KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
LUŽBENILIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48*—, polletno din 96'—, celoletno din 192*—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
89.
kos.
V LJUBLJANI, dne 4. novembra 193G.
Letnik
VIL
VSEBINA:
716. Uredba o razsodniških odborih.
717. Pravilnik o sestavljanju razsodniških odborov in postavljanju njihovih Slanov.
718. Odločba o nabavi turističnih lir.
7111. Objavi banske uprave o pobiranju občinskih davščin v občinah Raku in Škocijan.
726. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju Dravske banovine.
721. Objava kandidatnih list za volitve v zbornico za TOI v Ljubljani: za gostinski odsek v volilnih okrožjih 1. in 2.j za obrtni odsek, in sicer v volilnih okrožjih L, H., 7., 7., 8., 11., 18., 16., 18., 10.
722. Razne objave iz »Službenih novint.
Uredbe osrednje vlade.
716.
Na podstavi določbe § 353. zakona o obrlili se predpisuje sporazumno z ministrom pravde tale
uredba
o razsodniških odborih (razsodiščih).*
I.	Splošni del.
Ureditev razsodniških odborov (razsodišč).
Clen 1.
(') V banovinah odrede bani, da se ustrojč in začno poslovati pri občnih upravnih oblastvih prve stopnje po potrebah dotičnih krajev (mest in okrajev) v smislu § 343. zakona o obrtih razsodniški odbori kot razsodišča.
(-) Za območje občine mesta Beograda, razen Zemunu, se ustanove razsodniški odbori pri vseh mestnih četrtih.
(3)	Obijno upravno oblastvo, pri katerem naj razsodniški odbor posluje, skrbi za pisarniške in vse druge potrebščine dotičnega razsodniškega odbora.
Naziv in pečat.
Clen 2.
(•) Razsodniški odbori imajo naziv: »Razsodniški
mestnem poglavarstvu
odbor (razsodišče) pri okrajnem načelstvu v................«
mestni četrti
2 označbo kraja, kjer je sedež odbora.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije«; z dne 5. avgusta 1936, št. 178yXLIIl'/475,.
(:) Ta naziv je vrezan tudi v odborov pečat z državnim grbom v sredi.
Pristojnost.
Člen 3.
(‘) Razsodniški odbori so pristojni za reševanje sporov, navedenih v členu 4. te uredbe, kolikor ne gre za spore med službodavci ,in službojemniki, katerim so pover jene važnejše službe (§ 343. zakona o obrtih).
(J) Pristojnost razsodniških odborov je izključna, če ne privolita obe stranki, da odloči njih spor razsodniški odbor, ustanovljen po § 385., odst. (*), zakona o obrtih.
(“) V pristojnost razsodniških odborov ne spadajo nftčelni spori iz kolektivnih pogodb, pri katerih ne gre za terjatve posameznikov.
Člen 4.
(l)	V pristojnost razsodniških odborov spadajo, če ne presega vrednost spornega predmeta 12.000 dinarjev in če niso po členu 3. izvzeti iz pristojnosti razsodniških odborov, spori iz službenih razmerij med službodavci in pomožnim osebjem (pomočniki), obrtnimi in tvorni-škimi delavci in učenci (vajenci), katerih razmerja so urejena z zakonom o obrtih:
1. zaradi plač ali prejemkov;
2. o obstoju službenih pogodb, o začetku, nadaljevanju in koncu učenskega in službenega razmerja pomožnega osebja in o opravljanju službe v podjetjih;
3. o izvrševanju službe in o odškodnini, ki izvirajo iz službenega in učenskega razmerja, zlasti spori o ob-računjanju pluče, o dopustu in o konvencionalnih kaznih*
4. o izdajanju in vpisovanju v poslovne knjižice, izpričevala in potrdila in pod., kakor tudi spori o škodi, nastali iz teh predmetov;
5. o odpovedi in izpraznitvi delavskih stanovanj in pod., ki jih uporablja omenjeno pomožno osebje brezplačno ali za odškodnino.
(a) Če je vrednost spornega predmeta neocenljiva, je razsodniški odbor pristojen za reševanje spora o vprašanjih iz odstavka (') ne glede na vrednost.
(*) Določba odstavka (‘) velja tudi za osebje, omenjeno v § 433. zakona o obrtih.
Člen 5.
(‘) Za razpravljanje in reševanje sporov, omenjenih v členu 4., je pristojen tisti razsodniški odbor, v čigar območju je podjetje, delavnica, poslovalnica ali tvornica. če gre za pomožno osebje, ki dela zunaj delavnice po kosu ali po posameznih storitvah, je pristojen tisti razsodniški odbor, v čigar območju se je opravljala ali je bilo opravljati službo ali izplačati zaslužek (prejemke) (§ 351. zakona o obrtih).
(a) Če je o kakem sporu že odločalo redno sodišče in pravnomočno izreklo, da je za reševanje tega spora pristojen razsodniški odbor, le-td ne more več izreči, da za ta spor ni pristojen ali da ni dopustno reševati spor pred raz9odniškim odborom. Če je o kakem sporu že odločal razsodniški odbor in izrekel, da za spor ni pristojen ali da ni dopustno reševati spor pred razsod niškim odborom, pa je na tožbo pred rednim sodiščem tudi redno sodišče izreklo, da za spor ni pristojno ali da je za njegovo reševanje pristojen razsodniški odbor, mora le-td na tožilčevo tožbo ta spor iznova vzeti v postopek in ne more več izreči, da za ta spor ni pristojen ali da ni dopustno reševati ta spor pred razsodni* kim odborom.
(*) Če razsodniški odbor dvomi, ali je pristojen za reševanje spora, zaprosi predsednik sodišča poprej bansko upravo za navodila. V takem primeru mora dati banska uprava zaprošeno pojasnilo najkasneje v 15 dneh od dne, ko je prejela spise razsodniškega odbora.
Ustroj razsodniških odborov.
Člen 6.
(*) Razsodniškemu odboru načeluje predsednik, ki vodi in nadzira poslovanje razsodniškega odbora. Predsednik ima svojega namestnika. Pri tistih razsodniških odborih, pri katerih se pokaže potreba, da posluje ob istem času več svetov, ima predsednik potrebno večje število namestnikov.
(a) Upravne posle razsodniškega odbora opravlja občno upravno oblastvo prve stopnje, pri katerem posluje razsodniški odbor. Starešina občnega upravnega oblastva prve stopnje sme odrediti za voditev teh poslov posebnega uradnika. Poleg ostalih poslov spada v njegovo dolžnost: da posreduje med strankami in odborom; da sprejema tožbe in odgovore na zapisnik; da daje strankam navodila o postopku, da skrbi za vročevanje odločb in obsodb; da vodi in vrši nadzx>r o poslanih spisih; da skrbi za sestavo posameznih svetov; da izdeluje odločbe ln razsodbe odbora; da pripravi vse dopisovanje pred razpravo in po tej in da vobče opravlja po naredbah predsednika odbora vse posle, potrebne za pravilno poslovanje odbora. Ob istem času opravlja lahko tudi dolžnost zapisnikarja posameznih svetov. Kolikor se pokaže potreba, odredi šef občnega upravnega oblastva prve »topnje tudi potrebno število pomožnega osebja, ki vrši zapisnikarsko in drugo službo.
Člen 7.
(l)	Razen v primerih, navedenih v členu 17., rešuje »azsodniški odbor y svetu treh članov: predsednika ali
njegovega namestnika in dveh članov [§ 350., odst (•), zakona o obrtih]. če so posli razsodniškega odbora večjega obsega, sme poslovati razsodniški odbor ob istem času tudi v več svetih.
(a) Vsaka stranka v dotičnem sporu ima pravico izbrati v svet po enega člana. Pri izberi članov je po možnosti paziti na to, da pripadajo tisti stroki, s katero se bavijo pravdne stranke.
(8) Natančnejše določbe o sestavljanju razsodniških odborov (razsodišč) in postavljanju njih članov so obsežene v pravilniku o sestavljanju razsodniških odborov (razsodišč) in postavljanju članov z dne 20. junija 1936,, II Št. 23.300/u.*
Člen 8.
(‘) Pri občnem upravnem oblastvu prve stopnje, pri katerem je in posluje razsodniški odbor, se osnujejo poseben vpisnik, imenik in druge pomožne knjige in poseben arhiv razsodniškega odbora. Isto tako se zara-čunja denar, prejet za račun razsodniškega odbora, v posebnem dnevniku. Vpisnik nosi oznako R. O. V vpisnik se vpisujejo vse tožbe, vse vloge, ki so v zvezi s tožbo prispele k razsodniškemu odboru, in vsi ostali spisi za razsodniški odbor. Vsi spisi, ki se nanašajo na eno tožbo ali pravdo, se hranijo zase v posebnih platnicah. Vsak spis, ki se nanaša na isto tožbo, ima poleg zaporedne številke vpisnika tudi številko vpisnika, pod katero je tožba vpisana. Vsi spisi imajo pred številko oznako R. O. Imenik se vodi strogo po abecednem redil.
(a) Za poslovne knjige in arhiv skrbi občno upravno oblastvo prve stopnje ali za to odrejeno osebje tega oblastva. Če so posli razsodniškega odbora večjega obsega, sme odrediti starešina občnega upravnega oblastva prve stopnje, naj opravlja odrejeno osebje pisarniške posle samo za razsodniški odbor.
(a) Osebje občnega upravnega oblastva sprejema pošto, opravlja ekspedicijo in vročitve vseh spisov razsodniškega odbora in vrši tudi vse blagajniške in računo-vodstvene posle.
(4)	Posli za razsodniški odbor se opravljajo v delovnem času, ki je predpisan za občno upravno oblastvo prve stopnje, pri katerem je razsodniški odbor ustanovljen.
(n) Za način poslovanja in ravnanja s spisi razsodniškega odbora velja poslovnik za občna upravna oblastva z dne 23. oktobra 1931.**
II.	del: Postopek.
Splošne določbe.
Člen 9.
(1)	Kolikor ni predpisano v tej uredbi kaj posebnega, veljajo za postopek pred razsodniškim odborom smiselno določbe zakona o občnem upravnem postopku.
(a) Postopek pred razsodniškim odborom se uvede samo na tožbo upravičene (prizadete) osebe in izvede izključno le po predlogih strank, konča pa z odločbo (sodbo) predsednika ali sveta ali s poravnavo.
Pravdna sposobnost.
Člen 10.
Sposobnost, samostojno opravljati pravdna dejanja pred razsodniškim odborom kot stranka (pravdna spo-
* »Službeni list« št. 717/89 iz 1. 1936.
** »Službeni list« št. 598/79 iz 1. 1931.
sobnost), ima vsaka oseba, kolikor se more samostojno zavezovati.	Pravdno	nesposobna stranka	mora	biti zastopana po	zakonitem zastopniku. Katere	osebe	se sma-
trajo za pravdno nesposobne, se presoja po predpisih civilnega prava. Na nedostatek pravdne sposobnosti in zakonitega zastopanja mora paziti razsodniški odbor v vsakem stanju postopka po službeni dolžnosti.
Smrt pravdnih strank. Postavitev skrbnika.
Clen 11.
t1) Ce	pravdna	stranka med pravdo	umre	in je ni
zastopal ne	zakoniti	zastopnik (člen 10.)	ne kdo drug z
veljavnim pooblastilom (člen 12.). zaprosi predsednik razsodniškega odbora pristojno sodišče ali pristojno varuško (skrbstveno) oblastvo, naj mu naznahi dediče ali pravne naslednike umrle stranke. Kjer poslujejo sirotin-ski stoli, je podati to prošnjo pristojnemu sirotinskemu stolu. Ko se prejme obvestilo, se odredi narok za ustno razpravo in se povabijo te osebe namesto umrle stranke.
(a) Ce tii dedičev ali pravnih naslednikov ali če le-teh ni moči dognati ali če je njih bivališče neznano, naprosi predsednik na nasprotnikov predlog občno upravno oblastvo prve stopnje, naj postavi umrli stranki po § 25. zakona o občnem upravnem postopku skrbnika. Stroške trpi predlagatelj. To velja tudi, če je bivališče kake stranke neznano.
Zastopanje strank.
Clen 12.
(*) Pravdne stranke in njih zakoniti zastopniki sinejo biti zastopani pred razsodniškiin odborom tudi po pooblaščencu. Vendar sme podajati poleg pooblaščenca tudi pooblaslitelj izjave v lastnem imenu. Ce se izjave ne ujemajo, velja pooblastilČeva izjava.
(s) Za pooblaščenca se sme postaviti vsaka svoje-pravna oseba, ki je sposobna samostojno opravljati pravdna dejanja, izvzemši osebe, ki so znane kot zakotni pisači. Tudi so lahko pooblaščenci rodbinski člani, poslovodje, pomožno osebje, delavci dotične stroke in predstavniki službodavskih in službojemniških strokovnih združb. Glede pravice do povračila odvetniških stroškov, če se dd katera stranka zastopati po odvetniku, velja določba odst. (4) člena 44.
(3) Pooblaščencu je treba izdati redno pooblastilo. Pooblastilo se more izdati pismeno ali pa ustno na zapisnik pred razsodniškiin odborom (predsednikom ali svetom). Pooblastilo se mora pridržati v spisih dotičnega spora.
(4) Pooblastilo se da lahko tudi z zasebno listino. Če pa podvomi razsodniški odbor o njegovi pristnosti, sme zahtevati overjeno pooblastilo ali pa da potrdi stranka, če je prisotna, njegovo pristnost pred razspd-niškim odborom.
(8)	Vendar sme razsodniški odbor tudi poleg tega, da je. stranka zastopana po pooblaščencu, odrediti, naj pride pravdna stranka na razpravo osebno radi morebitnega zaslišanja.
Tožba.
Clen 13.
(*) Tožba se mora podati pismeno pri razsodniškem odboru ali pa pri občnem upravnem oblastvu prve stopnje toženčevega prebivališča ustno na zapisnik za razsodniški odbor.
(a) Pismena tožba se mora podati v toliko izvodih, kolikor je toženih, in še en izvod za razsodniški odbor.
(3) Ko prejme občno upravno oblastvo tožbo na zapisnik, mora poučiti (napotiti) tožilca, naj navede jasno dejstva, na katera opira svoj zahtevek, označi dokazila in določen tožbeni zahtevek [odstavek (*)].
(4) Ena tožba sme obsegati tudi več zahtevkov zoper istega toženca, najsi se ti zahtevki ne opirajo na isto dejansko in pravno podstavo, če je pristojen isti razsodniški odbor za vsakega teh zahtevkov in če vsi skupaj ne presegajo zneska 12.000 dinarjev.
(5) Tožba mora obsegati: natančne naslove obeh strank, potrebna dejstva (podatke) za ocenitev pristojnosti razsodniškega odbora, vrednost predmeta, za katerega gre, določen tožbeni zahtevek in dokazila, s katerimi namerava dokazati tožilec svoje dejanske trditve. Pismena dokazila, na katera se tožilec sklicuje, se morajo priložiti v prepisu, in sicer v toliko izvodih, kolikor je tožencev, in še en izvod za razsodniški odbor. Ce je upoštevati samo posamezne dele listine, zadostuje, da se priloži samo izpisek (dotični del). Izvirnik (original) listine mora prinesti tožilec k razpravi.
(e) Tožilec sme izpremeniti tožbo, ki jo je izročil razsodniškemu odboru, zlasti sme razširiti tožbeni zahtevek, če se s tem ne izključi pristojnost razsodniškega odbora, prav do sklepa (dovršitve) razprave o tej tožbi.
(7) Ce je v tožbi kaj obličnih nedostatkov, ki bi utegnili ovirati redni postopek po tej tožbi (zlasti če je tožba nepopolna), pozove razsodniški odbor tožilca, naj odpravi nedostatke v tožbi. Dokler tega ne stori, se o tožbi ne postopa.
(8) Ce je že iz tožbe očitno, da ni razsodniški odbor pristojen za razpravo in odločitev o podani tožbi ali da vobče ni dopustno reševati spor pred razsodniškim odborom, zavrne predsednik tožbo z odločbo, ne da bi določil narok.
(9) Tožilec sme izbrati že v tožbi člana sveta [§ 350., odst. ('), zakona o obrtih].
Odgovor na tožbo.
Člen 14.
(') Izjemoma in' samo v pravdah bolj zamotanega značaja sme predsednik razsodniškega odbora, ko prejme tožbo, naložiti tožencu ob vročitvi prepisa tožbe, naj v nepodaljšljivem roku največ 8 dni pismeno odgovori na tožbo in naj izbere člana sveta.
(2) Odgovor na tožbo mora obsegati določeni zahtevek in, če toženec izpodbija tožbeni zahtevek, ob kratkem, toda popolnoma dejstva, na katera opira svoje prigovore, kakor tudi dokazila, ki jih namerava uporabiti na ustni razpravi. V ostalem se uporablja tudi na odgovor na tožbo ustrezno določba člena 13. o tožbi.
(3) Če toženec na tožbo ne odgovori ali ne odgovori v določenem roku, to nima vpliva na nadaljnji tek postopka.
(4) Toženec naj v odgovoru na tožbo imenuje tudi člana sveta [§ 350., odst. (‘), zakona o obrtih].
Izključitev in izločitev članov sveta.
Člen 15.
(‘) Izključiti ali izločiti se mora [§ 350., odst. (3), zakona o obrtih] član:
1. ki je sam pravdna stranka ali osebno prizadel v sporu;
2. ki je z eno izmed pravdnih strank v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katere koli stopnje, v. stranski
vrsti pa do četrte stopnje, ali v svaštvu do druge stopnje ali ki (je z njim v botrini (kumstvu);
3.	ki je bil eni izmed strank pooblaščenec, poslovodja ali varuh (skrbnik).
(s) Ce obstoji ali med sporom nastane kateri izmed razlogov, navedenih v odstavku (‘), se mora član sveta sam izključiti in o tem takoj obvestiti predsednika sveta. Predsednik sveta priobči to stranki, ki je dotičnega člana izbrala, in jo pozove, naj izbere drugega člana sveta. Ce je izključen predseduik, ga nadomesti njegov namestnik. Ce je tudi ta izključen, izbereta sporazumno ba člana osebo, ki naj vrši v tem sporu predsednikovo dolžnost. Ce si stranki v tem nista edini, ga postavi občno upravno oblastvo prve stopnje.
(3)	Iz razlogov, navedenih v odstavku ('), sme zahtevati tudi stranka izločitev člana sveta. Stranka, ki zahteva izločitev, mora verjetno izkazati okolnosti, na katere opira svojo zahtevo. Taka zahteva se sme podati pred prvim narokom ali pa tudi na naroku samem. Med razpravo sme zahtevati stranka izločitev samo, če je nastal izločitveni razlog po prvem naroku ali če dokaže, da za ta razlog izločitve ni mogla prej zvedeti.
(‘) 0 izločitvi članov sveta odloči dokončno predsednik, o izločitvi predsednika ali njegovega namestnika pa ban. Pred odločitvijo je zaslišati osebo, ki se izločuje.
Prvi narok.
Clen 16.
(‘) Ko prejme tožbo ali ko prispe v primeru člena 14. odgovor na tožbo ali izteče rok za odgovor, določi predsednik takoj prvi narok o tožbi. Ta narok je opraviti najkasneje v 8 dneh po prejemu tožbe ali odgovora na tožbo ali po preteku roka, določenega za odgovor.
(!) V vabilu na narok se morajo označiti: dan, ura in kraj naroka; imena pravdnih strank in njih zastopnikov (pooblaščencev); sporni predmet; nalog pravdnim strankam, naj prineso na narok ogledne stvari in listine, ki se nanašajo na spor, naj predlagajo še pred narokom, da bi se priskrbele dokazne listine in ogledne stvari, ki so pri kakem oblastvu, in naj predlagajo, da bi se povabile priče na razpravo, te so potrebne in niso že predlagane v tožbi ali v odgovoru na tožbo. V vabilu za toženca je treba označiti tudi še nasledke njegovega izostanka od naroka.
(s) Obenem z vabilom tožencu se vroči tudi toženčev odgovor na tožbo, če je bil podan, preden se je vabilo odpravilo.
Clen 17.
(‘) Prvi narok se opravlja pred predsednikom. Predsednik sme na tem naroku brez sodelovanja drugih članov sveta posredovati, da se spor poravna izlepa ali s poravnavo, rešiti prigovor, da je reševanje spora pred razsodniškim odborom nedopustno, kakor tudi prigovor o pristojnosti tega razsodniškega odbora; sme nadalje izreči sodbo na podstavi pripoznave, odpovedi in zbog izostanka. Predsednik je nadalje upravičen takoj razpravljati in rešiti glavni predmet spora [člen 18., odst. (*)], če se stranke dogovorno odpovedo udeležbi drugih članov sveta [§ 352., odst. (•), zakona o obrtih]. Pripoznave in odpovedi 6e morajo sprejeti v zapisnik in jih morata stranki podpisati.
(*) Prigovor nepristojnosti se sme podajati samo na prvem naroku, preden se spuste stranke v razpravljanje o glavni stvari; drugi prigovori pa se smejo podajati tudi kasneje.
(3) Ce se stranke na naroku poravnajo, se spiše o tem zapisnik, ki ga podpišejo obe stranki, predsednik in zapisnikar. Pravdnim strankam se d& na zahtevanje overjeni prepis zapisniške poravnave [§ 352., odst. (3), zakona o obrtih].
(') Ce so člani sveta prisotni, se sestavi svet že na prvem naroku in začne spor razpravljati in soditi.
(5)	Članom razsodniškega odbora gre za izdatke in za zamudo časa odškodnina po določbah pravilnika o sestavljanju razsodniških odborov (razsodišč) in postavljanju njih članov z dne 20. junija 1936, II št. 23.300/u. Ti stroški so del pravdnih stroškov (§ 349. zakona o obrtih). Ce se stranka ne odpove sodelovanju ostalih članov sveta [odstavek (l)], sme odrediti predsednik, naj tožilec vnaprej položi primeren predjem za kritje teh stroškov.
Clen 18.
(1) Ce ne pride na narok nobena stranka, dasi so. bile pravilno in o pravem času povabljene, ali če so prišle, pa se nočejo spustiti v razpravljanje, se postopek z odločbo ustavi [§ 352., odst. (3), zakona o obrtih]. Odločba o tem se vroči obema strankama. Stranke smejo samo sporazumno predlagati, naj postopek počiva. Postopek počiva, dokler kakšna stranka ne predlaga, naj se postopek nadaljuje.
(2) Ce pride na prvi narok samo ena pravdna stranka, je postopati po določbi člena 36.
(3) Ce se ne dokonča spor na prvem naroku zlepa ali s poravnavo in tudi ni pogojev, da bi se izrekla sodba na podstavi pripoznave, odpovedi ali zbog izostanka, niti prigovora o nedopustnosti postopka pred razsodniškim odborom ali o nepristojnosti razsodniškega odbora ali pa če se taki prigovori zavrnejo, pozove predsednik stranke, naj navedejo vsa dejanstva in vsa dokazila, ki so važna za odločitev spora, če niso tega že storile v tožbi ali v odgovoru na tožbo ali pa po naredbi, izdani v vabilu na narok [člen 16., odst. (2)J. Za priče in izvedence je treba poleg priimka in imena navesti natančno tudi njih bivališče (naslov).
(4) Ce rešuje spor na prvem naroku predsednik' sam brez udeležbe ostalih članov sveta [člen 17., odst. (•)], veljajo tudi zanj določbe o razpravljanju pred svetom (členi 19. in nasl.).
Ustna razprava pred svetom.
Clen 19.
(*) Ce se ni spor rešil na prvem naroku [člen 17., odst. (*)], določi predsednik v najkrajšem roku narok’ za ustno razpravo pred svetom. Na ta narok povabi: člana sveta, ki sta ju stranki izbrali v tožbi ali v odgovoru na tožbo, obe stranki ali njuna zastopnika (pooblaščenca) in predlagane priče in izvedence. Obenem naloži obema strankama, naj prineseta na razpravo vse ogledne stvari in listine, ki se nanašajo na spor in niso v izvirniku priložene tožbi ali odgovoru na tožbo, in naj pred narokom predlagata, da se priskrbč dokazne listine in ogledne stvari, ki so pri nasprotni stranki ali se hranijo pri javnem oblastvu. Ce stranka člana sveta še ni izbrala, jo predsednik predhodno pozove, naj to stori v nepodaljšljivem roku 3 dni. Ce tega ne stori, ga izbere zanjo predsednik po določbi člena 7. Na vabila k razpravi se uporablja ustrezno določba odstavka (*) člena 16.
(*) Ce izostane povabljeni član sveta neopravičeno od naroka ali brez razloga noče sodelovati v svetu, ga sme kaznovati predsednik svete v. denarju do 500 dinar-
jev* in mu naložili plačilo nastalih stroškov. Če se kaznovani član naknadno zadostno opraviči, sme predsednik svojo odločbo deloma ali povsem razveljaviti. Zoper odločbo o kazni je dopustna pritožba na bana v 15 dneh [§ 347., odst. (') in (2), zakona o ob rtih].
(3)	Kot dokazilo se sme uporabljati pred razsod-niškim odborom vse, s čimer se utegne ugotoviti stanje stvari in kar je ustrezno po posameznem primeru (listine, priče, izvedenci, ogled in zaslišanje strank pod prisego).	Vendar	sme zasliševati	razsodniški	odbor
stranke, priče in	izvedence	samo	brez prisege.	Če se
pokaže za potrebno, da bi se stranke, priče ali izvedenci zaprisegli, zaprosi predsednik občno upravno oblastvo prve stopnje, naj to stori, in označi ob tem natančno okolnosti, o katerih naj prisežejo. Občno upravno oblastvo mora ugoditi tej prošnji kar moči hitro. To velja tudi za primer, če je treba uporabiti zoper stranko ali druge osebe prisilna sredstva ali izreči kazen.
(*) Za zaslišanje strank radi dokaza se uporabljajo ustrezno	določbe	§ 467. in	nasl.	zakonika o sodnem
postopku v civilnih pravdah.
(5)	Občno znanih dejstev ni treba dokazovati. Tudi ne dejstev, ki jih trdi ena stranka, kolikor jih je druga stranka izrečno priznala v kakšni vlogi ali pred razsodniškim odborom.
Člen 20.
(*) Razpravo vodi predsednik. Otvarja in sklepa razpravo. Daje besedo in jo sme vzeti tistemu, ki ne sluša njegovih	naredb.	Izprašuje	in zaslišuje osebe,	ki se
morajo radi dokazovanja izprašati ali zaslišati, in razglaša odločbe sveta. Skrbi, da se stvar popolnoma pretrese, da se pa razprava vendarle ne raztegne in da sp dokonča, kolikor je mogoče, brez prekinitve, in to na eni ustni razpravi.
(2)	Predsednik mora na razpravi, ko je obvestil člane sveta o delu na prvem naroku [§ 352., odst. (3), zakona o obrtih], delati z izpraševanjem	ali	drugače	na
to, da se navedejo	vsa dejstva, važna za	odločbo, in	da
se dopolnijo nezadostne navedbe o okolnostih, ki služijo za obrazložitev ali	izpod boj zahtevka, da	se	označijo	ali
dopolnijo dokazila	za te navedbe in da	se	vobče dajo
vsa pojasnila, ki so potrebna, da se po resnici in popolnoma ugotovi dejansko stanje glede uveljavljenih zahtevkov strank.
(8) Poleg predsednika smeta zastavljati tudi ostala člana svela strankam aii njih zastopnikom (pooblaščencem), pričam in izvedencem vprašanja, ki so prikladna, da se dozve sporno razmerje in ugotovi stanje stvari. Prav tako sme zastavljati tudi vsaka stranka ali nien zastopnik (pooblaščenec), da se pojasni stanje stvari, nasprotni stranki ali njenemu zastopniku (pooblaščencu), priči in izvedencu po predsedniku ali, z njegovo dovolitvijo, neposredno sama vprašanja o vseh okolnostih, ki so važne za rešitev spora.
(*) Pred razsodniškim odborom razpravljajo stranke o pravnem sporu ustno. Citati pismene sestavke namesto govorov ni dopustno. Spisi, na katere se sklicujejo stranke v govorih, se prečitajo samo toliko, kolikor odboru ali nasprotni stranki še niso znani ali kolikor gre za njih dobesedno vsebino.
(") Predsednik sveta skrbi za red na razpravi. Upravičen je opominjati na red osebe, ki z nedostojnim po-
* V izvirniku: jod 500 dinara«. Vsekakor pa je pravilno: >do 500 dinarjev«, kar je tudi s § 347., odst. (*), obrt. zak. v skladu. — Op. ur.
našanjem motijo razpravo. Kdor navzlic opominu moti razpravo, tega sme odstraniti od razprave. Stranka, ki se udeležuje razprave, sme biti odstranjena šele, ko je bila predhodno opomnjena, da bo odstranjena.
(“) Če zakrivi kdo na razpravi večjo nedostojnost, zlasti če razžali člane razsodniškega odbora, pravdno i stranko ali njenega zastopnika (pooblaščenca), pričo ali j izvedenca, sme zaprositi predsednik razsodniškega odbora občno upravno oblastvo prve stopnje, pri katerem posluje, naj izreče zoper dotično osebo kazen po § 66., odst. (2), zakona o občnem upravnem postopku [člen 19., odst. (')].
Člen 21.
(*) Izostanek ene stranke od naroka za razpravo ni ovira, da se ne bi opravila razprava s stranko, ki je došla [§ 352., odst. (3), zakona o obrtih]. Izostala stranka v takem primeru ne sme več podajati izjav, ki bi jih bila morala podati o ponujenih ali predloženih dokazilih na naroku, od katerega je izostala. Razsodniški odbor opravi v takem primeru razpravo, oziraje se na vse to, kar je navedeno v tožbi in v odgovoru na tožbo.
(2) Če izostaneta od naroka obe stranki, se postopek ustavi.
Člen 22.
(‘) Postopek pred razsodniškim odborom je usten in javen, razen odborovega posvetovanja [§ 352., odst. (*)* zakona o obrtih].
(2) Javnost se izključi, če bi bili ogroženi nravnost, javni red ali kaka posebna državna korist ali če se je po pravici bati, da bi se javnost razprave ne zlorabila za to, da bi se razprava motila ali oteževala ugotovitev stanja stvari.
(3) Razen tega sme razsodniški odbor (predsednik ali svet) na predlog ene stranke izključiti, javnost, če se morajo razpravljati in dokazovati dejstva iz rodbinskega življenja ali poslovne tajnosti.
(*) Javnost se sme izključiti za vso razpravo ali za posamezne njene dele; vendar pa se ne sme nikakor razširiti izključitev javnosti na razglasitev izreka samega (dispozitiva) sodbe ali drugih odločb, s katerimi se postopek konča.
(5)	Razprava o predlogu za izključitev javnosti se vrši v nejavni seji. Sklep o izključitvi javnosti se mora javno razglasiti.
(") če se javnost izključi, sme vsaka stranka zahtevati, da smejo prisostvovati razpravi poleg njenega pooblaščenca še dva njena zaupnika; vendar ne smeta biti med osebami, na katere se sklicuje stranka kot priče.
(7)	Pričam, na katere se stranke sklicujejo, ni dovoljeno prisostvovati razpravi, preden se ne zaslišijo.
Člen 23.
Predsednik sveta mora pred začetkom razprave iznova poskusiti, da se' konča spor izlepa ali s poravnavo [§ 352., odst. (3), zakona o obrtih]. Če pri tem uspe, je postopati tudi tu po določbi odst. (4) člena 17. V takem primeru podpišeta zapisnik tudi ostala dva člana sveta.
Člen 24.
(*) Kolikor ni uporabljati določbe odst. (*) člena 19., zasliši svet pravdni stranki in izvede po strankah predlagane dokaze, s katerimi se utegnejo ugotoviti ospora-vana dejstva. Toženec sme uveljaviti tudi svojo nasprotno terjatev, najsi ni podal odgovora na tožbo.
(*) Če se pokaže potreba, da se naj uporabijo zoper stranke ali druge osebe prisilna sredstva ali izreče kazen, postopa predsednik po določbi odst. (3) člena 19.
Člen 25.
(‘) Priče in izvedenci imajo pravioo do povračila potrebnih stroškov za potovanje v kraj zaslišanja, bivanje v tem kraju in vrnitev iz njega, kakor tudi za zamudo časa, če so zbog tega občutno oškodovani v dnevnem zaslužku. Izvedenci imajo poleg tega pravico do nagrade za trud.
(2)	Priče in izvedenci morajo zahtevati povračilo do sklepa razprave, sicer izgube pravico do njega.
(•) Predsednik sme odrediti, da položi pravdna stranka, ki se je sklicevala na priče in izvedence, vnaprej pri upravnem oblastvu prve stopnje, pri katerem posluje razsodniški odbor, v določenem roku znesek, ki zadošča, da se pokrijejo stroški zaradi izvedbe teb dokazov.
(•) Znesek stroškov odmeri svet ali pa predsednik, če se razpravlja brez udeležbe ostalih članov sveta [člen 17., odst. (*)], s posebno odločbo, ki se mora vročiti obema strankama in priči ali izvedencu, čigar stroški se odmerjajo. Zoper tako odločbo ni pravnega sredstva.
(*) Kolikor bi bili na podstavi drugega odstavka § 443. in tretjega odstavka § 461. zakonika o sodnem postopku v civilnih pravdah izdani posebni predpisi o pristojbinah prič in izvedencev pred rednimi sodišči, veljajo ti predpisi tudi glede prič in izvedencev, ki jih zaslišuje razsodniški odbor.
Člen 26.
(*) Priče in izvedenci, ki bivajo izven območja občnega upravnega oblastva prve stopnje, kjer je sedež raz-sodniškega odbora, se zaslišijo po občnem upravnem oblastvu prve stopnje, v čigar območju bivajo. V zaprosilu za njih zaslišanje se morajo natančno navesti okol-nosti, o katerih jih je zaslišati, in tudi označiti, ali jih je zaslišati pod prisego ali brez prisege.
(*) Glede zasliševanja prič in izvedencev, ki bivajo zunaj naše dražve (v inozemstvu), veljajo določbe državnih pogodb in konvencij o pravni pomoči ali pa načelo vzajemnosti. Pravna pomoč se vrši po diplomatski poti.
Člen 27.
0) Če priča na vabilo noče priti pred razsodniški odbor ali noče pričati vobče ali le o posameznih vprašanjih in ne navede razloga, zaradi katerega sme odreči pričanje, jo sme občno upravno oblastvo prve stopnje na prošnjo razsodniškega odbora (predsednika ali sveta) k temu prisiliti z ukrepi, označenimi v §§ 92. in 162. zakona o občnem upravnem postopku [člen 19., odst. (*)].
(*) Za priče se ne smejo zasliševati: 1. osebe, ki niso sposobne priobčiti tega, kar so opazile, ali ki niso bile ob času, na katerega bi se morala nanašati njih izpovedba, sposobne, opaziti dejstvo, ki ga je treba dokazati;
2.	duhovniki o tem, kar jim je bilo zaupano pri spovedi ali sicer kot službena duhovska tajnost; 3. državni, banovinski in občinski uslužbenci in ostali državni uslužbenci, omenjeni v § 14. kazenskega zakona, če bi s svojo izpovedbo prekršili službeno tajnost, katero so zavezani čuvati, dokler jih njih starešine ne razrešijo dolžnosti, čuvati to tajnost.
(’) Priča sme odreči pričanje: 1. na vprašanje, ki bi bil odgovor nanje v sramoto ali bi nastala z njim nevarnost kazenskega pregona priči, njenemu zakonskemu
drugu, zaročencu, zaročenki ali osebi, s katero je priča v sorodstvu ali svaštvu do katerekoli stopnje v ravni vrsti, v stranski pa do druge stopnje ali s katero je zvezana po posvojitvi, nadalje nje rednikom, rejencem, varuhu ali varovancu; 2. na vprašanja, ki bi prizadel odgovor nanje neposredno in znatno imovinsko pravno škodo priči ali kateri izmed oseb, označenih pod št. 1.;
3.	o dejstvih, o katerih priča ne bi mogla pričati, ne da bi prelomila svojo dolžnost molčečnosti, pripoznane od države, kolikor ni pravilno razrešena te dolžnosti; 4. o tem, kar je stranka zaupala priči kot svojemu odvetniku;
5.	na vprašanja, na katera priča ne bi mogla odgovoriti, ne da bi izdala umetniško ali poslovno tajnost.
Clen 28.
Če smatra svet, da je stvar popolnoma pretresena in na podstavi izvedenih dokazov zrela za odločbo, izreče predsednik, ko zasliši govore strank in njih končne predloge, da je razprava končana (sklenjena). Če se pa pokaže radi odločbe za potrebno, da se še kaj pojasni ali dopolni, sme svet odredili, naj se končana razprava zopet otvori.
Zapisnik o delu razsodniškega odbora.
Člen 29.
(‘) 0 delu razsodniškega odbora (predsednika ali sveta) je treba vselej spisati zapisnik. Za zapisnikarja se uporabi uradnik občnega upravnega oblastva prve stopnje, ki ga odredi pristojni starešina [§ 350., odst. ('), zakona o cbrtihj.
(2)	V zapisniku je treba navesti: imena članov sveta, pravdnih strank in njih zastopnikov, sporni predmet, točno in ob kratkem potek in vsebino dela, važne izjave strank in njih zastopnikov, izpovedbe prič in izvedencev in vse odločbe, izdane za poslovanja.
Posvetovanje. t	Člen	30.
(‘) Po sklepu razprave se opravi posvetovanje in glasovanje o sporni stvari. Posvetovanje in glasovanje se vrši v nejavni seji [člen 22., odst. (*)]. Posvetovanje in glasovanje vodi predsednik. Prvi glasuje član sveta, ki ga jo izbral tožilec, nato član sveta, ki ga je izbral toženec, predsednik pa glasuje poslednji. Člani sveta morajo oddati svoje mnenje in svoj glas po svoji vesti in svobodnem prepričanju.
(2)	Člani sveta glasujejo, ko vsestransko preizkusijo sporni predmet in dobro ocenijo podane dokaze (§ 352. zakona o ob rtih). •
(8) Najprej se mora glasovati o tem, ali je spor dovolj razpravljan in ali je dokazovanje (razpravljanje) treba še v čem dopolniti.
(*) če je treba odločiti o več zahtevkih, se glasuje o vsakem zahtevku posebej.
(5)	Član sveta, ki je ostal pri glasovanju o kakšnem predhodnem vprašanju v manjšini, ne sme odidi glas o vprašanju, o katerem je treba odločili potem.
Člen 31.
(*) Za vsako odločbo sveta je potrebna večina glasov. Izid glasovanja ugotovi predsednik. Če se pojavi v tem pogledu med člani razlika v mnenjih, odloči svet.
(2)	Če se glasovi razdele, tako da nima nobeno izmed dvojih različnih mnenj absolutne večine, poskusi doseči predsednik večino s tem, da deli vprašanja in ponavi glasovanje,	>
(3)	Če se razdele glasovi glede vsote ali količine na več ko dvoje mnenj, se prištevajo glasovi, oddani za največjo vsoto ali količino, glasovom za najbližjo manjšo vsoto ali količino, dokler se tako ne doseže večina glasov.
Člen 32.
(‘j 0 posvetovanju in glasovanju se s[ „ lakoj poseben zapisnik, ki ga podpišejo člani sveta in zapisnikar. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju mora obsegati: kaj in dan posvetovanja, imena članov sveta, mnenja posameznih članov z bistvenimi razlogi, ki so jih navajali, in bistveno vsebino sklenjene odločbe.
(2)	Zapisniki o posvetovanju se hranijo posebej v zaprtem ovoju. Razen članov sveta ne sme nihče pregledovati zapisnike o posvetovanju niti napravljali o njih prepise.
Sodba.
Člen 33.
(‘) brž ko je pravni spor po uspehu izvedene razprave in izvedenih dokazov zrel za končno odločbo, mora izreči razsodniški odbor odločbo s sodbo (končna sodba). Sodbo smejo izreči samo tisti Člani sveta, ki so sodelovali pri ustni razpravi, na katero se sodba opira.
(2) Sodba, izrečena o glavni stvari, mora odločiti o vseh predlogih, ki se nanašajo na glavni zahtevek in na postranske terjatve. Sestaviti se mora pismeno in mora obsegati: 1. oznamenilo razsodniškega odbora in članov sveta, ki so sodelovali pri odločanju; 2. oznamenilo pravdnih strank po priimku in imenu, opravilu, prebivališču in položaju v pravdi, oznamenilo njih zastopnikov (pooblaščencev) in ob kratkem oznamenilo spornega predmeta in dne, ko je bila sodba izrečena; 3. izrek sodbe (dispozitiv); 4. oznamenilo roka, v katerem je izpolniti s sodbo prisojeno terjatev; 5. pouk, da zoper sodbo ni dopustno nobeno pravno sredstvo, razen izpodbojne tožbe pri pristojnem okrajnem sodišču po določbah § 691. zakonika o sodnem postopku v civilnih pravdah [§ 352., odst. ("), zakona o obrtih] iu 6. obrazložitev. Rok za izpolnitev s sodbo prisojene storitve znaša 8 dni.
(3) Sodbo je treba izreči in po možnosti razglasiti takoj, ko se razprava konča. S sodbo vred 6e mora objaviti tudi njena obrazložitev. Sodbo je treba vročiti obema strankama ali njunima zastopnikoma (pooblaščencema) ne glede na to, ali je bila ustno razglašena ali ne, v pismenem odpravku s popolnimi razlogi najkasneje v 8 dneh po koučani razpravi.
(') Izvirnik (original) sodbe podpišejo predsednik ali njegov namestnik, oba člana sveta in zapisnikar. Odpravke za stranke podpišeta predsednik ali njegov namestnik in zapisnikar. Člani sveta so dolžni podpisati izvirnik sodbe ne glede na njih morebitno ločeno mnenje o sporni stvari.
(5)	Proti strankam ima sodba učinek šele od dne, ko se jim razglasi ali pa, če niso bile pri razglasitvi, od dnp ko se jim vroči.
Člen 34.
(•) če se tožilec na prvem naroku ali na ustni razpravi izrečno odpove svojemu zahtevku, se zavrne tožbeni zahtevek na tožilčev predlog s sodbo na podstavi odpovedi.
(*) Če se nanaša odpoved samo na del zahtevka ali »a enega izmed več uveljavljanih zahtevkov, se sme izdati na podstavi odpovedi na predlog delna sodba.
Člen 35.
Če toženec na prvem naroku ali na ustni razpravi tožbeni zahtevek povsem ali deloma izrečno pripozna, se izda na tožilčev predlog sodba na podstavi pripoznave.
Člen 36.
Če tožilec ali toženec izostane od prvega naioka, se-smatrajo za resnične dejanske navedbe došle stranke,
kolikor se nanašajo te navedbe na predmet pravnega spora in niso ovržene z dokazi, ki so že pred svetom, ali z dejstvi, ki so vobče znana, in na tej podstavi se izreče na predlog došle stranke o tožbenem zalitevkp sodba zbog izostanka.
Člen 37.
(l)	Razsodniški odbor sme o vsakem času popraviti pisne ali računske in druge očitne pogreške v sodbi ali v njenih prepisih. Zlasti se morajo popraviti na predlog strank ali po službeni dolžnosti prepisi sodb, izročeni strankam, če se odpravki ne ujemajo z izvirnikom sodbe.
(-’) Te poprave izvrši praviloma predsednik ali njegov namestnik. Če pa nastane dvom o tem, ali gre za popravo v smislu odstavka (*) ali pa za dopolnitev sodbe po odstavku (*), odloči o tem svet.
(8)	0 popravi se obvestita obe stranki ali njiju zastopnika (pooblaščenca). Če so poprave znatnejše, se sme izdati strankam nov popravljen odpravek sodbe s pripombo, da se s tem nadomešča odpravek, ki jim je bil prej vročen. Vendar to ne vpliva na začetek učinka sodbe proti strankam [člen 33., odst. (*)].
(4)	Če je v sodbi izpuščen zahtevek, o katerem bi se bilo moralo odločiti, se mora izreči dopolnitev s sodbo (dopolnilna sodba). Dopolnitev smeta predlagati obe stranki v treh dneh po vročitvi sodbe. 0 tem predlogu odloči razsodniški odbor po predhodni razpravi v svetu, če ne pristaneta stranki, naj o tem odloči predsednik sam [člen 17., odst. (*)]. Razprava se mora omejiti samo na nerešeni del pravnega spora.
Pravna sredstva.
Člen 38.
Zoper sodbe razsodniškega odbora (predsednika ali sveta) ni pravnega sredstva [§ 352., odst. (•).* zakona o obrtih].
Člen 39.
(*) Sodba razsodniškega odbora se sme pobijati s tožbo pri pristojnem okrajnem sodišču po določbah § 691., razen točke 1., zakonika o sodnem postopku v civilnih pravdah [§ 352., odst. (e), zakona o obrtih].
(s) Glede vložitve tožbe veljajo ustrezno določbe § 692. omenjenega zakonika [§ 352., odst. ('), zakona o obrtih].
(*) V območju, kjer zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah z dne 13. julija 1929 še ni stopil v moč, se poda tožba zoper sodbo razsodniškega odbora lahko po določbah zakona o sodnem postopku, ki velja v dotič-nem pravnem območju. Vložena tožba ne ustavi izvršitve sodbe [§ 352., odst. (*) zakona o obrtih]; pristojno sodišče pa sme ob potrebi postopati po odst. (*) člena 48-te uredbe.
* V izvirniku: >odst. (*)c, kar pa je očitno pogreiOOi — Op. ur,
Postavitev v prejšnji stan.
Clen 40.
Ce trpi stranka škodljive pravne nasledke zaradi zamude kakega pravdnega dejanja, se dovoli na njen predlog postavitev v prejšnji stan, ako stranka verjetno izkaže, da je bila z nepričakovanim ali neuklonljivim dogodkom zadržana, priti o pravem času na razpravo ali opraviti pravdno dejanje, ki je vezano na rok.
Člen 41.
(') Predlog za postavitev v prejšnji stan se mora podati v 15 dneh od dne, ko je minila zapreka, ki je povzročila zamudo, vendar najkasneje v treh mesecih od dne zamude, če pa je šele pozneje zvedela, od dne, ko je za to zvedela.
(2)	Predlog je podati razsodniškem odboru. 0 predlogu odloči vselej svet razsodniškega odbora po predhodni ustni razpravi, kolikor se predlog ne opira na dejstva, ki so članom sveta vobče znana [člen 19., odst. (•)].
(•) Če se je zamudil rok, mora predlagatelj obenem s predlogom opraviti dotično pravdno dejanje.
(•) Zato, ker se zamudi rok za predlog, naj se dovoli postavitev v prejšnji stan, ali narok, določen za razpravo o predlogu za postavitev v prejšnji stan, ni dopustno zahtevati postavitev v prejšnji stan.
Člen 42.
S predlogom se ne zadrži tek postopku. Vendar pa sme razsodniški odbor na predlog začasno prekiniti postopek, če se pokaže to za neizogibno* potrebno, da se zagotovi popolni uspeh postavitvi v prejšnji 6tan, ki se bo verjetno dovolila.
Člen 43.
(*) Če se postavitev v prejšnji stan dovoli, se povrne postopek v tisto stanje, v katerem je bil pred zamudo. Ko se dovoli postavitev v prejšnji stan, se razveljavi sodba, izrečena zbog izostanka.
(s) Zoper odločbo, s katero se zavrne predlog za postavitev v prejšnji stan, ni pravnega sredstva.
Stroški postopka.
Člen 44.
(l)	Za stroške postopka, kamor spadajo tudi pristojbine prič in izvedencev, veljajo določbe § 168., odst.
(3), (•) in (“), zakona o občnem upravnem postopku; vsaka stranka pa trpi svoje osebne stroške, povzročene s postopkom.
(J) O stroških odloči predsednik ali svet v sodbi ali z odločbo, če to stranke zahtevajo. Zoper posebno odločbo interesentom ni dopustna pritožba.
(a) K stroškom postopka spadajo tudi tisti stroški, ki so označeni v § 349. zakona o obrtih.
(*) Stranka, ki se dž zastopati v sporu po odvetniku, trpi stroške za to zastopanje vselej sama [§ 352., odst. (s), zakona o obrtih].
* V izvirniku: »prethodno«, kar pa je glede na § 216. civ. pravd, post., ki obravnava isto snov in se tudi čl. 42. sicer opira nanj, očitno pogrešno in bi se moralo v izvirniku glasiti: »neophodnoc, slov. torej: »neizogibno«. — Op. ur.
Člen 45.
(*) Tisti stranki, ki ne zmore pravdnih stroškov brez škode za zasilno vzdrževanje same sebe in svoje rodbine, se pripozna siromaška pravica. O tem odloči na prošnjo dotične stranke razsodniški odbor na podstavi potrdila o imovinskih razmerah siromašne stranke, ki ga izda pristojno občinsko oblastvo po predpisih uredbe o izdajanju in potrjanju potrdil o imovinskem stanju z dne
4.	januarja 1932 (»Službene novine« št. 14/V1).*
(J) S pripoznavo siromaške pravice dobi stranka v tej pravdi: 1. začasno oprostitev od plačevanja taks in drugih državnih pristojbin, ki se plačujejo spričo pravde;
2.	začasno oprostitev od plačevanja pristojbin, potnih stroškov, dnevnic itd. za priče in izvedence, ki se izplačujejo začasno iz državne blagajne v breme proračuna razhodkov ministrstva za trgovino in industrijo.
(8)	Če se dvomi, ali so podani pogoji za siromaško pravico in ali so v potrdilu navedeni pogoji točni, se smejo po pristojnem občnem upravnem oblastvu uvesti poizvedbe, če se dajo izvesti hitro in brez zavlačevanja.
Pristojbine.
Clen 46.
Za tožbe in druge vloge in njih priloge, za odločbe in sodbe razsodniškega odbora se pobirajo takse po določbah zakona o sodnih taksah, katere se nanašajo na razsodišča.
Vročanje.
Člen 47.
Vse vročitve opravijo za razsodniški odbor na prošnjo predsednika razsodniškega odbora ali njegovega namestnika občna upravna oblastva prve stopnje po predpisih zakona o občnem upravnem postopku.
Izvršba.
Člen 48.
0) Sodbe razsodniškega odbora so izvršne po preteku 8 dni od dne, ko se sodba razglasi [objavi; § 352., odst. (5), zakona o obrtih], če pa stranke niso bile prisotne pri razglasitvi (objavi), od dne vročitve sodbe. Po preteku roka 8 dni mora izreči predsednik razsodniškega odbora ali njegov namestnik na zahtevo stranke na podstavi § 352., odst. (*), zakona o obrtih sodbo za izvršno [§ 136., odst. (8), zakona o občnem upravnem postopku]. Smiselno velja to tudi za poravnave pred razsodniškim odborom (predsednikom ali svetom).
(2) Sodbe in poravnave izvrši na strankin predlog občno upravno oblastvo prve stopnje po določbah §§ 136. do 163. zakona o občnem upravnem postopku. Stranka sme zahtevati izvršbo šele, ko se izreče sodba ali poravnava po prejšnjem odstavku za izvršno.
(3) Če se vloži tožba po členu 39., sme odrediti pristojno sodišče na tožilčevo zahtevo odlog izvršbe, če se da ob potrebi primerno zavarovanje.
III.	rlel: Nadzor nad poslovanjem razsodniških
odborov.
Člen 49.
(*) Razsodniški odbori morajo predložiti najkasneje do konca meseca januarja vsakega leta banski upravi letno poročilo o svojem poslovanju. Če je kaj pravd, ki so
* »Službeni list« št. 131/10 iz 1. 1932.
v zastanku za več ko 6 mesecev, poroča razsodniški odbor o stanju teh pravd in o razlogih zastanka. V poročilu se naj navedejo tudi opazke razsodniškega odbora med poslovanjem.
p) Banska uprava pregleda predložena poročila in odredi, če treba, naj se poročila dopolnijo ali popravijo. Po teh pregledih sestavi banska uprava svoje poročilo o poslovanju vseh razsodniških odborov svojega območja in ga predloži najkasneje do konca meseca februarja vsakega leta ministrstvu za trgovino in industrijo. V poročilu je označiti vse zastanke iz prejšnjega leta in Dodati izčrpno mnenje o stanju poslovanja razsodniških odborov vobče in o naredbah, ki jih je na podstavi letnega poročila izdala banska uprava v lastnem področju ali ki bi jih bilo treba izdati, če segajo čez področje banske uprave. V poročilu je označiti tudi vsa vprašanja načelnega značaja, ki bi utegnila biti gradivo za osnovo zakonodajnega dela.
(3)	Razsodniški odbori morajo sestaviti in predložiti ministrstvu za notranje posle, oddelku občne državne statistike, vse statistične podatke, ki se od njih zahtevajo.
Clen 50.
p) Neposredni nadzor nad poslovanjem razsodniškega odbora vrši banska uprava. V izvrševanju tega nadzora je banska uprava zlasti upravičena: da izda v posameznih primerih, Če zve za kako nerednost, zavlačevanje ali netočno voditev poslov, navodila, poučila in očitke; da pregleda kdaj pa kdaj posamezne spise; da zahteva poročila o stanju poslov in občasna poročila o zastankih; da pregleda poslovanje razsodniškega odbora; da ukrene zoper organe, ki vrše svojo dolžnost neredno, česar je treba.
(*) Navodila občnega značaja, ki se izdajo vsem razsodniškim odborom, mora banska uprava predhodno predložiti ministrstvu za trgovino in industrijo.
Clen 51.
(‘) Kdo naj vrši pregled razsodniškega odbora, odredi ban.
(2) Prvih pet let od uveljavitve te uredbe se vrši pregled vsako leto najmanj enkrat; pozneje pa se naj vrši pregled najmanj vsako drugo leto enkrat. Minister za trgovino in industrijo odredi lahko izredne preglede razsodniških odborov.
(3) S pregledom je ugotoviti, ali se vodijo posli redno, predpisno in hitro, ali so vpisi v vpisnik, imenike in druge pomožne knjige točni in popolni in ali se uvažu-jejo roki za izdajanje in odpravljanje odločb.
Službeni organ, odrejen za pregled razsodniškega odbora, se naj skrbno pripravi za pregled, naj preuči poročilo o poslednjem pregledu razsodniškega odbora in naredbe, izdane na podstavi tega pregleda. Pri tem naj na preskok, toda natančno pregleda tudi spise razsodniškega odbora.
(») Organ, ki vrši pregled, naj takoj ukrene, česar je treba; kolikor pa ne spada to v njegovo pristojnost, naj poda pristojnemu oblastvu takoj potrebne predloge.
(5)	Organ, ki je pregled vršil, naj poda najkasneje v mesecu dni po opravljenem pregledu svoje poročilo in navede vse, kar je ukrenil na podstavi uspeha pregleda.
Clen 52.
Vrhovni nadzor nad poslovanjem razsodniških odborov vrši minister za trgovino in industrijo po svojem
inšpektorju. Ta inšpektor ima pri opravljanju pregleda vse dolžnosti in pravice, označene v členih 50. in 51 le uredbe. Njegova naloga in dolžnost sta določeni po vzroku in namenu odrejenega pregleda in po navodilu, ki se mu posebej izda.
IV.	del: Prehodne in končne določbe.
Clen 53.
(‘) Ko stopi ta uredba v veljajo, prenehajo obstoječa razsodišča, izbrana na podstavi kolektivnih pogodb, poslovati; kar bi pa bilo pri njih še nerešenih sporov, nadaljujejo postopek po njih in jih dovršijo [§ 457., odst. (s), zakona o obrtih].
p) Prav tako preneha na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, poslovanje razsodišč, ustanovljenih po uredbi o sudu dobrih ljudi z dne 18. aprila 1912 [§ 457., odst. p), zakona o obrtih], in tudi pristojnost občnih upravnih oblastev prve stopnje po § 176. zak. čl. XVII iz 1. 1884. o obrtnem zakonu [§ 434., odst. p), zakona o obrtih]. Ce je pa pri njih še kaj nerešenih predmetov, tudi nadaljujejo postopek in jih dovrše [§ 457., odst. (3), zakona o obrtih].
(3)	Kolikor se v posameznih območjih ne osnujejo razsodniški odbori (razsodišča), preidejo vsi spori, označeni v členu 4. te uredbe, z dnem, ko stopi ta uredba v veljavo, v pristojnost pristojnih rednih sodišč.
(*) V krajih, kjer poslujejo obrtna sodišča po zakonu o obrtnih sodiščih z dne 27. septembra 1936, drž. zak. št. 218, se za dotično območje ne postavi razsodniški odbor [§ 428., odst. p), in § 434., odst. (3), zakona o obrtih].
Clen 54.
Kjer koli se govori v tej uredbi o banovih pravicah in dolžnostih, vrši te pravice in dolžnosti za območje občine mesta Beograda, izvzemši Zemun, upravnik mesta Beograda. Za ostalo območje uprave mesta Beograda vrši banove pravice in dolžnosti minister za trgovino in industrijo.
Clen 55.
Ce se pokaže potreba, sme predpisati minister za trgovino in industrijo potrebne obrazce in formularje za pravilno in enotno poslovanje razsodniških odborov.
Clen 56.
Ko stopi ta uredba v veljavo, prenehajo veljati:
1. uredba o sudu dobrih ljudi z dne 18. aprila 1912, ki velja v pravnem območju zakona o radnjama z dne 29. julija 1910;
2. naredbe, navodila in odločbe, izdane na podstavi zakona o radnjama glede suda dobrih ljudi;
3. vsi dosedanji predpisi, ki so se uporabljali po določbi odst. p) § 434. zakona o obrtih za reševanje sporov iz službenih razmerij med službodavci in .službo-jemniki.
Clen 57.
Ta uredba stopi v veljavo v štirih mesecih po razglasitvi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 3. julija 1936; II. št. 25.000/u.
Minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič s. r.
717.
Na podstavi določbe odstavka (*) § 345. zakona o obrtih predpisujem sporazumno z ministrom pravde in ministrom za socialno politiko in narodno zdravje
pravilnik o sestavljanju razsodniških odborov (razsodišč) in postavljanju njihovih članov.*
Clen 1.
Razsodniški odbori (razsodišča) sestoje iz predsednika, njegovega namestnika in potrebnega števila članov izmed službodavcev in službojemnikov vseli strok in njih namestnikov.
Člen 2.
(>) Predsednik razsodniškega odbora je po svojem položaju starešina občnega upravnega oblastva prve stopnje, če ima izobrazbo popolne pravne fakultete, njegov namestnik pa uradnik istega oblastva z isto fakultetno izobrazbo, ki ga oni za to odredi. Predsedniki razsodniških odborov, ki poslujejo pri mestnih četrtih v območju občine mesta Beograda, izvzemši Zemun, so starešine dotičnih mestnih četrti z izobrazbo pravne fakultete, njih namestniki pa uradniki mestnih četrti z izobrazbo pravne fakultete, ki jih oni za to odrede.
(a) Če ni pri prvostopnem občnem upravnem obla-stvu uradnikov s predpisano izobrazbo, postavi ban za predsednika odbora aktivnega ali upokojenega sodnika ali drugega državnega uradnika, ki ima popolno izobrazbo pravne fakultete.
(*) Pri tistih razsodniških odborih, pri katerih se pokaže potreba, da posluje istočasno več svetov, odredi starešina dotičnega občnega upravnega oblastva prve stopnje potrebno večje število predsednikovih namestnikov. Tako postavljeni predsednikovi namestniki predsedujejo posameznim svetom po razdelitvi, ki jo napravi predsednik razsodniškega odbora. Če ni pri občnem upravnem oblastvu oseb s predpisano izobrazbo, postavi namestnike ban po določbah odstavka (:) tega člena.
Člen 3.
(‘) Pri vsakem razsodniškem odboru postavi ban potrebno število stalnih članov in njihovih namestnikov v dveh skupinah, in sicer izmed službodavcev in izmed službojemnikov.
(a) Za vsak razsodniški odbor odredi ban potrebno število članov in njihovih namestnikov, pri čemer ocenja potrebe območja dotičnega razsodniškega odbora. Na isti način odredi ban, koliko bodi članov iz poedinih strok oboje vrste.
(») Predloge za postavitev članov izmed službodavcev podajo banu pristojne trgovinske, industrijske in obrtne zbornice, za postavitev članov izmed službojemnikov pa pristojna delavska zbornica. Zbornice predlagajo Člane in njih namestnike v dvojnem številu.
(‘) Kjer obstoje pomočniški odbori, predlagajo ti odbori pristojni delavski zbornici spisek članov razsodniških odborov za njene nadaljnje predloge banu (§ 386. zakona o obrtih).
(*) Pri strokah, za katere obstoje kolektivne delovne pogodbe, se postavi za reševanje sporov glede terjatev
posameznikov na predlog dotičnih službodavskih in službo-jemniških strokovnih neprisilnih organizacij za člane razsodniških odborov osebe, ki pripadajo strokam in organizacijam, ki so sklenile kolektivno pogodbo.
(9)	Spisek postavljenih članov razsodniškega odbora mora biti razgrnjen na vidnem kraju v poslovnih prostorih razsodniškega odbora. Razen tega je vročiti spisek vsem službodavskim in službojemniškim zbornicam.
Člen 4.
(1) Za člane razsodniških odborov se smejo postaviti samo službodavci in službojemniki iz kraja, kjer je sedež razsodniškega odbora, in ki so jugoslovanski državljani, polnoletni, neoporečni in uživajo vse častne pravice. Nameščenci in delavci se smejo postaviti samo, če so bili predhodno zaposleni najmanj tri leta.
(2) Ban mora zavrniti predloge zbornic o postavitvi oseb za člane razsodniških odborov, ki ne izpolnjujejo zakonitih pogojev.
(3) Predsednik razsodniškega odbora obvesti člane in njih namestnike o postavitvi in jih pozove k zaprisegi.
Člen 5.
(’) Člani se postavljajo za štiri leta in morajo opravljati svojo dolžnost, dokler se ne postavijo novi člani.
(2) Če se pokaže med poslovanjem razsodniškega odbora potreba, sme povečati ban na predlog predsednika razsodniškega odbora število predsedujočih in rednih članov in jih postaviti po enakem postopku.
(3) Če se izprazni mesto člana razsodniškega odbora, popolni to mesto predsednik s tem, da pozove člane namestnike po vrst nostavitve, in sicer glede na skupino in stroko.
Člen 6.
(*) Dolžnost člana razsodniškega odbora je častna in se ne sme odkloniti. Samo iz važnih razlogov sme sprejeti ban članovo ostavko.
(a) Člani razsodniškega odbora imajo pravico do povračila tistih izdatkov, ki so jih imeli v gotovini.
(3)	Članom razsodniškega odbora iz službojemniške skupine gre za stroške in zamudo časa odškodnina za opravljanje te dolžnosti. Višina te odškodnine se določi s pravilnikom, ki ga izda ban po predhodnem zaslišanju pristojnih pridobitniških in delavskih zbornic; vendar ne sme biti višja od 100 dinarjev za en dan ne glede na število opravljenih narokov.
Clen 7.
(') Člani odbora prisežejo, da bodo vršili svojo dolžnost vestno in nepristransko. To prisego sprejema predsednik odbora.
(a) Prisega se glasi:
»Prisegam na Boga vsemogočnega, da bom vršil dolžnost člana razsodniškega odbora in sveta kot razsodišča po svojem najboljšem znanju, vestno in nepristransko. Tako mi Bog pomagaj!«
(*) Prisego je treba svojeročno spisati in podpisati v posebni knjigi, ki jo hrani predsednik razsodniškega odbora.
člen 8.
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne	(*)	Če	član	razsodniškega	odbora	ne	prihaja	redno
5.	avgusta 1936, št. 178/XLIII/476.	4	na	delo,	ga	sme	kaznovati	predsednik	v	denarju	do	500
dinarjev* in na povračilo nastalili stroškov. Ce se član pozneje z zadostnimi razlogi opraviči, sme predsednik svojo odločbo deloma ali povsem razveljaviti.
(2)	Zoper odločbo o kazni je dopustna pritožba na bana v 15 dneh po njeni priobčitvi. Denarne kazni se stekajo v sklad za podpiranje strokovnih šol.
Clen 9.
Ban mora razrešiti člana dolžnosti, če nastopi po postavitvi razlog, zbog katerega ne bi bil mogel biti postavljen za člana, kakor tudi, če se hudo pregreši zoper svoje dolžnosti ali če je prenehal biti član skupine, za katero je postavljen, ali če se izseli iz kraja, kjer jo sedež razsodniškega odbora.
Clen 10.
Kjer koli se govori v tej uredbi o banovih pravicah in dolžnostih, vrši te pravice in dolžnosti za območje občine mesta Beograda, izvzemši Zemun, upravnik mesta Beograda. Za ostalo območje uprave mesta Beograda vrši banove pravice in dolžnosti minister za trgovino in industrijo.
Clen 11.
Ta pravilnik stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinalK.
V Beogradu, dne 20. junija 1936; II št. 23.300/u.
Minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič s. r.
718.
Nabava turističnih lir.**
Minister za finance je izdal tole odločbo:
1. Od klirinških lir, ki jih je odkupila Narodna banka za račun ministrstva za finance, sme prodajati banka neposredno ali po pooblaščenih zavodih potnikom in turistom tudi večje zneske od zneskov, ki so določeni v členu 4. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami.
2. Narodna banka sme prodajati te lire za turiste Po tečaju, ki približno ustreza točaju turistične lire v inozemstvu.
3. Potniki, ki potujejo v Italijo, ali potniki, ki potujejo samo tranzitno skozi Italijo, smejo nabavljati za svoje stroške samo klirinške lire pri Narodni banki ali Pri zavodih, katere le-td za to posebej pooblasti.
Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance, dne 21. oktobra 1936; št. 49.374/VIII.
* V izvirniku: »od 500 dinara«. Vsekakor pa je Pravilno: »do 500 dinarjev«, kar je tudi s § 347., odst. (0, °brt. zak. v skladu. — Op. un
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. oktobra 1936, št. 246.
Banove uredbe.
719.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936./37.
II.	No. 3915/3.
Občina Haka v srezu krškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 105 (sto pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 1 vina din 100'—,
b) od	100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od	hi stopnje alkohola špirita in žganja	din	5,
Č) od	litra likerja, ruma, konjaka, šumečih	vin
in drugih luksuznih pijač din 5'—,
d) od	goveda nad 1 letom din 10'—,
e) od	goveda pod 1 letom din 5'—,
f) od	prašičev din 5'—,
g) od	drobnice din 51—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Proračun je sestavljen v smislu § 99. zakona o občinah in velja od 1. oktobra 1936 do 31. marca 1937. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. oktobra 1936.
II.	No. 5844/3.
Občina škocijan v srezu Krškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 90 (devetdeset) %no doklado na vse državne
neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100*—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 30'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5,
d) od goveda nad 1 letom din 10'—,
e) od goveda pod 1 letom din 5'—,
f) od prašičev din 5'—,
g) od drobnice din 5'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem
proračunu.
Proračun je sestavljen v sipislu § 99. zakona o občinah in velja od 1. oktobra 1936 do 31. marca 1937. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 31. oktobra 1936.
720.
Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju Dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 29. oktobra 1936, I. No. 7469/1, je bil postavljen Geršak Ivan, absolvent drž. nižje gozdarske šole iz Ptuja,, za banovinskega uradniškega pripravnika — podgozdarja v stroki po § 45.,
odst. 1., zakona o uradnikih pri sreskem načelstvu v Kranju s sedežem v Radovljici.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 8. oktobra 1936, I. No. 7871/2, je postavljen F 1 e g o A n t o n , strokovni referent za sadjarstvo in vinarstvo pri kmetijskem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, ban. uradnik IX. položajne skupine, za banovinskega uradnika Vlil. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z o lokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 29. oktobra 1936, I. No. 10565/1, je bila sprejeta ostavka na banovinsko službo, ki jo je podala Gunde Marija, banovinski uradniški pripravnik javne ženske bolnice v Novem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. oktobra 1936, 1. No. 10747/1, je bil premeščen po službeni potrebi inž. Kropivšek Franjo, banovinski profesor v VI. položajni skupini kmetijske šole v Št. Juriju ob južni železnici, v isti službeni lastnosti k ravnateljstvu banovinske mlekarske šole v Škofji Loki.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. oktobra 1936, I. No. 10.563/1, je bil O k o r n Milan, upr. pis. uradnik IX. skupine pri sreskem načelstvu v Prevaljah, premeščen po potrebi službe k sreskemu načelstvu v Brežicah.
Z odlokom'kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 26. oktobra 1936, L No. 8849/1, je bil postavljen dr. Pogačnik Marjan, volonter obče državne bolnice v Ljubljani, za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinski bolnici v Celju.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 23. oktobra 1936, L No. 5477/1, je bila postavljena Poženel Mihaela za banovinsko obrtno učiteljico-uradniško pripravnico po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih pri osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. oktobra 1936, I. No. 10.562/1, je bil S m e r-dn Rudolf, upravno-pisarniški uradnik VIII. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Brežicah, premeščen po potrebi službe k sreskemu načelstvu v Prevaljah.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 15. oktobra 1936, I. No. 10147/1, je postavljen d r. Skubic Štefan, banovinski svetnik IV. skupine 2. stopnje pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega svetnika IV. skupine 1. stopnje na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. oktobra 1936, I. No. 10749/1, je bil premeščen po službeni potrebi Škoberne Karel, banovinski uradniški pripravnik IX. položajne skupine pri upravi banovinske kmetijske šole na Grmu, k sreskemu načelstvu v Mursko Soboto, kjer bo vršil posle pomočnika sreskega kmetijskega referenta.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. oktobra 1936, I. No. 10750/1, je bil premeščen po službeni potrebi inž. Zupanič Ivo, banov, kmetijski svetnik v V. položajni skupini in sreski kmetijski referent pri sreskem načelstvu v Ljutomeru, v isti položajni skupini h kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Razne občeveljavne odredbe.
721.
Objave
kandidatnih list za volitve v zbornico za TOI
v
Štev. 751.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI ije v smislu člena 23. uredbe o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic z dne 21. avgusta 1935 (Sl. h št. 551/81) potrdil kandidatno listo za go s t i n s k i odsek zbornice v volilnem okrožju 1.
Nosilec liste: Majcen Ciril, restavrater, Ljubljana, Masa rykova c. 5;
namestnik: Dolničar Maks, restavrater, Ljubljana, Tyrševa c. 1.
To se objavlja v smislu člena 24. citirane uredbe. Ljubljana, dne 31. oktobra 1936.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI v Ljubljani. Predsednik:
Šink Fran s. r.
Štev. 750.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI je v smislu člena 23. uredbe o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic z dne 21. avgusta 1935 (Sl. 1. št. 551 /81) potrdil kandidatno listo za gostinski odsek zbornice v volilnem okrožju 2.
Nosilec liste: šerec Josip, kavarnar, Maribor, Aleksandrova c. 36;
namestnik: Čoh Stjepan, hotel in restavracija, Rogaška Slatina.
Kandidati:
Lebič Ignac, kavarna, Celje, Aleksandrov trg Peterlin Miro, hotel, Kranj, Jezerska c. 17,
Rerlič Josip, restavracija, Ptuj, Panonska ul.,
Šribar Vojko, gostilna. Gradec pri Litiji 85,
Vezir Geza, gostilna, Martjanci 22,
Škrlj Ivan, gostilna, Čevica 10; njih namestniki;
Olip Pavel, gostilna, Lesce 65,
Krulej Ernest, gostilna, Sevnica,
Detela Ivo, gostilna, Dob 13,
Kuntarič Ivan, gostilna, Kostanjevica 74,
Wregg Rihard, gostilna, Ljutomer,
Kac Franc, gostilna, Zg. Bistrica 67,
Vukan Ludvik, hotel, Dol. Lendava, Glavna ul. 91. To se objavlja v smislu člena 24. citirane uredbe* Ljubljana, dne 31. oktobra 1936.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI v Ljubljani.
Predsednik:
Šink Fran s. r.
Štev. 728.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI je v smislu člena 23. uredbe o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic z»dne 21. avgusta 1935 (Sl. 1. št. 551/81) potrdil kandidatno listo za obrtni odsek zbornice v volilnem okrožju L
Ljubljani.
Nosilec liste: Ogrin Ivan* stavbenik, Ljubljana, Sokolska ul. 15;
namestnik; Vižintin Ivan, mestni zidarski mojster, Ljubljana, Devinska 5.
Kandidat: Urbas Miroslav, mesar, Ljubljana, Slomškova ul.;
njegov namestnik; Tušar Ferdo, pek, Ljubljana, Medvedova 30.
To se objavlja v smislu člena 24. citirane uredbe.
Ljubljana, dne 31. oktobra 1936.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI v Ljubljani.
Predsednik:
Šink Fran s. r.
Štev. 732.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI ije v smislu člena 23. uredbe o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic z dne 21. avgusta 1935 (Sl. 1. št. 551/81) potrdil kandidatno listo za obrtni odsek zbornice v volilnem okrožju 3.
Nosilec liste; Čamernik Franc, ključavničar, Cerklje p. Kranju;
namestnik; Stritih Anton, krojač, Tržič, Ljubeljska cesta 2.
To se objavlja v smislu člena 24. citirane uredbe.
Ljubljana, dne 31. oktobra 1936.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI v Ljubljani.
Predsednik:
Šink Fran s. r.
Štev. 720.
Glavni volirni odbor zbornice za TOI je v smislu Člena 23. uredbe o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic z dne 21. avgusta 1935 (Sl. 1. št. 551/81) potrdil kandidatno listo za obrtni odsek zbornice v volilnem okrožju 7.
* Nosilec liste: Midofer Alojzij, krojač, Novo mesto, Trg kralja Petra 20;
namestnik: Stonič Ferdinand, pek, Črnomelj, Glavni trg 3.
To se objavlja v smislu člena 24. citirane uredbe.
Ljubljana, dne 31. oktobra 1936.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI v Ljubljani.
Predsednik:
Šink Fran s. r.
Štev. 731.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI je v smislu člena 23. uredbe o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic z dne 21. avgusta 1935 (Sl. 1. št. 551/81) potrdil kandidatno listo za obrtni odsek zbornice v volilnem okrožju 7.
Nosilec liste: Grilc Alojzij, sodar in jermenar, Novo mesto, Trg kralja Petra;
namestnik; Papež Janko, klepar iz Črnomlja.
To se objavlja v smislu člena 24. citirane uredbe.
Ljubljana, dne 31. oktobra 1936.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI v Ljubljani.
Predsednik:
Šink Fran s. r.
Štev. 730.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI je v smislu &eaa 23. uredbe q volitvi svetnikov trgovinskih, indu-
strijskih in obrtnih zbornic z dne 21. avgusta 1935 (Sl. 1. št. 551 /81) potrdil kandidatno listo za obrtni odsek zbornice v volilnem okrožju 8.
Nosilec liste: Klabučar Henrik, klepar in inštalater, Brežice;
namestnik: Geršak Miho, čevljar, Rajhenburg 123. To se objavlja v smislu člena 24. citirane uredbe. Ljubljana, dne 31. oktobra 1936.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI v Ljubljani. Predsednik:
Šink Fran s. r.
Štev. 716.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI je v smislu člena 23. uredbe o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic z dne 21. avgusta 1935 (Sl. 1. št.551 /81) potrdil kandidatno listo za obrtni odsek zbornice v volilnem okrožju 11.
Nosilec liste: llohnjec Miloš, kipar in pozlatar, Celje, Razlagova 10 a:
namestnik: Lečnik Anton, urar, Celje, Glavni trg 3.
To se objavlja v smislu člena 24. citirane uredbe.
Ljubljana, dne 31. oktobra 1936.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI v Ljubljani.
, Predsednik:
Šink Fran s. r.
Štev. 742.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI je v smislu člena 23. uredbe o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic z dne 21. avgusta 1935 (Sl. 1. št. 551/81) potrdil kandidatno listo za obrtni odsek zbornice v volilnem okrožju 13,
Nosilec liste: Koschier Franjo, kovač, Celje, Za Kresijo K);
namestnik: Založnik Franc, mizar, Konjice trg 09."
To se objavlja v smislu člena 24. citirane uredbe. •
Ljubljana, dne 2. novembra 1936.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI v Ljubljani.
Predsednik:
Šink Fran s. r.
Štev. 729.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI je v smislu’ člena 23. uredbe o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic z dne 21. avgusta 1935 (Sl. I. št. 551/81) potrdil kandidatno listo za obrtni odsek zbornice v volilnem okrožju 16.
Nosilec liste: Zadravec Jakob, lastnik mlina na paro in vodo, Središče ob Dravi;
namestnik; Arnejčič Franc, čevljarski mojster, Ptuj, Cankarjeva ulica 6.
To se objavlja v smislu čl. 24. citirane uredbe.
Ljubljana, dne 2. novembra 1936.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI v Ljubljani.
Predsednik:
Šink Fran s. r.
Štev. 740.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI ije v smislu* člena 23. uredbe' o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic z dne 21. avgusta 1935 (Sl. 1. št. 551/81) potrdil kandidatno listo za obrtni odsek zbornice v volilnem okrožju 18.
Nosilec liste: Kavka Karl, tesar, Ljubljana, Slomškova ulica 19;
namestnik; Sukič Štefan, krojač iz Murske Sobote.
To se objavlja v smislu člena 24. cilirane uredbe. Ljubljana, dne 31. oktobra 1936.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI v Ljubljani. Predsednik:
Šink Fran s. r.
Štev. 761.
Glavni volilni odbor zbornice za TOT je v smislu člena 23. uredbe o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic z dne 21. avgusta 1935 (Sl, 1. št. 551/81) potrdil kandidatno listo za obrtni odsek zbornice v volilnem okrožju 19.
Nosilec liste: Litrop Štefan, čevljar, Turnišče, 216;
namestnik: Jalšovec Franc, pek, Turnišče 12.
To se objavlja v smislu čl. 24. citirane uredbe.
Ljubljana, dne 2. novembra 1936.
Glavni volilni odbor zbornice za TOI v Ljubljani.
Predsednik:
Šink Fran s. r.
Razne objave iz »Službenih novin“.
722.
Številka 119 z dne 27. maja 1936.
Z odlokom ministra pravde z dne 16. maja 1936, št. 49424, je bil postavljen LesarJosip, notarski pripravnik v Brežicah, za javnega notarja v Brežicah.
Z odlokom ministra pravde z dne 16. maja 1936, št. 49423, je bila sprejeta ostavka na službo javnega notanja, ki jo je podal Kramer Rudolf, javni notar v Brežicah.
Številka 120 z dne 28. maja 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. aprila 1936 sta bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jima pripada po službenih letih, Šijanec Antoni-j a , učiteljica V. položajne skupine v Razvanju in Zemljan Jerica, učiteljica V. položajne skupine v Ljubljani.
Z odlokom generalnega direktorja državnih železnic z dne 2. maja 1936 je bil premeščen po službeni potrebi Tumpej Rudolf, oficial IX. položajne skupine osrednjega skladišča materiala ekonomskega oddelka generalne direkcije v Mariboru v osrednje skladišče materiala za območje beograjske direkcije državnih železnic v Batajnici.
Številka 121 z dne 29. maja 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. maja 1936, št. 33.597/1, je napredoval Osojnik Jan, agrarni višji pristav pri sreskem načelstvu sreza Mari-bor-levi breg, za agrarnega svetnika V. položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. maja 1936, I št. 18354/6, je bil'razveljavljen ukaz z dne 81. maja 1934, I. št. 17810, s katerim je napredovala Vehar Marija, strokovna učiteljica VI. položajne skupine državne tehniške srednje šole v Ljubljani, za strokovno učiteljico V. položajne skupine.
Številka 122 z dne 30. maja 1936.
Z odločbo ministra za finance z dne 4. maja 1936, št. 5074/IX, je bil p r e m e š č e n po službeni potrebi K 1 e m e n s A n t o n , podpoverjenik finančne kontrole X. položajne skupine glavnega oddelka v Sisku, v glavni oddelek v Celju.
Z odločbo ministra za finance z dne 4. maja 1936, št. 5111/IX, je bil premeščen po službeni potrebi Peričič Ivan, podpoverjenik finančne kontrole X. položajne skupine glavnega oddelka v Nišu, v glavni oddelek v Celju.
Z odločbo načelnika oddelka za carine z dne 8. maja 1936, št. 29.635/1V, je bil postavljen za carinskega posrednika glavne carinarnice v Mariboru Toroš Anton, carinski kontrolor v pokoju in bivši carinski posrednik.
Številka 123 z dne 2. junija 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. maja 1936, št. 31639/111, so napredovali: za davčne inšpektorje VI. položajne skupine davčne uprave v Krškem I v a n Č a n Matija; v Šoštanju T r e p e 1 j Franc; v Logatcu Sušelj Ivan; v Dolnji Lendavi Kneže-vič S la vol jub, dosedaj vsi davčni kontrolorji VIL položajne skupine; za višja davčna kontrolorja VI. položajne skupine davčne uprave Ljubljana-mesto Klemenčič Josip, Maribor-mesto Obersnu Marijan in v Celju Šek Franjo, dosedaj vsi davčni kontrolorji VIL položajne skupine; za davčnega kontrolorja VIL položajne skupine davčne uprave v Šmarju pri Jelšah Podkrajšek Rudolf, dosedaj davkar VIII. položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. maja 1936, št. 20319/V, je bil postavljen pri katastrski upravi v Ljubljani M i n a t i Vilko, katastrski geometer Vil. položajne skupine, za katastrskega višjega geometra VI. položajne skupine.
Številka 124 z dne 3. junija 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. maja 19t)6 so bili premeščeni: v direkciji pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani: Bajuk Vladimir, višji pristav VII. položajne skupine direkcije pošte, telegrafa in telefona v Novem Sadu, na prošnjo; v pošto, telegraf in telefon Ljubljana 2 Grošelj Mirko, višji kontrolor
VI.	položajno skupine pošte, telegrafa in telefona Maribor 2, po službeni potrebi; v pošto, telegraf in telefon Ptuj Mozetič Marija, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa ih telefona Murska Sobota, po službeni potrebi.
Z odločbo ministra za šume in rudnike z dne
12.	maja 1936, K. št. 8331, so napredovali: pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani za pomožnega knjigovodjo IX. položajne skupine Grum Julijan, uradniški pripravnik za IX. položajno skupino; pri direkciji državnega rudnika v Velenju, prometni upravi v Zabukovcih: za pomožnega skladiščnika VIII. položajne skupine Šurc Miško, pomožni skladiŠčhik IX. položajne skupine s 1. periodskim poviškom; za pomožnega tehničnega manipulanta IX. položajne skupine Cvikl Ivan, pomožni tehnični manipulant X. položajne skupine s 1. periodskim poviškom; pri direkciji državnega rudnika v Velenju, za pomožnega tehničnega manipulanta IX. položajne skupine Valent Ivan, dosedaj uradniški pripravnik za IX. položajno skupino.
Številka 125 z dne 4. junija 1936.
Z odločbo ministra za finance z dne 15. maja 1936, št. 31640/111, so na a redov ali s,V aupot Lovro,
\
pri davčni upravi v Slovenjem Gradcu za davkarja VIII. položajne skupine; Korošec Anton pri davčni upravi v Celju in A h tik Rudolf pri davčni upravi v Gornji Radgoni za arhivarja VIII. položajne skupine.
Z odločbo ministra za finance z dne 15. maja 1936, št. 31641/1 V, je bil imenovan Trontelj Alojzij, uradniški pripravnik davčne uprave v Krškem, za pomožnega davkarja IX. položajne skupine.
številka 126 z dne 5. junija 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. maja 1936, št. 18515/1, je bil premeščen po službeni potrebi dr. Hadžioman Ibrahim, finančni višji sekretar V. položajne skupine odseka za carine dravske finančne direkcije v Ljubljani, v isti lastnosti in položajni skupini v glavno carinarnico v Sarajevo.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. maja 1936, št. 18516/1, je bil upokojen Gspan Alfonz, finančni svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje dravske finančne direkcije v Ljubljani, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Številka 127 z dne 6. junija 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. maja 1936 sta bila postavljena po službeni potrebi pri direkciji državnih železnic v Ljubljani inž. Kavčič Rudolf, višji svetnik IV. položajne skupine 1. stopnje gradbenega oddelka iste direkcije za pomočnika direktorja III. položajne skupine 2. stopnje in d r. L a d i h a L u do v i k , višji svetnik IV. položajne skupine 1. stopnje občega oddelka, za načelnika istega oddelka.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. maja 1936 je bil postavljen po službeni potrebi inženir Rendl Franc, poverjenik VI. položajne skupine 1. sekcije za vzdrževanje proge v Zidanem mostu, za poverjenika iste položajne skupine 13. sekcije za vzdrževanje proge v Prilepu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. maja 1936 so bili postavljeni v območju direkcije državnih železnic v Ljubljani: Cundrič Jože, kontrolor VIL položajne skupine postaje Jesenice, za kontrolorja iste položajne skupine postaje Celje; Sedlaček Bogomil, kontrolor VIL položajne skupine postaje Laško, za kontrolorja iste položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kolodvor C e k a 1 Frančišek, kontrolor VII. položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kol., za kontrolorja iste položajne skupine postaje Ljubljana, gor. kol.; Borisov Vladimir, višji pristav VIL položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kol., za višjega pristava iste položajne skupine prometno-komercialnega oddelka direkcije, vsi po službeni potrebi; Heric F rane, kontrolor VIL položajne skupine postaje Pesnica, za kontrolorja iste položajne skupine postaje Poljčane, in Lipovšek Frančišek, kontrolor VII. položajne skupine postaje Poljčane, za kontrolorja iste položajne skupine prometnchkomercialnega oddelka direkcije, oba na prošnjo.
Z odločbo ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 14. maja 1936, 0. št. 7279, je bil 'premeščen po službeni potrebi dr. Krištof Boris, sekundarni zdravnik VIII. položajne skupine državne bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, v občo državno bolnico v Ljubljani.
Z odločbo ministra za socialno politiko in narodno 2dravje z dne 14. maja 1936, O. št. 7274, je bil preme-ččen po službeni potrebi Adamič Jx»u, admini-
strativni uradnik VIII. položajne skupine obče državhe bolnice v Ljubljani, v državno bolnico za dušeVhe bolezni Ljubljana-Studenec.
Z odločbo ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 14. maja 1936, 0. št. 7287, je bil odpuščen iz državne službe dr. ArkoVenčeslav, sekundarni zdravnik VIII. položajne skupine s 1. period-skim poviškom obče državne bolnice v Ljubljani.
Številka 128 z dne 8. junija 1936.
Z ukazom z dne 6. maja 1936, 0. št. 7135, bil postavljen za šefa oddelka državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani IV. položajne skupine 2. stopnje dr. Zalokar Alojz, šef istega oddelka V. položajne skupine.
Sodišče rudarskega zavarovanja. Z odločbo ministra pravde z dne 26. maja 1936, št. 53.155, sta bila postavljena v smislu § 36. pravilnika o bratovskih skladni-cali dr. Mastnak Lavoslav, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani, za predsednika, dr. Vračko Edvard, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, pa za namestnika predsednika sodišča rudarskega zavarovanja v Ljubljani.
Številka 129 z dne 9. junija 1936.
Z odločbo ministra za notranje posle z dne 13. maja 1936, III. št. 16829, je bil postavljen po službeni potrebi Hartman Franc, pristav VIII. položajne skupine uprave policije v Ljubljani, za pristava iste položajne skupine kopališkega policijskega komisariata na Bledu.
Z odločbo ministra za notranje posle z dne 13. maja 1936, III. št. 16833, so bili premeščeni po službeni potrebi: dr. Surina Anton, pristav VIII. pol. skupine uprave policije v Skoplju, h komisariatu železniške in obmejne policije v Mariboru; A nič Ante, upravno* pisarniški uradnik IX. položajne skupine sreskega načelstva v Šidu, h komisariatu železniške in obmejne policije v Mariboru in Hrbič Dragotin, upravno-pisarniški uradnik IX. položajne skupine sreskega načelstva v Metliki, k sreskemu načelstvu v Zlatarju.
Številka 130 z dne 10. junija 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. maja 1936, št. 53090/11, je n a p r e d o v a 1 pri dravski finančni direkciji v Ljubljani Kol bežen Josip za računskega inšpektorja VI. položajne skupine.
Z odločbo generalnega direktorja državnih železnic z dne 19. maja ,1936 je bil premeščen po službeni potrebi 2 e rij a 1 Franc, oficial VIII. položajne skupine delavnice strojnega oddelka generalne direkcije v Smederevu, v 6. sekcijo za vzdrževanje proge na Jesenicah.
Številka 131 z dne 11. junija 1936.
Z odločbo ministra za gradbe z dne 25. maja 1936, št. 18755, je bilo odobreno inž. Kresniku Petru iz Ljubljane izvrševanje javne prakse iz elektro-strojne stroke.
Številka 132 z dne 12. junija 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. maja 1936, št. 20519/1, sta bila premeščena po službeni potrebi: Mijuškovič Mirko, finančni svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje in upravnik glavne carinarnice v Ljubljani, za finančnega svetnika iste položajne skupine in stopnje vardarske finančne direkcije v Skoplju in Vučič Josip, finančni pristav VII. položajne skupine glavne carinarnice na Sušaku, za finančnega pristava iste položajne skupine gravske finančne direkciji« s .Ljubljeni,
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. maja 1936, št. 20517/1, je bil premeščen po službeni potrebi Hočevar Janko, finančni svetnik zetske finančne direkcije v Podgorici, k dravski finančni direkciji v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. maja 1936, št. 20520/1, je bil p r e m e š č e n na prošnjo G u n-de Anton, finančni višji sekretar V. položajne skupine dunavske finančne direkcije v Novem Sadu, v dravsko finančno direkcijo v Ljubljani.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Z odločbo ministrstva za notranje posle z dne 2. junija 1936, I št. 27403. je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjali list >N e w m a s s e s«, ki izhaja v New Yorku.
Številka 134 z dne 15. junija 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 13. maja 1936, št. 38.314/1, ije bil premeščen na prošnjo ing. Gorjup Sergij, kmetijski svetnik V. položajne skupine kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, za svetnika kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani.
Številka 135 z dne 16. junija 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. maja 1936 je bila Tomu Petru, bivšemu strojevodji-zva-ničniku 1. kategorije 3. skupine direkcije državnih železnic v Ljubljani, milostnim potem spregledana prisojena disciplinska kazen odpusta iz državne službe.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. maja 1936 je bila Prezlju Ludviku, bivšemu zvanični-ku 2. kategorije direkcije državnih železnic v Ljubljani, milostnim potem spregledana kazen odpusta iz državne službe.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 13. maja 1936, št. 55.092, so bili upokojeni Trepečnik Bogomir, pisarniški uradnik VI. položajne skupine sreskega sodišča v Radečah; Gunde Alojzij, pisarniški uradnik VI. položajne skupine sreskega sodišča v Novem mestu; G r e j a n Avguštin, vodja zemljiške knjige VI. položajne skupine sreskega sodišča v Mariboru; Vrabič Gregor, pisarniški uradnik VI. položajne skupine sreskega sodišča v Tržiču in Koman S r e č k o, pisarniški uradnik VI. položajne skupine sreskega sodišča v Radovljici.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odločbo z dne 5. junija 1936, Kns št. 1223/36 na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje brošure >Hr-vatsko pitanje u J u g o s 1 a vij i«, ki je izšla v Zagrebu.
Številka 136 z dne 17. junija 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 13. maja 1936 je bil premeščen po službeni potrebi v IV. deško realno gimnazijo v Beogradu dr. Breznik Pavel, profesor IV. položajne skupine 1. stopnje III. realne gimnazije v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. maja 1936, O. št. 7985, sta bila premeščena po službeni potrebi: Verbič Ivo, administrativni uradnik VI. položajne skupine s 3. periodskim poviškom higienskega zavoda v Ljubljani, v občo državno bolnico v Ljublja-
ni in W r i n s k e 1 e Avgust, administrativni uradnik Vil. položajne skupine državne bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec, v higienski zavod v Ljubljani.
Z odločbo ministra za finance z dne 5 maja 1936, št. 11.042/1V, je bil premeščen po službeni potrebi v odsek za carine savske finančne direkcije v Zagrebu Božič Ivan, finančni pristav VIII. položajne skupine istega odseka dravske finančne direkcije v Ljubljani.
Z odlokom generalnega direktorja državnih železnic z dne 20. maja 1936 so bili premeščeni: po službeni potrebi: Levičnik Frančišek, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Jesenice, v postajo Rakek; F e m c Zdenko, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Kotoriba v postajo Jesenice; na prošnjo: Zen Jožef, prometni uradnik Vlil. položajne skupine postaje Pol jčane, v postajo Pesnica, za šefa; Škorjanec Jožef, nadzornik signalov Vlil. položajne skupine s sedežem v Mariboru, gl. kol., v Ljubljano, gor. kol., M i h a j 1 o v i č Dragič, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Murska Sobota, v postajo Ljutomer; Pristounik Josip, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Maribor, glavni kol., v postajo Pragersko; Šlibar Jernej, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Pragersko, v postajo Škofja Loka; Jarec Ernest, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Zalog, v postajo Ljubljana, glavni kol.; Šegula Jakob, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Zalog, v postajo Ljubljana, glavni kol.; Stare Milan, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Grosuplje, v postajo Logatec; P il a j Alojzij, oficial IX. položajne skupine postaje Št. lij, v postajo Maribor, glavni kol.; Ba u č e r Peter, prometnik VIII. položajne skupine in šef postaje Dobrepolje, v postajo Zalog; Cafuta Alojzij, prometnik Vili. položajne skupine postaje Zalog, v prometno-komercialni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani; Požgaj Franjo, nadzornik signalov IX. položajne skupine s sedežem v Ljubljani, gor. kol., v Maribor, koroški kol., in Rikauf Karel, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Logatec, za šefa postaje Dobrepolje.
Številka 137 z dne 18. junija 1936.
Z odločbo ministra za trgovino in industrijo z dne 23. maja 1936, I. št. 19.590/0, je bil postavljen za strokovnega učitelja IX. položajne skupine drž. tehniške srednje šole v Ljubljani G raborov Vitalije, dosedanji pomožni geometer iste položajne skupine oddelka za kataster in državno imovino ministrstva za finance.
Številka 138 z dne 19. junija 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. maja 1936, št. 20.523/1, so bili postavljeni: pri dravski finančni direkciji v Ljubljani za finančnega višjega svetnika IV. položajne skupine 1. stopnje Pirkmajer Miroslav, finančni svetnik IV. položajne skupine
2.	stopnje, za finančnega svetnika IV. položajne skupine
2.	stopnje Predikaka Ivan, finančni višji sekretar V. položajne skupine, pri glavni carinarnici v Mariboru za finančnega višjega sekretarja V. položajne skupine M i h a j 1 o v i č Živko, finančni sekretar VI. položajne skupine.
\ —-------------------
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d, d, v Ljubljani* njen predstavnik; ptmar Mihalek ? Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 89. kosu VII. letnika z dne 4. novembra 1936.
Razglasi osrednje vlade
Tečaji za mesec november 1936
Minister za finance je izdal naslednjo odločbo z dne '28. oktobra 1936, št. 51100/VIII.:
Od 1. do 30. nov. 1936 veljajo naslednji tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in določanja pristojnosti pri razsojanju preračunavati na dinarsko vredoost vse listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto:
1	napoleondor . . .		din	290--
1	zlata turška lira ,	• •	44	330-—
1	angleški funt . .	• »	«*	238'—
1	ameriški dolar . •	• •	9*	43'20
1	kanadski dolar . .	• 4	44	42-90
1	nemška zlata marka	• 1	44	14-50
1	zlat zlot . . .	• 4	44	8-20
1	avstrijski šili na .	• 8	44	8-60
1	belg 			9*	7-30
1	pengd .....		«4	8-55
J	braziljski milreis -	• 9	44	2-45
1	egiptovski funt .	9 9	44	217--
1	uruguajski pezos .	» •	«4	20"—
1	argentinski pezos .	• P	44	12-30
1	turška papirnata lira	1 •	M	34-40
101)	albanskih frankov	• •	*	1390-
100	francoskih frankov	• 9	M	202"—
100	švicarskih frankov	• 9	m	1000"—
100	italijanskih lir . .	. .	44	228"60
100	nizozemskih goldinarjev		4*	2340"—
100	bolgarskih levov .	• 4	44	47"—
100	romunskih lejev .	• •	44	32*30
100 danskih kron . •		9 9	44	9I5--
100	švedskih kron . ■	9 9	44	1090"-
100	norveških kron *	9 9	4*	1065"—
100	pezet 		9 P	4*	300"—
100 drahem ....		9 9	44	40"—
100 češkoslovaških kron		• •		152- -
100	finskih mark . .	9 «	44	94-
100	tetonskib lat . . .	• •	»•	1100--
Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim«), uporabljati pa se morajo tudi v nastopnih primerih:
1. ko se sprejema kovano zlato — napo-leondori in zlate turške lire — pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov:
2. ko se pobirajo pristaniške takse, o Čemer izda oddelek za davke potrebna navodila;
3. kot obračunavalni tečaji za angažiranje
in potrošnje po proračunu za leto 1936./37. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah, in
4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice našib povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7%no in 8%no Blaire & Couip. in 7% Državne hipotekarne banke, emitirane v Newvorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje.
St. 51100/VI1I. — Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance v Beogradu.
,(»Služb, nov.« z dne 31. okt. 1936^št. 252.)
Razglasi kraljevske banske uprave
VII. No. 20577/1	3393
Objava.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je z dnem 26. oktobra t. 1. dala v promet novo emisijo banovinskih kolkov po din 0’25, 1'—, 2'—, 5'—, 10—, 20'—, 25'—, 50’— in 100'—.
Banovinski kolki stare emisije izgubijo veljavo z 31. marcem 1937 in se bodo po tem terminu zamenjavali za nove pri banovinski blagajni v Ljubljani do 30. aprila 4937.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
»	dne	28. oktobra 1936.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
•j;
VIII. No. 3837/4.	3361-2-2
Razglas.
Elektrarna »Fala« je dogradila z odločbo z dne 4. avgusta t. 1., Vlil. No. 3837/2, odobreno ji elektrifikacijo Itakičana in zaprosila za uporabno odobritev.
O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. zak. § 84., odst. 2., § 89., odst. 3., gradbenega zakona, zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samein in obravnava
na torek 10. novembra t. I. s sestankom komisije po zaključku obravnave za traso Ljutomer—Križevci, približno ob 12. uri pri banovinski šoli.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razgrnjeni do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled in se pozivajo, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo ne glede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. oktobra 1936.
Po pooblastilu bana načelnik
oddelka za trgovino, obrt in industrijo:
Dr. Marn s. r.
$
I. No. 9560/3.	3371
Razpis.
Razpisuje se služba šefa odseka za ftizeologijo v banovinski bolnici v Mariboru.
Prosilci morajo imeti pogoje za postavitev za asistenta oziroma primarija
v VII. do V. položajne skupine banovinskih uradniltov. Biti morajo specialisti za ftizeologijo.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani do 15. novembra 1936.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. oktobra 1936.
❖
V. No 8965/1.	3282-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo inundaeijskega mostu II v k in 0*4 + 96 premostitve reke Mure v Pe-tanjeih v tiru banov, ceste 11/228 Gra-bonoš—Radenci—G cdcrovci
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. novembra 1936 ob 11. uri dop. v sobi štev. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani Gajeva ul. št. 5/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri teh. oddelku kralj, banske uprave, Gledališka ul. št. 8.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 198.557'31.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. oktobra 1936.
* V :
V. No. 181/6.	'	3283-3-3'
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradbo žclczobetonskcga mostu preko Kamniške Bistrice pri Beričevem v km 9'557 banovinske eeste 11/134 L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 17. novembra 1936, ob 11. uri dopoldne v sobi št. 216 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gajeva ulica št. 5/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega uradnega proračuna din 760.044'15.
Predpisana kavcija znaša din 76.000.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske ' - banovine v Ljubljani,
4ue 23. oktobra 193(j.
III.	No. 7463/1.	3336
Izkaz živalskih kužnih bolezni na območju Dravske banovine
po stanju z dne 25. oktobra 1936.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih poglavarstev) eo natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad:
Celje: Braslovče (Podgorje 1 dv.).
Steklina:
Ljutomer: Križovci (Grlava 1 dv.).
Svinjska kuga:
Brežice: Brežice-okol. (Brežina 1 dv., Sv. Lenart 1 dv., Zverinjak 1 dv.), Sromlje (Volčje 1 dv.).
Celje: Sv. Peter v Sav. dolini (Sv. Peter 2 dv. in Zg. Grušovlje 2 dv.), Žalec (2alec 2 dv.), Braslovče (Orla vas 1 dv., Pariilje 1 dv.).
Črnomelj-mesto: (Črnomelj 2 dv.), Dragatuš (Dragatuš 1 dv.), Gradac Pri-mostek 1 dv.).
Kamnik: Domžale (Depala vas 1 dv., Domžale 1 dv.), Kamnik (Novi trg 1 dv.), Komenda (Breg 1 dv.), Trzin (Trzin
1 dvorec).
Kočevje: Videm-Dobreoolje (Kompolje 1 dv.).
Krško; Vel. Dolina (Bregansko selo
2 dv., Brezije 1 dv., Obrežje 2 dv.), Nova vas 3 dv. in Ponikve 6 dv.), Leskovec (Leskovec 1 dv.).
Ljutomer: Gornja Radgona (Čreš-njevci 1 dv.), Štrigova (Razkrižje 2 dv., VešČica 1 dv.), Križovci (Bunčani 1 dvorec).
Maribor dcs. breg: Limbuš (Pekre 1 dvorec), Pobrežje (Devica Marija v Brezju 1 dv.), Sv. Lovrenc na Pohorju (Kumen 2 dv., Recenjak 3 dv.).
Maribor levi breg: Korena (Rogoznica 1 dv., Selce 1 dv., Sp. Korena 1 dv.), Senarska (Osek 1 dv.), Zg. Kungota (Jedlovnik 2 dv.).
Prevalje; Dravograd (Dravograd 2 dv., Meža 2 dv.), Guštanj (Javornik 1 dv.), Marenberg (Marenberg 4 dv., in Sp. Vižinga 1 dv.), Prevalje (Dobja vas 1 dv.), Vuhred (Planina 1 dv.), Vuzenica (Vuzenica 1 dv.).
Ptuj: Breg (Zg. Hajdina 1 dv.), Dor-nova (Borovci 1 dv., Pacinje 2 dv.), Kog (Loča vas 2 dv.), Osluševci (Osluševci 1 dv., Polenci 1 dv.), Središče ob Dravi (Grabe 2 dv., Obrež 10dv.), Sv. Lovrenc v Slov. gor. (Mostje 1 dv.), Miklavž (Vuzmetinci 1 dv.), Vel. Nedelja (Vi-čanci 1 dv.).
Radovljica: Ribno (Boh. Bela 3 dv., Kupljenik 2 dv.), Koroška Bela (Javornik 1 dv.).
Slovenj Gradec: Velenje (Št. Janž na v. g. 1 dv.), Šmartno (Šmartno 1 dv., Gradišče 1 dv., Legen 1 dv.).
Ljubljana-mesto: Ljubljana (Ljublja-na-Mirje 1 dv.).
Svinjska rdečica:
Črnomelj: Metlika okol. (Gradnik 1 dv.), Metlika-mesto (Križevska vas 1 dv.), Vinica (Stara lipa 1 dv.).
Krško: Radeče (Vrhovo 1 dv.). Logatec: Hotederšica (HotederŠica 3 dv.), Rovte (Rovte-Hlevni vrh 2 dv.).
Maribor desni breg: Slov. Bistrica-okol. (Sp. Ložnica 1 dv., Žabjek 1 dv.).
Maribor levi breg: Jurovski dol (Ju-rovski dol 1 dv., Varda 1 dv.), Marjeta ob Pesnici (Vosek 1 dv.), Zg. Kungota (Plač 1 dv.).
Kuga čebelne zalege:
Konjice; Oplotnica (Markačica 1 dv.). Ptuj: Breg (Sp. Breg 3 dv.), Drbetinci (Drbetinci 1 dv.), Gorišnica (Cunkovci
1 dv.), Grajena (Grajena 1 dv.), Jur-šinci (Braclavci 1 dv., Kukava 1 dv.), Markovci (Markovci 1 dv.), Rogoznica (Podvinci 3 dv.), Sv. Urban (Desternik
2 d v., Dolič 1 d v., Levanjci 2 dv., Plača r 1 dv., Vintarovci 1 dv.), Trnovska vas (Biš 2 dv., Bižečki vrh 1 dv., Trnovski vrh 1 dv.).
0
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. oktobra 1936.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
I R 476/36-2	2974
Sklep.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju je vzelo na znanje, da je ministrstvo za trgovino in industrijo z odločbo z dne 30. junija 1936, II. br. 32477/35/K odobrilo Okrajni hranilnici v Rogatcu:
1. odlog plačil za dobo šestih let;
2. obrestna mera za stare hranilne vloge in v tekočih računih se odreja na 2% bruto letno, računajoč od 14. septembra 1935 dalje;
3. finančne olajšave po čl. 15. uredbe.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 17. septembra 1936.
jg.
I 951/36—11	3380
Ustavitev dražbenega postopanja in izbris knjižnih zaznamb.
Zahtevajoča stranka Spodnještajerska ljudska posojilnica r. z. z n. z. v Mariboru, zast. po dr. Juvanu Alojzu, odv. v Mariboru, zavezana stranka Hrastnik Ernest, pos., Dolenje 21, radi din 21.181 s prip.
Izvršba z dražbo nepremičnin zemljiška knjiga Širje, vi. št. 105, ki jo je dovolilo podpisano sodišče s sklepom, opr. štev. I 951/36, se po § 200., št. 3., izvrš. r. ustavlja. -Pred potekom pol leta po ustavitvi se zaradi iste terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje.
Sresko sodišče v Laškem, odd. IV., dne 17. oktobra 1936.
I 560/36—16	3382
Dražbeni oklic.
Dne 5. decembra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Podvin vi. št. 81 in zemljiška knjiga Sv. Peter pri Jurki. vi. št. 182.
Cenilna vrednost: din 109.778’50.
Vrednost pritikline: din 11.304’—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 73.185'30.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati gle<je nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Laškem, dne 14. oktobra 1936.
I 1025/36-3	3381
Dražbeni oklic.
Dne 5. d e c e m b r a 1936 ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zavezanki lastne polovice zemljiška knjiga Trobni dol vi. št. 197.
Cenilna vrednost: din 2.561’—.
Najmanjši ponudek: din 1.708’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Laško, dne 14. oktobra 1936.
I 1112/36—9.	*	3317
Dražbeni oklic.
Dne 7. decembra 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin (majhno kmečko posestvo v Gor. Suhadolu št. 5) zemljiška knjiga Gabrje vi. št. 1210 do 3/4.
Cenilna vrednost: din 2.508'57.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: din 1672’38.
Pred začetkom dražbe je položiti kot vadi j znesek din 250‘85 v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev ali v vložnih knjižicah kake domače hranilnice in posojilnice.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Novo mesto, dne 15. oktobra 1936.
I 1081/36-9.	3818
Dražbeni oklic.
Dne 7. decembra 1936 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin (kmečko posestvo v Poljanah pri Toplicah št. 11) zemljiška knjiga Poljane vi. št. 1, 220. 498, 284, 485.
Cenilna vrednost: din 80.679'40.
Vrednost pritikline: din 3800’—.
Najmanjši ponudek: din 53.786'26.
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe din 8067'94 v gotovini kot vadij ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev ali pa v vložnih knjižicah kake domače hranilnice in posojilnice.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Novo mesto, dne 14. oktobra 1936.
*
I 30/36-16.	3369
Dražbeni oklic.
Dne 5. decembra 1936 d o p. ob osmih bo pri podpisanem sodišču na mestu samem v Kneju št. 10 dražba nepremičnin vi. št. 129 in 141 k. o. Osolnik, in sicer po posameznih parcelah po sporedu, kakor je posebej označen na sodni deski v družbenem oklicu ter se bo dražba dne 7. decembra 1936 ob osmih nadaljevala na mestu samem, ako dne 5. decembra 1936 ne bo končana.
Cenilna vrednost: din 139.5631—.
Vrednost pritiklin: din 1.2301—.
Najmanjši ponudek; din 53.760-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, kj je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Velikih Laščah,
dne 24. oktobra 1936.
Koitkarzni razglasi
991.	3400
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Suwa Vojteha, posestnika v Zg. Šiški 48.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: Juvanec Rudolf, kapetan v p. v Ljubljani, Poljanska cesta 15/L
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 140 dne
12.	decembra 1936 ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 9. decembra 1936. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. oktobra 1936.
Por 32/26-3.
*
992.,	3394
Konec poravnave.
Sklep opr. štev. Por 24/36—50, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnice t. t. Niklsbacher & Smrkolj, trg. žita, deželnih pridelkov in mlev-skih proizvodov na debelo v Ljubljani, registrovane pod firmo Niklsbacher & Smrkolj, trgovina z deželnimi pridelki na debelo v Ljubljani, je postal pravnomočen 26. oktobra 1936.
Poravnalno postopanje je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. oktobra 1936.
Por 24/36—59 %
993.	3367
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje o imovini Menharta Joška, trgovca v Topol-ščici št. 166, je končano.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 20. oktobra 1936.
Por 9/36-15.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Pers. 3965-28/36.	3377
Razpis službenega mesta zdravnika-pripravnika in zaščitne sestre-pripravnice pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani.
Razpis.
Na osnovi § 102. zukona o mestnih občinah se razpisujeta pri mestnem poglavarstvu ljubljanskem službeni mesti zdravnika-pripravnika in zaščitne sestre-pripravnice.
Prosilci morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v mestno službo po § 6. službene pragmatike za ljubljanske mestne uslužbence in po § 3. zakona o uradnikih. Prosilke za mesto zaščitne sestre morajo predložiti spričevalo o dovršeni šoli za zaščitne sestre.
Lastnoročno pisane in pravilno kol-kovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami [rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokaz o od-služenju kadrskega roka oz. da je vojaške službe popolnoma oproščen, nravstveno izpričevalo, zdravniško izpričevalo mestnega fizikata, potrdilo pristojnega oblastva, da ni pod skrbstvom, v konkurzu, ali da ni nad njim (njo) podaljšana očetovska oblast, da ni bil (a) s sodno razsodbo obsojen (a) na izgubo častnih pravic, navedbo, ali je s kakšnim mestnim uslužbencem v sorodstvu ali svaštvu], je vložiti naj-
kasneje do 14. novembra 1936 pri personalnem oddelku mestnega poglavarstva ljubljanskega.
Dosedaj vložene prošnje se ne bodo upoštevale.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 31. oktobra 1936.
*
No. 200/11.	3281-3-3
Razpis.
Uprava policije v Ljubljani razpisuje nabavo 11 zimskih plaščev, 19 dežnih plaščev, 14 zimskih bluz in 105 paror dolgih hlač.
Javna ustna licitacija se bo vršila dne 27. novembra 1936 ob 11. uri v pisarni poveljnika drž. polic, straže.
Pogoji za k dobavo se dobe pri podpisani upravi — poveljniku drž. polic, straže.
Uprava policije v Ljubljani,
dne 22. oktobra 1936.
*
O štev. 2419/3.	3387—2—1
Razglas.
Gospod Smole Franc iz Ljubljane, Opekarska cesta št. 33, je zaprosil, da se mu dovoli postavitev železolivarne, na parceli št. 601/1 k. o. Št. Vid nad Ljubljano po načrtih, ki jih je predložil.
Zaradi tega se razpisujeta na podstavi § 108. i. sl. zakona o obrtih, §§ 84. iri 89. gradbenega zakona ter § 130. zakona o železnicah javnega prometa komisijski ogled in razprava za 12. novembra 1936 ob 15. uri. Komisija se sestane na mestu ogleda.
Vabijo se vsi interesenti, da prijavijo ev. ugovore in pomisleke najkasneje ob razpravi, ker bi se poznejši ugovori mogli upoštevati le, kolikor bi se tikali javnih koristi.
Načrti so do dneva razprave na vpogled pri sreskem načelstvu v Ljubija-, ni med navadnimi uradnimi urami.
Sresko načelstvo v Ljubljani, dne 31. oktobra 1936.
•j*
No 5022/19	3378
Razglas.
Dne 25. novembra 1936 se bo vršila pri sreskem načelstvu v Črnomlju, soba št. 3, ob 9. uri dopoldne za 121etno zakupno dobo, t. j. od 1. decembra 1936 do 30. novembra 1948, dražba lovišč občine Crnomelj-okolica. Lovišče občine črnomelj-okolica je razdeljeno na štiri lovišča, in sicer:
1. lovišče Dobliče v izmeri 2373 ha 29 a 69 m* za izklicno ceno din 668"—,
2. lovišče Planina v izmeri 2188 ha 14 a 10 m3 za izklicno ceno din 168"—,
3. lovišče Loka v izmeri 2002 ha 64 a 56 m2 za izklicno ceno din 370'—,
4. lovišče Talčji vrh v izmeri 2294 ha 55 a 47 m2 za izklicno ceno din 668'—.
Vsak dražitelj mora pred dražbo položiti jamčevino v višini izklicne cene.'
Če prva dražba ne bi uspela, bo <)ez osem dni ponovna dražba.
Natančnejši dra/.beni in zakupni pogoji so interesentom na vpogled pri sreskem načelstvu v Črnomlju.
Sresko načelstvo v Črnomlju, dne 28. oktobra 1936.
Štev. 9867/15.	3385
Razglas.
Sresko načelstvo v Logatcu bo oddalo na ustni javni dražbi v zakup za dobo od 1. aprila 1987 do 81. marca 1949 sledeča občinska lovišča, in sicer:
1. dne 23. novembra 1936 ob 9. uri:
a) lovišče upravne občine Dol. Logatec, ki meri 2904 ha. izklicna cena: din 3.336'—, varščina prav toliko; •
b) lovišče upravne občine Gor. Logatec, ki meri približno 2520 ha. Izklicna cena: din 1.723'—, varščina prav toliko;
dne 23. novembra ob 10.30 uri:
c) lovišče upravne občine Hotedršica, ki meri približno 1370 hektarov. Izklicna cena: din 1001'—, varščina prav toliko;
č) lovišče upravne občine Rovte, ki meri približno 3703 ha. Izklicna cena: din 1.366'—, varščina prav toliko;
2. dne 24. novembra 1936 ob 9. uri:
a) lovišče upravne občine Planina, ki meri 1678 ha. Izklicna cena: din 2399, varščina prav toliko;
b) lovišče upravne občine Cerknica, ki meri približno 6596 ha. Izklicna cena: din 1.500'—, varščina prav toliko;
dne 24. novembra ob 10.30 uri:
c) lovišče upravno občine Rakek, ki meri 1677 ha. Izklicna cena: din 600'—, varščina prav toliko;
C) lovišče upravne občine Žiri, ki meri 4266 ha. Izklicna cena: din 500'—, varščina prav toliko;
3. dne 25. novembra ob 9. uri:
a) lovišče upravne občine Begunje, ki sestoji iz dveh delov, in sicer a) ozemlje prejšnje občine ter k. o. Otave v izmeri 6370 ha. Izklicna cena: din 2069'—, varščina prav toliko; b) ozemlje prejšnje občine Sv. Vid brez k. o. Otave v izmeri 2979 ha. Izklicna cena: din 1.270'—, varščina prav toliko;
b) lovišče upravne občine Bloke, ki meri 7286 ha. Izklicna cena: din 750'—, varščina prav toliko;
dne 25. novembra ob 10.30 uri:
c) lovišče upravne občine Lož, ki meri 2410 ha. Izklicna cena: din 1727'—, varščina prav toliko;
č) lovišče upravne občine Stari trg, ki meri 10.514 ha. Izklicna cena: din 5450'—, varščina prav toliko.
Sresko načelstvo v Logatcu, dne 31. oktobra 1936.
Sreski načelnik:
Bavdek s. r.
Št. 5285.	3375
Razpis.
Na podstavi zakona o državnem računovodstvu in v smislu odločbe ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu bo uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec nabavljala kruh za oba zavoda v času do 31. marca 1937 z neposrednim nakupom.
V ta namen naj vlože interesenti svoje s 5 din kolkovane ponudbe pri upravi bolnice najkasneje do 13. novembra 1936. Pogoji se dobe pri upravi bolnice.
Uprava bolnice za duševno bolezni Ljubljana - Studenec v Ljubljani, Poljanski nasip 52,
dne 28. oktobra 1936.
.j.
Štev. 11.997/11.	'	3368
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 18. novembra 1936 pismeno neposredno pogodbo za dobavo ca. 900 kg raznih matičnih vijakov. Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 29. oktobra 1936.
•j;
Štev. 1550/36.	3391
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Goričar Jože z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Šoštanju.
V Ljubljani, dne 2. novembra 1936.
Za odbor Advokatske komore Ljubljana
predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
Št. 2330/36.	3376
Delavska zbornica v Ljubljani.
Vabilo
na
IV. redno sejo skupščine Delavske zbornice v Ljubljani,
ki se bo vršila v nedeljo, dne 22. novembra 1936 ob 9. uri dop. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva c. št. 22.
Dnevni red:
1. Odobritev zapisnika III. skupščinske seje.
2. Poročilo predsednika.
3. Poročilo tajnika.
4. Poročilo blagajnika. Računski zaključek za 1. 1935.
5. Poročilo finančne kontrole.
6. Proračun za leto 1937.
7. Sprememba volilnega reda za volitve v skupščino Del. zbornice.
8. Odobritev službenega pravilnika za nameščence Delavske zbornice.
9. Razno.
Ljubljana, dne 1. novembra 1936. Delavska zbornica v Ljubljani.
Predsednik:
Sedej Lojze s. r.
Tajnik:
Uratnik Filip s. r.
3332-3-2
Poziv upnikom.
Stavbena zadruga »Ribniška koča«, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru, ije stopila v likvidacijo in poziva upnike, da ji prijavijo svoje terjatve.
Maribor, dne 9. oktobra 1936.
Likvidatorji.
3269-3-3
Poziv upnikom.
Pašna zadruga agrarnih kolonistov r. z. z o. z. v Gaberju v likvidaciji pozivlje upnike, naj ji priglase morebitne terjatve.
Likvidatorji.
*
3372
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico kolesa št. 99211, ki jo proglašam za neveljavno.
Pečar Viktor s. r.
Ježica-Savlje.
*
3386
Objava.
Podpisani sem izgubil letno izpričevalo, izdano od drž. realne gimnazije v Ptuju o posetu I. razreda te gimnazije v šolskem letu 1935./36. Proglašam ga za neveljavno.
Mešiček Mirjan s. r. dijak I. razr. drž. real. gimn. v Ptuju.
*	3384
Objava.
Izgubil sem lovsko karto, glasečo so na ime Tscheligi Franc, industrialec iz Maribora, izdano od mestnega poglavarstva Maribor z dne 3. aprila 1936 pod št. 99, ter jo proglašam za neveljavno.
Maribor, dne 24. oktobra 1936.
Tscheligi Franc s. r.
jj.
3342—3-2
Objava.
Izgubila se nam je carinska deklaracija št. 3517 z dne 6. februarja 1936 ter jo proglašamo za neveljavno.
»Tekstilindus« Kranjska tekstilna industrijska družba z o. z. Kranj —* Stražišče.
Izdala kraljevska banska uprava Dravske banovine Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. MIhalek v Ljubljani,