Gmotni položaj učiteljstva in uradništva vobče (Učiteljsko društvo za Maribor mesto.) Na zborovanju učiteljskega drus štva za Maribor mesto, dnc 25. nov. 1926 je poročal o gmotnem položaju ¦ učiteljstva in uradništva vobče tov. Alt. Po zaključeni dcbati, ki se je je udeležilo več tovarišev, jc bilo skle= njeno, naj se izbere poseben odsek, ki naj iz vseh stavljenih predlogov sestavi resolucijo. Ta redakcijski od= sek je pretresal na svoji seji pred= loženo tvarlno, ki se je naslanjala deloma na poročilo tov. Alta, delo* rrja na mcd dcbato iznešene misli tov. Grčarja. Radi tega je odsck določil tov. Alta in tov. Grčarja, da končno sestavita vsak svoj del rcsolucije in ju izročita tov. pred= sedniku, da cclotno resolucijo da na prihodnjem zborovanju članstvu v razpravo in sklepanje. Na zborovas nju dne 19. januarja 1927 je bila re* solucija sestavljena v prvem delu po tov. Grčarju in v drugem delu po tov. A 11 u brez debate soglasno sprejeta. Glasi se: Stanovska organizacija. Stanovska organizacija je sredstvo, s katerim si članstvo s solidarnim nastopom pridobiva stanovskih pravic in ugodnosti in jih čuva pred izgubo. Organizacija se more izživljati samo ob popolni demokratični uredbi, zato mora izginiti iz naših organiza* cij gospodstvo. Vsak posameznik se mora zavedati, da tvori celico organizacije in se mora kot tak udejstvovati: dejanski sodelo* vati pri zasledovanju organizacijskih ciljev in to na mestu in v delokrogu, ki je posamezniku odrejen. Mrtva celica ne spada v živ organizem, ona moti neoviran, priroden razvpj, mnogo mrtvih celic pa ubije vsak organizem. Zavest državnega uradništva. Vsak posameznik se mora zavedati vse* povsod: v službi, organizaciji, doma in v javnosti, da je pripadnik uradniškega stanu in kot tak celica stanovskc organizacije! Vse državno življenje urejuje danes pri nas birokracija. Ona odloča tudi v uradniških zadevah. Birokracijo pa sestavlja uradni* štvo samo! Le prepogosto bije birokracija po lastnih uradniških interesih, ker posa* mezniki pozabljajo, da bi se morali povsod in na vseh mestih zavedati. da so celica uradniškega organizma. Tako postaja urad* nik sam največji sovražnik uradništva. Državna administracija in uradništvo. Sistem državne administracije je kom= pliciran, okoren in drag. Zato je potrebno številno uradništvo, ki obremenju.je državno gospodarstvo, ki pa ob okorelosti sistema kljub vsemu ne zmore poslov. Vsi dosedanji poboljševalci gledajo sa= mo na materijalno breme, ki ga tvori urad* ništvo za državo, ne vidijo pa slabega si= stema. Zato poskušajo s prostimi redukci* jami rešiti to vprašanje in odpuščajo ali upo= kojujejo dobre uslužbcnce, a so vsled siste* ma primorani čez nekaj časa nastavljati no« ve, neizkušene uradnike. V državno administracijo je uvcsti si= stcm upravne ekonomije. Predvscm jc izve= sti organizacijo samouprav z najširširo. delos krogom. S pomočjo teh bo mogoče uvesti v državno administracijo upravno in materi* jalno ekonomijo in izvesti pravilno redukeijo uradništva. Samoupravne oblasti bodo zajedno zamogle prevzeti sposobne in dela* zmožne uradniškc sile, ki bi vslcd spremes njenega upravnega sistema postale pri dr= žavni upravi odveč in bi se tam reducirale. Gmotno vprašanje uradništva. Po razmotrivanju neugodnega gmotnega položaja učiteljstva in vsega d.ržavnega uslužbenstva vobče je prišlo učiteljsko dru* štvo za mesto Maribor vzpričo ponovnih vznemirljivih časppisnih vesti o zopetpem poslabšanju naših itak že skrajno okrnjenih gmotnih in moralnih pravic do naslednjih zaključkov: Pogoji za rešitev istega: Svojo. rešitev iz tega nevzdržnega stanja vidimo v čimprejšnjem uresničenju teh=le temcljnih zahtev: Združitev vsega učiteljstva v enotni orgas nizaciji. 1. Da se vse jugoslovensko učiteljstvo najtesneje združi v enotni strokovni organis zaciji v našem UJU, ki bodi edina reprezen* tanca vsega osnovnošolskega učiteljstva v državi. Združitev vseh strokovnih organizacij uradništva. 2. Da se sleherni državni uslužbenec or= ganizira v svoji strokovni organiza* ciji; vse strokovne organizacije od služiteljev do univerzitetnih profesorjev pa po svojih oblastnih oziroma pokrajinskih organi/acijah v e n o t n o činovniško orga= nizacijo kot^predstaviteljico vsega državne* ga uslužbenstva. Iniciativno in energično vodstvo strokovnih organizacij. 3. Da se v vse centralne organizacije volijo neustrašeni, cnergični možje, ki bodo smotreno, inicijativno in dosledno zastopali edino le interese vsega članstva in v dosego skupnih ciljev brez kolebanja segali po vsch uspehc obetajočih sredstvih. Boj za načela in skupni smoter. 4. Svarimo vse posameznike, da z oseb* nimi ambicijami in pretenzijami, z osebnimi spori in prepiri ne kršijo discipline in ne razdvajajo naših vrst. Zavedajmo se, da needini in nediscipli« nirani nastop državnega uslužbenstva je in ostane grobokop naših moralnih in pravnih prilik. Zato opuščajmo osebna nasprotstva, ka* dar se bije boj za načela, potlačimo indivis dualna stremljenja, kadar gre za skupni smoter in sledimo klicu iz naših vrst: Vsi državni uslužbenci v enotno fronto za prido* bivanje stanovskih pravic in dobrin in oču= vanje istih pred izgubo!!