MAKSO PIRNAT: Odličnemu sotrudniku v spomin.*) ^iccr je istlna, da bi brez ,-JczK_iB_a" ne bllo MTovariša" ln nasproti brez ..Tovariša" b! tudi ne bilo -Jezičnika" Jož. Marn (.JKnJIga Slovenska v XIX. veku". 1891. A.) Ko sem prihajal v nižji ghnnaziji na počitnice domov v Moravško dolino, sem prebiral llste ,,I_>ok.njske novice". Einspielerjev ,,Mir" in ,,Učiteljski Tovariš". Na prva dva je bil naročen pokojni moj oče, ,,Tovariša" pa mi je posojal tedanji učitelj na zasilni šoli na Vrhpolju Štefan Birk. ki je pozneje učiteljeval v Šent Jakobu pri Savi. S posebnim veseliem sem prebiral v »Tovarišu" članke, ki jih Je pisal o naših pisateljih m pesnikih moj katehet — Joief Marn. Za hibUetoo Jtevllko doSo prepozno! Op. nred. Na Marna imam najlepše spomine. Tako neprisiljeno po domače nain je razlagal verouk, zlasti zanimivo nam je popisoval zgodbe iz starega in novega zakona. Bil je sovražnik hinavščine in hlinjenja; ostudnega vohunstva, ki so ga upel.ali na naše šole nekateri kateheti, ni poznal. V mojih letih je poučeval Mam le verouk, preje pa je redno predaval slovenščino v višjih razredih. A tudi kot veroučitelj se je posebno zanimal za tiste učence, ki so bili vneti za slovenščino, in jim je ob koncu leta poklanjal za spomin primerne knjige. v prvi vrsti svoj ,,Jezičnik", ki je vsako leto prinašal ponatise njegovih slovstveno-zgodovinskih životopisov iz »Tovariša". Leta 1862, je začel Marn redno sodelovati pri ,,Tovarišu". Pod naslovom wJezičnik" je v obliki dvogovorov med učiteljem in učencem razpravljal v prvih letnikih o raznih slovniških vprašanjih, pozneje pa je v teh člankih obravnaval življenje, zlasti pa dela naših pisateljev in pesnikov od početka naše književnosti. od Primoža Trubarja, pa iz najnovejše dobe. Res je, da se zdijo Maraovi životopisi na prvi pogled nekam suhoparni. A razutnni preiskovalec naše slovstvene zgodovine dobro ve ceniti veliko vred- nost dragocenega gradiva, ki ga je Marn s čudovito pridnostjo nabral v tridesetih letnikih svojega ,,Jezičnika". Marnovi spisi se odlikujejo po nenavadni natančnosti. Na Marnove podatke se lahko zaneseš kakor na zlato vago. Kar pa daje njegovhn spisom poseben pomen, to so krajši ali daljši zgledi, ki Jih Marn doslovno navaja iz posameznih dcl obravnavanih književnikov. Navadno izbira Marn take odlomke, iz katerih bralec najlaže spozna pisavo in duha dotičnega pisatelja ali pesnika. Kdor hoče spoznati dela naših kn}iževnikov iz protestantske in katoliške dobe, zlasti pa- kdor se hoče seznaniti s sotrudniki prvih naših listov, kakor so bili: Bleiweisove ..Novice", ,,UčitelJski Tovariš", Jeranova ,.Zgodn|a I>anica", Janežičev »Slovenski Olasnik", ta naj poseže po Marnovem ,,Jezičniku". Marn Je kot duho\oiik v prvi vrsti ln na.rajši opisoval književnike duhovskega stanu. O protestantskih pisateljih govori nekam pristranski; škof Slomšek je v svojih slovitih životopisih odkrito in brez ovinkov prlznal velike in nepobitne zasluge protestantskih pisateljev, na Čelu jlm Primoža Trubarja, ki so položili te-melj naši književnosti in uvedli slovensko besedo v knjige. Po pravici so Marnu zamerili. da je med drugim preveč povdarjal človeške slabosti našega Prešerna. No, storil je to v mlajših letih in je pozneje omilil sodbo svojo. Pa saj ga na svetu ni dela brez pomanjkljivosti, in tako tudi Manjovi spisi niso brez hibe. ,,Učiteljskemu Tovarišu" je ostal zvest do svoje smrti. Ko je čutil, da mu pojemajo moči, je v letniku 1892. naštel še svoja dela in XXX. snopič svojega ..Jezičnika" zaključil z bolestnim vzklikom: ,.Žal ml }e, da moram skleniti." Začetkom 1. 1893. je umrl zaslužni mož. Marnovi članki so pripomogli, da je ,,Tovariš" užival tetn večji ugled. Njegovi spisi so zlasti med učiteljstvom širili znanje o m.*A književnosti in budili zanimanje za tiste naše može, ki so zaslužno delovali na slovenskem slovstvenem poIju in drarnili m izobraževali svoje rojake v vezani in nevezani besedi. Zato je ime profesorja Jožefa Marna neločljivo združeno z začetkom in razvojem ,,UčitelJskega Tovariša".