Podružbljanje vzgoje otrok Raagovor z Janezom Železnikom o celodnevni osnovni šoli Kamite občinslDe konference Zveze komunistov Bežigrad je na svoji seji dat vso pod-poro tistim, ki ai prizadeva-jo, da hi tdeja o celodnevni osnovmi šoli čimprej postaile resraičnost. Med njimi je tu-di Janez 2eleznifc, predsednik odbora za šolflfcvo, kulturo in telesno kultMro izvrSnega sveta občinske rfoira&čine. Za-to smo z njiim pripravil.j po-govor o tej pomembnj no-voeti v našem Solstvu. »Ldeja o ceiodnevnj šoli je pravzaprav že sfcara, uve-dena pa je že tudi marsikje po ' svetu. Pri nas je izo-blikavana že od leta 196», torej od reforme danaJnje osnovne šole. Doslej se je ua-esničevala kot podaljšano btvanje v šoli, zdaj pa bo ideja zaživela v svoji pravi oblik.i. Celodnevna osnovna šola ne pomani celodnevni pouk, ampak začetek podružb'. ljanja vzgoje ln izobraževa-Dja ofcrok. Dosedaj je šola otrokam posredovala znanje, od. staršev pa je zahtevala, da so otrOkom omogočili pi-sanjL domadih nalog, tntr.ie-vanje snovi, da so z tij.imi prebili veliteo časa. Dosedaj se je osnovna Sola vedno podaljšala Se na žMjenje v družini. Tafc vidik pa ter-ja poleg enakfli pogojev v šoli tudi enalke pogoje za vse otroke v družini — in ob temu se začnejo poglafoljati socialne razlike, fci imajo posledice taiko pri inteletotu-alnem kot pri socialnem raz-vo.iu otroka. Razveseljivo je, da ttidii na&a druSbe daje vedno več-ji poudarek vsgoji in teo-braževanju. To se je pokaea-lo Vudi na repuibli&kem in zveznem kongresu Zveze ki> inunistov, Jco sta bild izobliiko- vani samostojni resoluciji o vzgoji in izotoraževanju. 2e v njifi je n&kazana smer oblikovanja celodnevne šole.« • Na kakšnih programih temelji ta novost? »Sedanji učni načrt in predmetnik osnovme šole bo treba predelati, skrajšati in upo&tevati, da je celodnev-no bivanje v šoli komtoinirano učenje, počivamje in utrjeva-nje saovi. Otroci bodo marali v SoJo prita v določeni uri — taiko se bo peuk pričel ob osmi Janez Zeleznik, član izvršne. ga sveta občinske skupščine Bežigrad uri. Seveda bodo IShko uiien-cd prihajali v iolo že prej — starši j.ih bodo labiko pripeljaili že taikrat, lco todo odhajali v službo — oto šesti uri ali prej. Najprej bodo imeli otroci dve do feri uire pouka, nato pa bo na , vrsti nekaj ur orgmiatrane deja.iniiosti, kl bo namenjena predvsem sprosrtltvi. Sledšla bo malica, po počitku pa bo še uro, dve ali tri pouika. Po kosilu se bodo otroci spočilj in na-igrali, potem pa bodo ne-kaj <5asa posvetili utrjevanju snovi ter pisanju domačih naiog. TCitelj bo snov z njimi pregrledal, jo utffdil in s tem zafcijučil dnevno začeto delo. Popolrine se bo .šoJar ob 16. uri ali nekaj pozneje vrnil v družino brez vseh ot>remenitev. Doma ne bo treta pisati nobenih doma-čih nalog, staršem ne bo treba postavijati neprijetnih vprašanj: »Si se že vse na-učil, si že napisal damače nalt^e?« Družina bo zdaj sproščena in to pomeni novo Irvaliteto v življenju družirie, pa tudi v samem pouku. Vse-kakor pa bo celodnevna šola pdmenila tudj velik korak k izenačevanju pogojev za osnovnošolsko izobraževanje. Seveda ta zamisel pred re-alizacijo terja še vrsto dru-gih rešitev, med katerimi je na prvem mestu prav gotovo rešitev vprašanja prostora. Osnovna šo!a bo morala ime-ti vsaj encizmenski pouk — takih SoJ pa je za Bežigra-dom le malo: Vita Kraig-herja ter Pranca Ravbarja v Dolu, te pogoje skoraj iz-podnjuje toidi osnovna šola Franceta Bevka. Zaprtim šolskam prostorom pa se bo-do morala pridružiti še zu-nanja igrtšča, ki bodo pomagala ustvairiti gprošiMio vzdušje, tako da otrok ne bo napet odhajal domov. Sole bodo tnorale imeti tudi kuhinje, ki bodo vsak dan poskrbele za tople obroke, seveda pa ob vseh teh »tehničnih« faktx)rjih ostaja najpometrafcnejši človek — ustrezno usposotoljen ufiitelj. Nov način pouka bo oA njih terjal veliko več znanja in napora. Znanja predvsem takrat, ko bodo morali uči- tdji organizirati razne dejav-nosti, ki bodo dopolnjle življenje otrok v šoli — torej pri vodenju raznih krožkov. Učitelji bodo morali najti pcft, s katero bodo otroke vklju-flijK v tiste dejavnosti, ki otroke po nagnjenjih najbolj privlačijo. Zato bo treba zagotoviti stalno usposabljanje učitel-jerv za talko orgamizacijo pouka, kar bo predvsem na-loga kadrovskih šol — peda-go&ke akadenrije in filozofske {akuitete. Seveda se bodo ob uvaja-nju celodnevne osnovne šole pojavila še nova vpražanja, kJ pa jih bodo mprali z roko v roki reševati uči-telja, starši in družbeni de-javniki v obiini. Vsi bodo morali biti seveda kair naj-bolje seznanjeni z novostjo, zato bodo še ta mesec sJcli-cali aktiv vseh komunistov, toi delujejo v osnovnem in srednjem šolstvu ter otro-škem varstvu.« • Kaiko bo s eelodnevno Solo v naSt obCini? »Z organizacijsko enpto Za-voda m šolstvo Ljubljana smo se dogovorili, da bo za žela s postopnim uvajanjem celodnevne šole osnovna Sola Franceta Bevka. Ta šola si-cer nima (za zdaj) najboljših prostorsklh pogojev, zato pa ima veliko prednost v tem, dti je že v dosedanjefij delu uditeljski zbor uspel Izredno rahločutao in premišljeno razviti fcake učno-vzgojne ob-liike dela z učenci v podalj-šanem bivanju, ki omogoča-jo preraščanje v celodnevno organizacijo pouka. Seveda pri tem priCakujemo prav ta-ko zavzetost pedagoškega zbo-ra, kot jo je pokazal dose-daj. Na tej šoli bodo pomladl preSH na celodnevno obliko šole v oddelku prvega in drugega mzreda, postopoma pa bodo s tem zaieli še v preostalih razredih. Celodnevna osnovna Sola seveda ni le stvar učiteljske-ga Jibora in samoupravnih orjranov na šoli. Prav tako zadeva tudi krajevno skup-nost, prebivalce ter deJavce v temeJjnih organizacijah združenega dela na področju te krajevne skupnosti. Zato botno v krajevnj akupnosti Posavje ustanovili poscbpn ftlab, ki bo skupaj •/. nsnovnn šolo Cimprej pripravil vse potrebno za prehod na celo dnevno šolo.« • Ali bo celodnevna Sola le na Posavju? »Seveda se bo ta novost sčasoma rats&iriiia po ceAi obfiini. Po sklepu zadnje seje komitej« občinske koafercnce ZK Bežigrad in staliSčih občtnsikega lzvrSnega . sveta bomo po vseh krajevnih skupnostih ustanoviJi Stabe za uvedbo celodnevne »snov-ne Sole. Ti šiabi, v katerlh todo predstaivniki vseh za-interesiranlh dejavnikov s terena, morajo izdelabi pro-grame, po katerih bodo zago-tovili pogoje za uresničevanje nalog, ki Jih zastavlja uvediba celodnevne šole. Ob tetn je treba povedati ' še to, da tu ne gre za eksperlment, kot se sefn ter tja Tado iliSi, ampaik je zaradi ie omenjenih ciljev K> zaiCetek, ki bo .sicer zahte-val mnogo moči, vendar bo na&i osnovni Soli prinesel no-vo kvaliteto. Bistveno vlogo bodo lnieli seveda uftitelji, ki bodo xxv> rali biti sa svoje delo t«di bolj ustrezno nafirajevaiii kot doslej — torol pnmprno inn-teria\no stitnuUrani,« Je dejal Janez ?.e\eKrvik. STANE DROLJC