma predvidevanja strokovnjakov o širjenju AIDS v svetu in tudi pri nas ter glede na dejstvo, da je bolezen neozdravljiva in da v bližnji prihodnosti še ni pričakovati učinkovitega zdravila ali cepiva, je potrebno z vso resnostjo in odgovornostjo seznanjati prebivalstvo, kako vse bi lahko preprečili širjenje te bolezni. Rdeči križ Slovenije je skupaj z Republiškim komitejem za zdravstveno in socialno varstvo in Univerzitetnim zavodom za zdravstveno in socialno varstvo izdal zloženko, v kateri so odgovori na vprašanja, ki vznemirjajo in jo bodo prejela vsa gospodinjstva v občini v mesecu septembru. Prav je, da se pogovorite o vsebini. Povzemamo pa letak »Kaj je AIDS«, ki gaje skupaj z RKS izdala in pripravila Strokovna komisija pri Republiški komisiji za varstvo pred nalezljivimi boleznimi in so vsi, ki so se udeležili zadnje krvodajalske akcije, z njim že seznanjeni. Spored vrhniškega kina v septembru 26. 9., sobota ob 18.00 27. 9., nedelja ob 17.00 POŠAST - ameriški Režija: John Carpenter V gl. vi.: Kurt Russel, A. VVilfort Brimlev, T. K. Carter »Pošast« se je osvobodila večnega ledu na Antarktiki. Zaradi njenih nerazložljivih lastnosti ji ne morejo do živega. Člani znanstvenih odprav vseh narodnosti so v nevarnosti... 27. 9., nedelja ob 20.00 28. 9., ponedeljek 19.00 OPERACIJA »HARPUNA« - francoski Režija: Sergio Gobbi V gl. vi.: Daniel Auteil, Marisa Berenson, M. Bozuffi Inspektor Falco pripravlja načrt, da s pomočjo lepe Arbalet uniči tri tolpe iz pariškega podzemlja. Policaj Vincent v jeansu ve, da ima njegov predstojnik še marsikaj za bregom in poskuša rešiti nekdanje prijatelje... 28. 9., torek ob 19.00 I. 10., četrtek ob 20.00 3. 10., sobota ob 17.00 VOJNE IGRE-ameriški Režija: John Badham V gl. vi.: Mathevv Broderick, Dabnev Coleman, John VVood Igre z računalnikom utegnejo postati nevarne, če se mlad fant loti igre z največjim, ki skrbi za mir v svetu oz. s tistim, s katerim Vojska nadzoruje svetovno ravnotežje. Napeta zgodba ni zgolj triller, ampak predstavlja v določenih okoliščinah resnične možnosti, okoliščine, ki bi stroj prekosil sposobnosti tistih, ki ga krmilijo ... Priporočamo (*") 3. 10., sobota ob 20.00 4. 10., nedelja 1 7.00 LISTA SMRTI - ameriški Režija: Albert Pvun V gl. vi.! John Stockvvell, Carey Lovvell Urednik študentskega časopisa s svojim ostrim novinarskim očesom odkriva različne dogodke na kolidžu in pride na sled »stražarjem«. Uradno se ukvarjajo s čuvanjem reda, tekmovanji itd., v resnici pa tudi s stvarmi, ki nikakor niso zakonite... 4. 10., nedelja ob 20.00 5. 10., ponedeljek 19.00 MORILEC IZ METROJA - ameriški Režija: Sean s. CUNNINGHAM V gl. vi.: Kate Mulgrave, Rip Torn, James Naughton Podzemlje nevvvorškega metroja predstavlja ravno prav grozljivo okolje za napeto kriminalko. Neznani ugrabitelj namreč prav tu skriva pomembno pričo umora, deklico, ki bi lahko rešila po nedolžnem obtoženega, in čaka na odkupnino ... 6. 10., torek ob 19.00 8. 10„ četrtek ob 20.00 10. 10., sobota ob 17.00 SLADKE SANJE - ameriški Režija: Karek Reisz V gl. vi.: Jessica Lange, Ed Harris, Ann VVadgevvorth Ekranizacija biografije nekdaj znane countrv pevke Petsv Klein. Jessica Lange je bila nominalna za OSCARJA ... 10. 10., sobota ob 20.00 II. 10., nedelja ob 17.00 ŽELO 2 - ameriški Režija: Jeremv Paul Kagan V gl. vi.: Jackie Gleason, Mac Daviš, Teh Garr, Kari Malden, Oliver Reed »Želo« z Robertom Redfordom in Paulom Nevvmanom je mojstrovina, ki so jo filmski producenti hoteli nadaljevati. Ker jim je šlo predvsem za zaslužek, jim še na misel ni prišlo, da bi angažirali tako draga igralca. Varčevali so na napačnem koncu, saj film niti približno nima šarma prvega ŽELA, čeprav tudi Jackiju Gleasonu ne gre odrekati določenih kvalitet. 11. 10., nedelja ob 20.00 12. 10, ponedeljek 19.00 SILVERADO - ameriški Režija: Lavvrence Kasdan V gl. vi.: Cavin Kline, Scott Glenn, John Cleese, Kevin Costner, Danny Glover, Tod Allen Štirja mladeniči različnih značajev in preteklosti skupaj jahajo v Sil-verado, mestece, ki skriva zanje odgovore na vrsto vprašanj. Eden od njih odkrije v tamkajšnjem šerifu morilca svojega očeta in še, da prav on (šerif) pripravlja načrt, po katerem bi oregnal male farmarje ... »Rad delam filme, ki so lahko zanimivi gledalcem različnih starosti na različnih nivojih. Prav vvestern nudi za to veliko možnosti...« (L. Kasdan) Poleg BLEDOLICNEGA JEZDECA Clinta Eastvvooda je to edini pravi vvestern v tem desetletju. KAJ JE AIDS? AIDS Aquired Immune Deticiency Svndrom sindrom pridobitne imunske pomanjkljivosti - je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus HTLV lll/LAV Ta virus napada v organizmu celice, ki so odgovorne za ustrezno imunsko odzivnost in zavre njihovo delovanje KJE NAJDEMO VIRUS? V krvi, spermi, slini, solzah, možganski tekočini, bezgavkah m mozga-novini. NAČIN OKUŽBE? Do okužbe z AIDS lahko pride zaradi določenega načina življenja s spolnim kontaktom z okuženo osebo (homoseksualno, biseksu-alno) z okuženo krvjo in produkti in krvi (po prejemu krvi in krvnih produktov, če niso pregledani) z okuženimi instrumenti (zlasti narkomani, ki si droge vbrizgavajo v žilo, če si pribor medsebojno izposojajo) - od okužene matere na otroka KDAJ POSUMIMO NA AIDS? Na AIDS posumimo pri bolniku pri katerem so prisotni več kot 3 mesece naslednji znaki: - shujšanje za več kot 10% normalne telesne teže kronična driska povišana temperatura - povečane bezgavke in vranica KAKO UKREPAMO OB POJAVU BOLEZNI? - bolnika obvezno zdravimo - bolezen obvezno prijavimo zaradi odkrivanja vira okužbe - izvajamo, ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni KAKO PREPREČUJEMO ŠIRJENJE? Širjenje AIDS preprečujemo z naslednjimi ukrepi: - s pregledom darovane krvi glede na prisotnost protiteles za virus ki povzroča AIDS - z zdravstveno vzgojnim delom z okuženimi osebami - z uporabo sterilnih medicinskih pripomočkov in pripomočkov za enkratno uporabo - z upoštevanjem vseh varstvenih ukrepov pri osebah, kt so pri svojem delu izpostavljene možnosti okužbe z ustreznim uničenjem kužnega materiala, ALI SE LAHKO Z DAJANJEM KRVI OKUŽIMO Z VIRUSOM AIDS? Ne, ker pri odvzemu krvi s prostovoljnim krvodajalcem ravnamo po vseh medicinskih pravilih, tako da ne more priti do okužbe. ALI SE LAHKO OKUŽIMO KOT PREJEMNIKI KRVI OZIROMA KRVNIH SESTAVIN? Ne, ker je kri vsakega krvodajalca pregledana na prisotnost protiteles za virus, ki povzroča AIDS Vsakdo, ki sumi na bolezen, ali ga je strah, da je okužen, naj se najprej javi svojemu zdravniku. Vsi zdravniki irpajd ustrezna strokovna organizacijska navodila, da lahko pravilno ukrepajo. PRODAM GUMI VOZ Ogled pri Kavčič Ivanka. Loška cesta 8. Log Hišni svet »Pri lipi«, Voljčeva 1,2. želi zaposliti kurjača za kurjenje na premog (zaposlitev novembra). Javite se tov. Boriću ali pisno na zgornji naslov. Prodajam hišo, primerno tudi za kmetijstvo. Ljubljanska 31, Vrhnika (na Kralovšah). Ogled od 10, septembra dalje vsak dan. Iščem prostor za mirno obrt! Interesenti oglasite se pri Lilić na Ulici 6. maja 3. Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Vrhnika organizira 13. do 15. novembra 1987 razstavo malih živali v Domu krajevne skupnosti. Razstavljenih bo veliko pasem golobov, perutnine, kuncev in ostalih živali. Istočasno vabi v svoje vrste vse ljubitelje malih živali. Informacije za članstvo na tel. štev. 752-521. 19. avgusta je minilo dolgo leto, odkar nas je zapustila naša draga mami in žena Pavla Ogrin V naših srcih bo spomin nate vedno živ. Vrhnika. 19. 8. 1987 Njeni ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage skrbne mame in babice Marije Nagode se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje ter za darovane vence in cvetje. Hvala pevcem in duhovniku za opravljeni obred. Krajevni skupnosti Blatna Brezovica pa za organizacijo pogreba in poslovilne besede. Mož, hči in sin z družinama ZAHVALA ob smrti našega moža in očeta Antona Strlekarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Hvala Janezu Pctkovšku za besede ob slovesu in vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Spomeničar Janez Obid osemdesetletnik Kdaj nas bodo obiskali dimnikarji Janeza Obida kljub osemdesetim letom še ni zapustil bojeviti duh, ki ga je vodil skozi vse težke življenjske preizkušnje. »Primorski Slovenec sem.« ponosno pove. Razumeli smo ga, kaj hoče s tem reči. Od malega je občutil zatiranje, revščino in to ga je kalilo v velikega domoljuba. Takšen je še danes, le leta in zdravje mu ne dopuščata m Janez Obid več tistega poleta, ki ga je rad delil v svojem življenju. Rodil se je v vasi Bukovo na Primorskem, v revni družini s štirinajstimi otroki. Spominja se, kako je starejši brat iz Galicije prišel domov in otroci so z zapečka poslušali revolucionarne ideje, ki jih je razlagal starejšim. »Tedaj me je zbegala misel, zakaj tudi pri nas ne bi imeli krave in ne samo koze.« Mati mu je umrla pri sedmih letih in trnova pot se je začela. Leta 1929 je z zasedene Primorske prišel v Jugoslavijo, kjer sta že bila dva brata. »Sli smo s trebuhom za kruhom.« Pa ne amo to: »Tisti, ki je podjarmljen, ve, da ni lepšega, kot biti med svojim narodom s svojo besedo.« Vendar mu ni bilo postlano z rožicami. Težko je bilo za delo. Delal je v večih tovarnah. Večkrat je bil odpuščen tudi zaradi svojega revolucionarnega obnašanja in nepopustljivosti od svojih idej. »Ti časi so bili težki, pa tudi lepi včasih.« Spominja se, kako je skupaj z drugimi delavci v predvojnih letih organiziral in praznoval 1. maj. Delo v raznih krajih mu je dalo tudi več poznanstev, več spoznanj, da delavci razmišljajo tako kot sam. »Štiridesetega sem zaradi svojih idej spet ostal brez dela.« In znašel se je spet v Ljubljani, kjer je bilo delavsko gibanje že dobro organizirano. In ko je bilo čutiti, da bo vojna, je bil med tistimi, ki so se odzvali pozivu partije in organi- Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko-teh-nični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika -— Številka žiro računa: '50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 - Po mnenju Sekretariata za informacije v iS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš ča-. sopis oproščen prometnega davka. zirani odšli do hrvaške meje, da bi pomagali pri odporu proti okupatorjem. Vendar je bil umik za to peščico nujen, tako da se je znašel spet v Ljubljani, kjer so ga kot aktivista OF 1942. leta ujeli in zaprli. Takoj po italijanski okupaciji je odšel v partizane. Bil je med italijanskimi partizani, nato med borci na Visu v 26. diviziji 4. armade. Z njo se je bojeval za osvoboditev od Makarske, Splita, Drniša, Knina, skozi Liko do Trsta. Na Vrhniko je prišel 1952. leta, ko se je zaposlil v Us-njarni, saj je po poklicu usnjar. In še zdaj, ko se pogovarjamo o teh letih, čeprav je že vrsto let upokojen, se čuti njegova ljubezen »do fabrike«, kot pravi. Ponosen je nanjo, saj je v njej tudi delček njegovega dela. Ponosen je tudi na njenega direktorja in zanj pravi, da je res velik človek. Ko se spominja težkih časov svoje mladosti, ne spregleda tudi današnjih kriznih časov za mlade. Pošteno in odkrito, kot včasih, ko je koval revolucijo, pove, da ga marsikdaj kar srce zaboli, ko se krušijo ideali, za katere je izgoreval. Razpored dela dimnikarjev v krajevnih skupnosti Blatna Brezovica, Bevke, Velika Ligojna, Sinja gorica. Drenov grič - Lesno brdo. Log, Borovnica in Dragomer - Lukovica Razpored dela za mesec januar, marec, maj, november I. ponedeljek Blatna Brezovica od štev. 1 do 40 I. torek Blatna Brezovica od štev. 40 do konca I. sreda Bevke 70 hiš I. četrtek Bevke 70 hiš I. petek Mala Ligojna v celoti I. sobota stranke, ki so med tednom v službi, in tiste, ki bodo čiščenje naročile po telefonu. II. ponedeljek Velika Ligojna - spodnji del torek sreda II. četrtek II. petek II. sobota III. ponede- Ijek III. . torek III. sreda III. četrtek III. petek III. sobota IV. ponede- Ijek IV. torek IV. sreda IV. četrtek IV petek IV sobota Velika Ligojna - zgornji del centrale in hišni sveti v Borovnici Sinja gorica - desna stran avtoceste Sinja gorica - leva stran avtoceste stranke, ki so med tednom v službi, in tiste, ki bodo čiščenje naročile po telefonu. Drenov grič - ob glavni cesti in do gasilskega doma - leva stran Drenov grič - za gasilskim domom in pri železniški postaji Drenov grič od gasilskega doma naprej Lesno brdo v celoti Log - Cesta borcev, Cesta v mole. Hercegovskega odreda, Rimska c. v Jordanovem kotu, Ul. 8. maja v celoti stranke, ki so med tednom v službi, in tiste, ki bodo čiščenje naročile po telefonu. Log - Ob potoku, Cesta v Hrastovec, Cesta v Lipovec, Rimska c. od štev. 7 do 20, ostalo v celoti in Ul. OF v celoti Log - Loška c. od štev. 14 do konca. Rimska od št. 1 do 7, cela Vrhovčeva in Dolomitskega odreda Log-Cesta na Ferjanko, Pionirska, Ivana Kavčiča, hišni sveti in centrale v Borovnici Log - cela Barjanska, Loška cesta od št. 1 do 12, cela Molska in centrale od Dragomerja do Sinje gorice Borovnica-Zavrh, Pokojišče, Padeš, Lašče, Pristava v celoti (ob dobrih vremenskih prilikah) stranke, ki so med tednom v službi, in tiste, ki bodo čiščenje naročile po telefonu. Razpored dela za mesec februar, april, oktober, december I. ponedeljek Dol pri Borovnici - desna stran ceste I. torek Dol pri Borovnici - leva stran ceste in Laze pod železniško progo I. sreda Borovnica-Laze nad železniško progo v celoti, Ljubljanska od križišča, Zalarjeva od avtobusne postaje I. četrtek Zalarjeva od postaje do konca I. petek Borovnica - Pot na Malence, Na griču, Šviglje-va in Cerkova ul., vse v celoti I. sobota stranke, ki so med tednom v službi, in tiste, ki bodo čiščenje naročile po telefonu. II. ponedeljek Borovnica-Ramovševa, Miklavičeva, Paplerje- va ul. in Molkov trg v celoti II. torek Rimska ul., Pot v Jele, Dražica v celoti II. sreda Borovnica-Mejačeva, Gradišnikova v celoti, hišni sveti in centrale II. četrtek Brezovica pri Borovnici v celoti II. petek Niževec, Zabočevo in Ohonica, vse v celoti II. sobota stranke, ki so med tednom v službi, in tiste, ki bodo čiščenje naročile po telefonu. III. ponede- Borovnica-UI. bratov Mivšek in Mikuževa, obe Ijek v celoti III. torek Borovnica - Ljubljanska od križišča do konca. Obrtniška, Ul. bratov Debevc, Pod goro in Demšarjeva v celoti III. sreda Breg pri Borovnici v celoti III. četrtek Pako v celoti III. petek Dragomer - Kotna pot, Kratka pot. Mirna pot. Pot na Polane, Ob gozdu in Vrhna pot, vse v celoti III. sobota stranke, ki so med tednom v službi, in tiste, ki bodo čiščenje naročile po telefonu. IV. ponede- Dragomer-Pot ob Snežaku, Pot za stan, Lepa Ijek pot. Stara cesta v celoti. Na vasi. Pod Lovrencem IV. torek Dragomer - Dragomerška ul., Laze, V Loki, Na grivi, Ljubljanska v celoti IV. sreda hišni sveti in cetrale v Borovnici IV. četrtek Lukovica - Partizanska pot, V dolini v celoti, Cesta na Tičnico, Vrhniška pri avtobusni postaji, centrale od Dragomerja do Sinje gorice in Bistra IV. petek Lukovica - Pod gradom. Na pobočju, Vrhniška, Pot na Plešivico v celoti, Pot na mah IV. sobota stranke, ki so med tednom v službi, in tiste, ki bodo čiščenje naročile po telefonu. _ Iščejo prodajalce plina Z urada krajevnih skupnosti Vrhnika so nam sporočili, da želi INA na Vrhniki odpreti prodajalne plina. Zato vabijo vse, ki bi želeli prodajati plin, da se oglasijo v pisarni KS, kjer bodo zvedeli za vse podrobnejše pogoje. Lokalni avtobus Logatec - Ljubljana - Logatec bo pričel ustavljati na novem postajališču Vrhnika - Hrib s 7. 9.1987. Delovni v m mm šolarji Med počitnicami je precej mladih prijelo za delo, da so si nekaj zaslužili in tako kar precej izboljšali družinski proračun, saj je ob začetku šolskega leta treba odšteti že kar čeden kupček denarja. Pa še nekaj je: marsikaj so se naučili delati in znali bodo vrednotiti vsak denar, ki je z delom pridobljen. V Bistri smo srečali fanta, ki je bil med počitnicami poštar. Kar zadovoljen je bil z delom, stranke pa so ga tudi pohvalile. V Borovnici pa sta dva osnovnošolca delala pri obnovi krajevne tehtnice. V spomin Cirilu Mlinarju - Jožetu Spet smo izgubi/i enega bojnega tovariša; prvoborca, nosi/ca »Partizanske spomenice 1941« CIRILA MLINA RJA JOŽETA. Rodil se je v Verdu 2. 7. 1913. leta. Po svoji želji se je zdaj za vedno vrnil v svoj rojstni kraj, kjer so ga z vojaškimi in borčevskimi častmi pokopali 4. septembra. Tu je preživel mlada leta kot delavec in se kmalu opredelil za napredno delavsko gibanje. Že pred vojno se je pridružil naprednim, levo usmerjenim mladincem v Esperantskem klubu na Vrhniki in sodeloval pri sindikalnem gibanju v Verdu. Po fašistični okupaciji naših krajev je že leta 1941 sodeloval pri pripravah na osvobodilni boj in julija 1941, ko so ga v kamnolomu na Verdu iskali fašisti in žandarji, uspel pobegniti pred aretacijo. Umaknil se je v ilegalo na Bloke. Tu se je vključil v priprave za vstajo. V začetku decembra 1941 se je priključil partizanom, ki so se zbirali pri Kožljeku in formirali Kožlješko četo. Bil je tu med prvimi in vodil je postavljanje barak za taborišče. Ko je četa januarja 1942 prerastla v Šercerjev bataljon, je bil postavljen za komandirja voda. Sodeloval je pri napadu na Verd februarja 1942 in drugih akcijah čete in bataljona. Včasih pa je izvrševal s svojo patrolo tudi najtežje posebne naloge na terenu. Skupaj s svojo patrolo tudi najtežje posebne naloge na terenu. Skupaj s svojo enoto se je vključil v Notranjski odred, sodeloval v obrambnih bojih ob težki italijanski ofenzivi in bil med borci, ki so ob tej ofenzivi za Ljubljanskim vrhom formirali Lukov bataljon. Z bataljonom je prešel v Šercerjevo brigado. Tu je skoraj leto in pol vodil minerce te brigade in potem 14. divizije. Sercerjevci se dobro spominjajo minerca Jožeta in njegovih akcij, kot tiste pri napadu na belogardistično postojanko na Runarskem, ko se je sam, s posebnim svitkom odej, zavitih v šotorko, priplazil do vrat gostilne, prezidane v utrdbo, jih z mitraljezom razbil - in odpor je bil strt. Pri tem je bil težje ranjen. Miniral je bunkerje, utrjene postojanke in proge Italijanov, belogardistov in Nemcev, kjerkoli je brigada na svoji bojni poti to morala izvršiti. Tako je prebrodil Kolpo pri Ozlju in miniral vojaški ustaški transport, utrjena poslopja v Velikih Laščah, pristope in sam grad v Kočevju ob težkih bojih z Nemci decembra 1943. Pobiral je s svojimi minerci neeksplodirane letalske bombe in granate inJih pripravljal za miniranje sovražnikovih utrjenih objektov. Se in še bi lahko našteva/i, kaj je počel hrabri in iznajdljivi partizan - minerec Jože tja do leta 1944. Med tem je bil večkrat ranjen, tudi težje, in zato ni odšel s 14. divizijo na Štajersko. Poslali so ga na oficirski tečaj v Metliko in na razne dolžnosti na komandah mesta in potem do konca vojne v Avto-komandi 7. korpusa. Po vojni je bil še nekaj časa v KNOJ-u. Od 1948. leta pa je bil na raznih vodilnih mestih v Upravi narodne milice v Ljubljani, Mariboru in 1959. leta iz Uprave ljudske milice za Slovenijo upokojen kot major. Bil je večkrat odlikovan. Tudi s »Partizansko zvezdo II. stopnje«, ki jo stari borci še danes cenijo. Ciril je bil nemirnega duha. Takega smo poznali pred vojno; njegov nemimi duh ga je podžigal v akcijah med vojno. Takšen je ostal - tudi po vojni do zadnjega. Ciril Mlinar - partizan Jože, je v najtežjih časih za slovenski narod, svobodno, po lastni odločitvi stopil med borce proti fašizmu; v tej borbi dal vse, kar je znal in zmogel, brez kakšnih osebnih računov in ni odnehal do zmage. Za to mu moramo dati danes vse priznanje. Med sotovariši je bil priljubljen, zato so ga v tako množičnem številu pospremi/i na zadnji poti soborci iz Šercerjeve brigade, borci Vrhnike in krajani Verda.