NO. 131 Ameriška Domovina 71rll/B:E WgflUlt—HOllMl" AM6MCAN IN SPIRIT JFORCIGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, JULY 11, 1962 SLOVGNIAN MORNING NCW6PAPCR STEV. LX — VOL. LX Komunisti imajo svoj načr! za nevtralnost azijskega jugovzhoda K nevtralcema Laosu in Kambodži bi radi dodali še .luž. Vietnam, kjer skušajo z gverilsko “osvobodilno” vojno vreči Diemo-vo zahod, usmerjeno vlado in vzpostaviti svojo. MOSKVA ZSSR. — Na se-danjem “svetovnem kongresu za splošno razorožitev in mir” v Moskvi se je nategoma pojavil tudi voditelj južno - vietnamske vladne opozicije Van Hieu. Trdi, da ima v Južnem Vietnamu sedanji predsednik Diem močno opozicijo, ki obstoja iz več strank in gibanj, kot na primer radikalno-socialistič-ne, komunistične, demokratske itd. Časnikarjem je tudi povedal, da bodo vse te stranke stopile v koalicijsko vlado,, ki bo takoj prevzela oblast) “kakor hitro pade sedanji diktator Diem”. Zaenkrat so ustanovile skupno fronto za boj proti Die-nm in njegovim ‘Amerikancem’. Komunisti hodijo torej po iz-hojeni poti. Pripravljajo položaj za ustanovitev narodnoosvobodilnega gibanja in “neodvisne vietnamske vlade”, ki jo bodo v Peipingu in morda tudi v Moskvi takoj priznali in začeli primerno podpirati. V Moskvi se bodo morda še malo opirali, kajti vedo, kako bi A-nnerika “pozdravila” novo uporniško vlado. Zanimiva je izjava delegata Van Hieu, da pozdravlja zamisel političnega gospodarja v Kambodži Sihanouka, ki bi rad ustanovil “nevtralno ceno”, kamor naj bi šle nevtralne države Kambodža, Laos in seveda tudi Južni Vietnam. Ideja ni ravno slaba. Vprašanje je samo, kako bo laoški ministrski predsednik Suvana Puma gledal na ta načrt. Komunistični del njegove vlade bo gotovo zanj, tudi več njegovih nevtralcev mu ne bo sovražnih. Laos pod novo vlado VIENTIANE, Laos. — Eno najvažnejših vprašanj je, kdo naj prevzame vodstvo laoških oboroženih sil. Predsednik vlade Suvana Puma hoče imeti na tem mestu nekdanjega stotnika padalcev Kinga Le, ki je avgusta 1960 vrgel zahodno usmerjeno vlado, pa se nato pognan iz Vientiane od čet gen. Nosa-vana združil z levičarji in se boril skupno z njimi proti vladi princa Bun Uma in gen. Nosa-vara. Angleži podpirajo Suvanov predlog, ki pa se mu upirajo konservativni krogi v samem Laosu, predvsem seveda general Nosavan, ki ni voljan prepustiti svojih oboroženih sil levičarjem. --------------o----- V koksu druga BIRMINGHAM, Ala. — Alabama je po produkciji koksa druga v vsej Uniji. Vremenski prerok pravi: Delno oblačno in toplo, verjetnost krajevnih neviht popoldne in zvečer. Najvišja temperatura 86. Novi grobovi William F. Lorber Umrl je 41 let stari William F. Lorber z 240 Green Road, Chesterland, O., rojen v Youngs-townu. Pokojni je bil zaposlen pri New York Central železnici kot strojnik. Smrt ga je doletela, ko je med vožnjo padel s stroja. Bil je mož Vivian, roj. Roberts, oče Scotta in Heather, brat Rudija, Harrya, Mrs. Ann Penkala, Mrs. Tillie Mochan, Mrs. Helen Bridge in Margaret Lorber. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. pod vodstvom Mary A. Svetek pogreb. zavoda v petek dopoldne ob 9:30 na Memorial Garden Cemetery v Chesterlandu. Ta teden $e je v Kaira začel gospodarski posvet bloka nevtralnih držav KAIRO, Egipt. — Preteklo nedeljo se je v Kairu začela gospodarska konferenca nevtralnih držav. Koliko jih je tam zbranih, začetkom zasedanja še idenwim Anka Izslov.miselbm INDIJA ZAHTEVALA UMIK KITAJSKIH ČET IZ LADAKA izgubila pri volitvah v največji pokrajini Pri pokrajinskih volitvah v Sev. Porenju - Westfalsko so pridobili na moči socialisti, medtem ko so krščanski demokrati in liberalci nazadovali. BONN, Nem. — V Zahodni Nemčiji so bile zadnjo nedeljo volitve v največji nemški provinci: Severno Porenje - Westfalsko. Tam je 11,000,000 volivcev zbiralo nove poslance za deželni zbor, ki šteje 200 poslancev. Dasiravno so imele volitve le lokalen pomen, ga vendarle ni treba omalovaževati, kajti na volitve je lahko šla tretjina vseh volivcev Zahodne Nemčije. Izid volitev je poraz za Ade-nauerjevo krščansko-demokrat-sko unijo. Unija je do sedaj imela v parlamentu, ki šteje 200 poslancev, absolutno večino. Sedaj jo je izgubila. Sedaj ima namreč samo 96 pposlancev na- niso vedeli, kajti nekatere povabljene države še niso rekle'm^sto PreJŠnjih 104. Socialistične da ne ne. Njihovi delegatje 'na 0Pozicija je dobila 90 poslan- se utegnejo pojaviti tekom za- cev’ sedanja konference. Zaenkrat se je nabralo okoli 30 delegacij. Iz Evrope je prišla samo jugoslovanska, ako-ravno je bilo povabljenih tudi več drugih evropskih nevtralcev. Konferenco vodi zastopnik egiptovske vlade. Dasiravno je sklicana v glavnem radi Evropske gospodarske skupnosti, ki jo vsi nevtralci smatrajo kot “diskriminacijo” v mednarodni trgovini, računajo vendarle s tem, da konferenca ne bo ostro nastopila proti njej. Protestirala bo proti nameri Skupnosti, da zajema glavne afriške in azijske trge. kamor želi prodajati svoje industrijske izdelke, tam pa kupovati industrijske surovine. Da ne bo preveč rohnjenja nad raznimi “gospodarskimi bloki”, bo poskrbela indijska delegacija, ki je takoj v začetku izjavila, da je prišla, da se posvetuje, ne pa da kritizira na levo in desno. Evropske nevtralne države se je torej napredovala za Udarjeni so svobodni de-mokratje, ki imajo samo 14 poslancev namesto prejšnjih 15. Imajo pa tolažbo v tem, da so postali jeziček na tehtnici. Adenauer bo moral iti z njimi v koalicijsko vlado. Razgo- P1TTSBURGH, Pa. — Rojak John Bojane s 4725 Stanton Ave. je preteklo nedeljo dopolnil 87 let. Prijatelji mu čestitajo in želijo zdravja in zadovoljstva! -------------o----- Poslanika Kennana so spremenili v polilika Ameriški poslanik v Beogradu je prišel domov in odprto posega v boj med Belo hišo in Kongresom o smislu podpiranja Jugoslavije. WASHINGTON, D. C. — Do sedaj je biia navada, da se naši poslaniki, ki so v aktivni službi, niso udeleževali političnih debat. Kennedyu verjetno ta navada ni všeč. Drugače ne bi bil mogel dovoliti našemu poslaniku v Beogradu g. Kennanu, da aktivno poseže v spor med Kongresom in njim glede podpiranja diktatorja Tita. Kennan je že dva tedna v naši prestolici, kjer brani politiko državnega tajništva, zadnjo nedeljo je pa še nastopil na ABC televiziji, kjer je branil Ken-nedya in napadal Kongres. Rekel je, da zadnje akcije v Kongresu dokazujejo samo “strašno pomanjkanje razumevanja” položaja v Jugoslaviji. Najbrže ga jezi, da nekateri kongresniki in senatorji mislijo s svojo glavo in ne verjamejo vori o njej so se že začeli. Računajo, da pogajanja n£ bodo,vsem razlagam našg diplomac:- t v io c TCArmannm n d paIh Prignal zadela na nepremostljive težave. Rezultatov se seveda najbolj veselijo socialisti; kot so pred 10 meseci napredovali pri volitvah v federalni parlament, tako so sedaj okrepili svoj položaj tudi v največji nemški federal-n: edinici, ki zajema tretjino prebivalstva. ------o-------- Kaj sla dva milijona! DUNAJ, Avstr. — Nikita Hru-ščev je baje dejal avstrijskemu kanclerju tekom njegovega nedavnega obiska v Moskvi: “Amerikanci so v skrbeh zaradi dveh milijonov ljudi v Ber- je s Kennanom na čelu. Priznal je po ovinku, da ameriški volivec ni ravno navdušen nad njegovo politiko v Beogradu. Kennan se je na televiziji znebil še sledeče res “debele” pripombe: da so namreč jugoslovanski narodi in jugoslovanska vlada “z velikim začudenjem in preplašenostjo” zaznali za sklepe našega Kongresa. Le kje ima poslanik Kennan dokaze za to trditev? Da so bili pristaši komunističnega režima začudeni in preplašeni, to gotovo drži, toda narodi? Ti mislijo čisto drugače, kot trdijo Kenna-novi informatorji. Zdi se nam, da se Kennan meni za razpoloženje med jugoslovanskimi narodi ravno tako malo kot nje- linu. Kaj sta dva milijona? V verjetno konference ne mislijo! Sovjetski zvezi lahko produci-udeležiti iz južne Amerike jih j ramo dva milijona ljudi v dveh govi beograjski prijatelji in in-je pa prišlo le par. I mesecih!” (formatorji. Težnja k veleposestvom V Združenih državah je število veleposestev s preko 1000 akri površine v zadnjih 35 letih poraslo za okoli 80 odstotkov. Politična vročina zdeluje kongresno zasedanje WASHINGTON D.C. - Zme-raj bolj se čuti na Kapitolu, da kongresno zasedanje prehaja v zadnjo dobo svojega delovanja in da vsi kongresniki in senatorji na tihem mislijo, kdaj bodo lahko zapustili prestolico in odšli, manjšina na počitnice, večina pa agitirat za svoj političen obstoj pri jesenskih volitvah. Vse to vpliva seveda tudi na glasovanje pri kočljivih zakonih, kar posebno čuti administracija,. ki mora zmeraj bolj napenjati svoje sile, da bi spravila pod streho vsaj nekaj zalconov, ki jih smatra za važne. V senatu je finančni odbor pretekli teden zaključil zasliševanje interesentov o davčnem zakonu. Ta teden bo debatiral o zakonu za zaprtimi vrati. Vrata seveda ne bodo zaprta tistim, ki skušajo še zadnji trenutek s pismenimi vlogami vplivati na odiborovo debato. Mednje spada na primer Ameriška trgovska zbornica, ki želi takojšnje znižanje davkov. Dobila je oster odgovor od senatorja Byrda, ki trdi, da ne more razumeti, kako Indija je včeraj objavila noto rdeči Kitajski, v kateri ostro protestira proti neizzvani napadalnosti kitajskih čet, ki da so obkrožile indijsko vojaško postojanko v povirju reke Galvan kakih 28 milj daleč od kitajsko-indijske meje. V noti zahteva umik kitajskega vojaštva. Vlada vi New Delhiju je poslala na sporno ozemlje vojaške okrepitve. NEW DELHI, Ind. — Zunanje ministrstvo je včeraj objavilo noto, v kateri trdi, da je okoli 400 kitajskih voja-i kov prodrlo v gornji del doline reke Galwan v Ladaku, delu Kašmirja, ki ga Kitajska proglaša za svojega, čeprav je bil že nad pol stoletja nemoteno v indijski oblasti. Indijska nota trdi, da so kitajs.ke čete obkolile indijsko vojaško postojanko. Pri tem so prodrle kakih 28 milj globoko v indijsko ozemlje, kjer so doslej indijske vojaške patrole same nadzirale ozemlje. Iz vladnih krogov je prišla vest, da je Indija poslala na sporno področje vojaške okrepitve. Nota poudarja, da doslej še ni prišlo do vojaškega spopada, •— svari pa pred tako možnostjo. Kitajski protest, objavljen v Peipingu v nedeljo, je bil po vsem sodeč le kritje kitajskega koraka, ki naj bi napravil v svetovni javnosti vtis, da je Indija tista, ki ogroža svetovni mir ne pa rdeča Kitajska. Gornji del doline reke Galwan je bil doslej v nemoteni indijski posesti, čeprav ga 1. 1956 objavljeni kitajski zemljevidi postavljajo na kitajsko stran meje. Indija ima tam vojaško postojanko, ki so jo sedaj kitajske čete obkolile, da bi jo prisilile k umiku ali predaji. Protestna nota, objavljena v New Delhiju, kaže, da se Indija ni več voljna umikati pred pritiskom rdeče Kitajske, ampak je odločena svoje ozemlje braniti z vojaško silo. To naj bi pomenile vesti iz vladnih krogov, da so bile poslane v Ladak na sporno področje indijske vojaške okrepitve. Indijski viri označujejo sedanji kitajski vojaški vdor na indijska tla Za “najresnejši” od vseh, od kar skuša Kitajska spremeniti okoli pol stoletja mirno ustaljeno mejo v Himalajskih gorah. Zadnje vesti NEW YORK, N. Y. — Včeraj je ameriška javnost videla prve televizijske slike posredovane preko satelita Telstar, ki ga je včeraj zjutraj NASA poslala s Cape Canaveral na pot okoli Zemlje. Telstar je opremljen s sprejemnimi in oddajnimi aparati za televizijo, z električnimi solnčnimi baterijami in drugimi napravami, ki o-mogočajo televizijski in radijski prenos. Prvi preskusi so popolnoma uspeli. Čez dva tedna bomo gledali v Ameriki televizijski prenos iz Evrope, lam pa prenos iz Amerike. WASHINGTON, D. C. — Državno tajništvo je zavrnilo predlog Nikite Hruščeva, naj bi pod zastavo Združenih narodov nadomestile vojaške sile zahodnih sil v Zah. Berlinu, manjše sile NATO in vojaški oddelki Poljske in Češke. Pripomnilo je, da je tak predlog zavrnil že državni tajnik Rusk tekom prve dobe razgovorov med Moskvo in WTashingto-nom. Združene države in Vel. Britanija so včeraj znova poudarile, da je umik zahodnih vojaških sil iz Berlina vprašanje, v katerem ne morejo popuščati. ALBANY, Ga. — Črnski voditelj dr. M. King je odšel včeraj za 45 dni v ječo rajše, kot bi plačal $178 globe zaradi svojega sodelovanja pri črnskih poskusih odprave prepovedi vstopa črncev v javne lokale v državi Georgia jeseni 1960. RABAT, Maroko, — Poskusi doseči sporazum med predsednikom alžirske vlade Ben Khed-do in podpredsednikom iste vlade Ben Bcllo se doslej niso posrečili. Vlada je objavila, da bodo prihodnji mesec splošne volitve v ustavodajno narodno skupščino, ki bo odobrila prvo ustavno vlado neodvisne Alžirije. -----o----- je mogla zbornica zaiti v trop natorji, predsednik Kennedy je nih držav, praktično zaenkrat demagogov, ki bi radi samo zni- Pa izjavil, da nima ničesar proti samo do Jugoslavije in Poljske, žanje davkov in s tem pa tudi njemu. Možno je torej, da bo V ponedeljek je kar na hitro po. povečanje proračunskega pri- zakon dobil senatno večino, kar klical kongresne voditelje in manjkljaja, ki ga Byrd sedaj pa ne pomeni veliko. Odbor za jih skušal prepričati in prido-ceni že na blizu 10 bilijonov, “sredstva in način” v Predstav- biti, da bodo v Predstavniškem Byrd je predsednik obora, gle- niškem domu sedi namreč še domu zagovarjali njegovo stali-dal bo, da debate ne bo konec zmeraj na svojem osnutku in šče in pripravili kongresnike, ta teden. Bo odložena na Bog ni trenutno nobenega upanja, naj glasujejo zanj. Ako bi se to ve kdaj, tako se lahko pripeti, da bi ga odobril in poslal odbo- zgodiloj bo zakon imel dvoje beda davčne “revizije” ne bomo ru za dnevni red, od tam pa v sedil in le konferenca za končna dočakali, akoravno je zakon že plenum Predstavniškega doma. besedila zakonov bi mogla iz-odobren v Predstavniškem do- Usoda bolniškega zavarovanja gladiti razliko v tekstu, mu. iVisi torej še zmeraj na nitki. | Kennedy je storil še drug ne- Debata bo odložena radi tega,! V Predstavniškem domu gri- navaden korak v obrambo svo-ker sta se Senat in Bela hiša žejo ta teden drug trd političen je politike do Jugoslavije. Naj-sporazumelaj naj pride v odboru oreh: zakon o podpiranju tuji- brže na njegovo pobudo, gotovo | prihodnji teden; na vrsto zakon ne. Senat ga je že izglasoval, pa z njegovim pristankom je o zunanji trgovini, ki ga admi- toda administracija ni zadovolj- stališče sedanje administracije nistracija smatra za važnejšega na s senatnim besedilom zako-, branil poslanik g. Kennan v kot zakon o davčni reviziji. Ker na. Spor je v glavnem v tem, da javni debati na ABC televiziji, je zakon o zunanji trgovini že bi Kennedy rad dobil poobla-1 Debata o podpiranju tujine je sprejet v Predstavniškem do- jstilo, da lahko po svojem pre- letos zanimiva bolj radi tega, mu, upajo, da go bo Senat tudi udarku podpira tudi komuni- ker tam ni veliko govorjenja o odobril. Presenečenja seveda stične režime. Senat je proti te- j višini zneskov, ki naj jih dobijo |štrajka zdravnikov v pokrajini, niso izključena. [mu, treba bi bilo, da je Pred- posamezne države pod tem ali | Pokrajinska vlada je s pod V Senatu se lahko zgodi, da 'stavniški dom za Kennedyevo onim naslovom, ampak o temJp0ro pokrajinskega parlamenta bo ta teden izglasoval svoj za- stališče. Da to doseže, je Ken- kaj vse naj lahko dela admini- UVedla zdravniško zavarovanje kon o bolniškem zavarovanju. r:edy napel vse sile, da si pri- stracija v zunanji politiki neod- po angleškem vzoru. Zdravniki Zakonski načrt so sestavili re-jbori neodvisnost od Kongresa visno od Senata, zato pa v zna-' so Se temu uprli in zahtevali puiblikanski in demokratski se-jV svoji politiki do komunistič- menju ‘prožnosti in okretnosti’. |važne spremembe. Ko je vlada Iz Clevelanda in okolice Zlata maša pri Sv. Vidu— V nedeljo ob desetih dopoldne bo imel msgr. Matija škerbec, kranjski župnik in dekan, ki živi med nami v Clevelandu kot gost, v cerkvi sv. Vida zlato mašo. Po maši bo v šolskem avditoriju slavnostni banket, na katerega so poleg domačih faranov vabljeni tudi vsi drugi rojaki in rojakinje. Vstopnice na banket so na razpolago v župnijski pisarni, v trgovini Familia na Glass Ave. in v Baragovem domu. Dopolnilo— Pok_ Frances Levstek, roj. Ferlin, je bila doma v Valični vasi v fari Zagradec na Dolenjskem. Zadušnica— Jutri, v četrtek, ob sedmih zjutraj bo V cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Frances Levstek na 7. dan po njeni smrti. V bolnišnici— Mrs. Terezija Domines s 18209 Nottingham Rd. je v Huron Rd. bolnišnici, soba št. 403. Bila je operirana na nogah. Obiski so dovoljeni, želimo ji skorajšnjega okrevanja! V Suburban Community bolnišnici je prestal težko operacijo Johnnie Rutar ml. s 55 Grandmere Dr., Bedford, Ohio. Obiski niso dovoljeni. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Poroka— V soboto, 14. julija, ob enajstih se bosta v cerkvi sv. Vida poročila gdč. Mary Ann Zak, hčerka Mrs. Mary Zak z 1095 Addison Rd., in g. Don Stanič, sin Mr. in Mrs. Anton Stanič z 1225 Norwood Rd. Mlademu paru čestitamo in želimo vso srečo! Rojenice— Michaelu in Ann Kolar ml., 1251 Stt. Charles v Lakewoodu, se je v ponedeljek rodila hčerkica, prvi otrok. S tem je postal Mr. Joseph Boldus iz Niagara Falls, N. Y., petič stari oče, Mr. in Mrs. Michael Kolar st. z E. 71 St. pa prvič stari oče in stara mati. Čestitamo! Schroeder ob nedeljah zaprt— Znana prodajalna knjig in časopisov na 202 Superior Ave., nasproti stare pošte, po poslej ob nedeljah zaprta, prav tako jo od ponedeljka zapirajo že ob esmih zvečer namesto oob 9:45. Anglež bo posredoval v štraiku zdravnikov REGINA, Sašk. — Socialistična pokrajinska vlada Woodrowa Lloyda je povabila angleškega strokovnjaka 51 let starega lorda Taylorja, naj pride v Kanado in ji pomaga doseči konec Jugoslavija povečala trgovino s Sovjetijo MOSKVA, ZSSR. — Vlada je objavila, da je bil dosežen med vlado Sovjetske zveze in Jugoslavijo sporazum o povečanju medsebojne trgovine. Predsednik sovjetske vlade Hruščev je nato sprejel jugoslovansko delegacijo, ki jo vodi podpredsednik vlade Mi-jalko Todorovič. Jugoslavija išče nove trge za svoje blago, ko je očitno, da bo izrinjena v kratkem iz; trgovine z deželami Skupnega trga. Na zahod je mogla v glavnem prodajati le surovine in nekatere izdelke obrti, kupovala in še vedno kupuje pa tam industrijsko blago zlasti stroje. njihove zahteve zavrnila in novo zavarovanje s 1. julijem u-vedla, so začeli zdravniki v Sa-skatchewanu štrajkati. Ameriška Domovina /»■-vi« i/ir-v v—novi ■ 6117 St. Clalr Ave. -— HEndenon 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 z« S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES, United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 8 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 86 No. 131 Weds. July 11, 1962 nevtralna politika. Spor med Indonezijo in Nizozemsko radi Papuancev je že preko nevarnih čeri. Žrtvovana bo pač pravica Papuancev do samoodločbe, ako so namreč Pa-puanci sploh že narod, pa bo kompromis dosežen. V Evropi je najnevarnejša točka berlinsko vprašanje, vendar je minula nevarnost, da bi s.e radi Berlina mogla začeti nova svetovna vojna. Hruščev dobro ve, da spada Berlin med ameriške “življenjske interese’’ in ne bo gnal spora predaleč. Problem evropskih zasužnjenih narodov je postavljen z dnevnega reda. Zanje zaenkrat zadostuje “teden zasužnjenih narodov”, ki ga pravkar obhajamo. V prilog mednarodnemu miru govorijo tudi gospodarske težave za železno zaveso. Že dolgo vrsto let jih ni bilo toliko naenkrat v vseh komunističnih državah brez izjeme. Komunistični diktatorji imajo torej dosti dela, da preskrbijo svojim narodom vsaj vsakdanji kruh in par drugih neob-hodnih dnevnih potrebščin. Ne utegnejo, da bi ustvarjali resne zapletljaje v mednarodni poolitiki. Ako od časa do časa rohnijo, da bi razburkali mednarodno javnost, ne pomeni nobene nevarnosti za mir. Treba je samo, da svobodni svet pravilno ceni njihove izjave in se ne da begati. Upajmo, da bo to tudi delal vsaj do konca tega leta. Polletna bilanca v mednarodni politiki Če jo skušamo sestaviti s stališča svobodnega sveta, ni ravno slaba. V Latinski Ameriki se je sicer precej podrla akcija Zveze za napredek, toda komunisti niso radi tega napredovali v nobeni južno-ameriški republiki. Politični in gospodarski položaj se je na Kubi tako poslabšal, da je javno mnenje v Latinski Ameriki zgubilo voljo, da bi zagovarjalo kubansko pot v boljšo bodočnost. Zato ni treba obupati nad malim uspehom Zveze za napredek, treba se je le s še večjo odločnostjo boriti proti domačim konservativnim in reakcionarnim silam, ki skušajo dobivati od nas samo podpore, nočejo pa prevzeti na svoje rame nobenih žrtev v korist svojih republik. V Afriki ni zdrknila nobena nova država v komunistične vode. Afriški politiki so sila zgovorni, kadar je treba poveličevati razne levičarske cilje in akcije, toda so toliko previdni, da ne silijo v diktature komunističnega kova. Hočejo sicer imeti diktature, toda ne po moskovskem vzorcu. Vsak afriški politik si je že ustvaril svojo sliko o diktaturi, ki bi najbolj odgovarjala potrebam njegove dežele in seveda tudi njegovim osebnim političnim ciljem, ni pa pri tem iskal vzorca za železno zaveso. Strah, da bo Afrika postala druga trdnjava komunizma, je splahnel, toda ni še izginil. Afriški politični tokovi se čudno prelivajo iz ene smeri v drugo, včasih jih politični veter zanese kar na rob komunizma, pa se zopet odmaknejo. Da afriške republike ne padejo v komunizem, te zasluge si ne sme pripisovati samo ameriška dolarska pomoč. Več je pripomogla k temu Moskva, ki je Afriki preveč obetala in premalo dala. Afriški politiki so dalje prišli tudi do prepričanja, da se svobodni in komunistični svet razlikujeta tudi v nečem, na kar mi navadno niti ne mislimo: svobodni narodi ne organizirajo po Afriki nobenih podtalnih akcij v prid svojim idealom, komunistom so pa podtalne akcije za komunizem prvo, vse ostale njihove politične poteze služijo samo prvemu namenu. V diplomatih svobodnega sveta jim ni treba videti špijonov, v rdečih diplomatih te sigurnosti nimajo. Zato je v svobodnem svetu začelo prevladovati mnenje, da je prišel čas, ko se ni več treba črnim diplomatom samo laskati, ampak jim tudi povedati kar naravnost, kaj je po mnenju svobodnega sveta resnica. Debate v Združenih narodih so že večkrat zgubile značaj praznega govorjenja in povedale Afrikancem, da morajo nositi odgovornost ne samo za svoja dejanja, ampak tudi za svoje besede. Mir vlada tudi v arabskem svetu. Revolucija v Siriji ni dala povoda za večjo napetost med arabskimi državami. Tudi Naserjev socializem ni tako razburkal arabske javnosti, kot so pričakovali. Alžirija je postala svobodna država, njena beseda bo ustvarila novo ravnovesje sil v arabskem svetu. Kakšno bo, še ne vemo. Ne kaže pa, da bi sc ravnovesje nagnilo na komunistično stran. Verjetno bo obviselo na “nevtralnosti”, kajti tudi Arabci vedo iz skušnje, da je med komunističnimi besedami in dejanji velik prepad, ki ne govori v korist njihovim političnim ciljem. V Aziji se mednarodni politični položaj ni poboljšal, pa tudi ne poslabšal. Res je, da rdeča Kitajska kaže nekaj več aktivnosti v zunanji politiki, toda ni še jasno, kaj jo je nagnilo k temu. Zbiranje vojaških sil v bližini Formoze ima lahko različne cilje, med njimi pa težko tistega, ki pripravlja napad na Formozo. Zbiranje vojaških sil ima morda res le namen, da režim pokaže, da je vojaško pripravljen tudi za slučaj domačih sporov. Sicer pa: če se Hruščev po njegovi lastni izjavi boji našega brodovja v Tihem oceanu, se ga bojijo tudi kitajski komunisti. Jim tega ni treba niti priznati. V Južnem Vietnamu je državljanska vojna dobila novo obliko. Tam sedaj naša narodna obramba preskuša razne taktike v gverilskem vojskovanju. Rdečim gverilcem ni ravno ljubo, da so postali predmet in prilika za preskušanje raznih gverilskih taktik, toda proti ameriški gverilski tehniki še niso našli pravega orožja. Vsekakor se je položaj v Južnem Vietnamu ne samo zboljšal, postal je tudi jasnejši. Nihče več ne sprašuje, ali naj se državljanska vojna nadaljuje, vprašanje je le, koliko let bo še trajalo do končne zmage. Temnejši je položaj v Laosu. Nova nevtralna vlada je velika uganka, morda celo za vladne člane same. Komunist; imajo tako v ženevski 14-članski komisiji kot v kontrolni komisiji, pa tudi v laoški vladi sami, tako močne pozicije, da brez težave izigravajo vsako pristno nevtralno politiko nove laoške vlade. Kdo bi mogel misliti, da tega ne bodo do skrajnoosti izrabili? Nekaj ugodnejši je položaj na Tajskem in v Burmi, toda presenečenja niso tam tako dolgo izključena, dokler se ne pokaže, koliko je vredna nova laoška vlada in njena Slovo od msgr. J. Omana Cleveland, O. — Ko smo pred več kot 47 leti zvedeli, da je prestavljen od sv. Vida k nam, k sv. Lovrencu, po smrti č. g. Lavriča za novega župnika č. g. J. Oman, smo bili kar malo nejevoljni. V večini smo bili priseljenci, ki smo znali le malo angleško. Bali smo se, da J. Oman, o katerem smo vedeli, da je bil rojen v Ameriki, ne zna dosti slovensko. Ko smo slišali njegovo prvo pridigo v lepi gorenjski slovenščini, smo bili potolaženi. Tekom let smo novega župnika resnično vzljubili. Njegove “Newburške novice” v A-r.ieriški Domovini smo menda pri nas najrajše in najbolj natančno čitali. Msgr. J. Oman je napravil za faro sv. Lovrenca in za njene farane veliko dobrega. Naj mu Bog vse obilno poplača. Mi vsi smo mu za Ves njegov trud in napore skozi skoro pol stoletja iz srca hvaležni. Pretekle dni nas je zapustil tudi kaplan č. g. Victor Cimperman. Tudi njemu izrekamo zahvalo za požrtvovalno delo, posebno za delo med mladino. Posebno se niu zahvaljujemo starši otrok in člani Društva Naj sv. Imena. Žalost je napolnila naša srca, ko sta nas zapustila dva tako vneta in razumevanja polna Gospodova služabnika. Razveselil nas je prihod novega župnika č. F. Baraga. Vemo, da bo prav tako vnet in prav tako poln razumevanja za nas in za faro, kot je bil njegov prednik. Dobrodošli č. g. F. Baraga! Jakob Resnik ---—o------- Nagrade za poshsšalce slovenskih FM sporedov Cleveland, O. — Slovenska radijska oddaja na narodnostni WXEN-FM postaji bo priredila v nedeljo, 15. julija, na Slovenski pristavi svoj radijski piknik. Na tem pikniku bo razdeljena vrsta nagrad. V današnji BESEDA IZ NARODA f Amer. Domovini je na tej strani natisnjen kupon, ki naj ga lastniki FM sprejemnikov izpolnijo in izrežejo ter oddajo v poseben nabiralnik na radijskem pikniku ali pa ga, če se piknika ne morejo udeležiti, pošljejo po pošti na naslov: Slovenska radijska oddaja WXEN-FM, 2323 Chester Ave., Cleveland 14, O. Poleg možnosti, da tisti, ki te kupone izpolnijo, zadenejo lepe nagrade, so ti kuponi za Slovensko radijsko oddajo izrednega pomena, ker omogočajo ugotoviti vsaj delno število poslušalstva. Število poslušalcev je namreč važna postavka pri pridobivanju sponzorjev in oglaševalcev. Zato vodstvo teh Slovenskih radijskih oddaj lepo naproša vse, ki imajo FM sprejemnike, da te kupone izpolnijo in oddajo, oziroma odpošljejo ter tako s svoje strani pripomorejo, da bo lahko še vnaprej in še dolgo slovenska beseda, melodija in pesem prihajala vsak dan v slovenske domove. Obenem pa seveda vabimo že sedaj vse clevelandske Slovence na piknik Slovenskega radia, ki bo to nedeljo na Slovenski pristavi. Vodstvo Slovenskih radijskih oddaj WXEN-FM Recital v Chicagu Chicago, 111. — Chicaški Slovenci so bili v pretekli sezoni zelo delavni. Poleg prireditev, ki je bilo o njih že poročano v tem časopisu, moramo omeniti dve prireditvi, o katerih še ni bilo nič poročano, to sta bili: Materinska proslava, 26. maja, ki je bila ena naj lepših materinskih proslav v Chicagu, druga pa Proslava padlim v pretekli vojni — domobranska proslava, 23. junija. Kot zaključek javnega kulturnega delovanja čika-ških Slovencev pa je bil Reci-tal-koncert, ki ga je priredil g. Alfred Fišinger B. M. s svojimi učenci. Kakor znano je g. Fišinger klavirski učitelj, ki uči pod pokroviteljstvom Sherwood Music School, ki se nahaja tu v Chicagu. Letošnje šolsko leto je g. Fišinger poučeval klavir-piano 20 učencev. Med temi jih je koncem šolskega leta nastopilo na Recital-u šestnajst. Recital je bil razdeljen v dva dela: nižja in višja skupina. V nižji skupini so nastopili sledeči učenci in učenke: Lojze Gregorič, Alenka Erman, Margie Matkovič, Tomaž Korošec, Carmen Čebular, Ema Erman, Lenčka Gregorič, Betka Jelenc in Mary Ann Jelenc. Nekateri med njimi so letos nastopali prvič in jim zato nekoliko treme in strahu ne smemo zameriti. Ostali so pa pokazali povoljen napredek, zlasti so se pa odlikovali Carmen Čebular, Ema Erman, Margie Matkovič, Lenčka Gregorič in Betka Jelenc. Posebno je bilo razveseljivo, da so skoraj vsa ta dekleta igrala svoje komade na pamet. Po odmoru je nastopilo sledečih sedem učenk višjega oddelka: Dolores Bogolin, Mojca Fišinger, Marija Matkovič, Angelca Vrašič, Gloria Novak, Mari-beth Bogolin in Maryann Oblak. V tej skupini se je zlasti odlikovala Marija Matkovičeva, ki je odigrala svojo tehnično precej zahtevno skladbo na pamet in brez napak. Prijetno je presenetila Maryann Oblak, ki je odigrala glavno temo Čajkovskega Piano koncerta v b molu na pamet in s precej dobrim podajanjem. Mojca Fišinger je odigrala svojo skladbo tehnično dovršeno in se tudi vanjo poglobila, pogrešali pa smo igranja na pamet. Ostala dekleta pa so pokazala zadovoljiv napredek, zlasti Dolores Bogolin. To je bil že četrti Recital, ki ga je g. Alfred Fišinger priredil s svojimi učenci. Iz leta v leto število učencev v tej šoli narašča, kar je posebno razvidno ob času Recitala. Pa ne samo številčno, tudi kvalitetno je vsak Recital na višji stopnji, za kar gre priznanje g. učitelju in staršem. G. učitelju, da zna otroke zainteresirati in jim vliti resnost, staršem pa, da pokažejo zanimanje in sodelovanje z učiteljem. Iz srca čestitamo g. Alfredu Fišingerju in njegovim učencem in učenkam k uspelemu koncertu, želimo, da bi še vnaprej Bog blagoslavljal napore in delo, ki ga ima s poučevanjem kiavipja in udejstvovanju na kulturnem polju med Slovenci v Chicagu. P. Vendelin Špendov OEM M. M. Pikener Brewing (o. obhaja 70-iefnko obstoja Od leve na desno: Vinko Lipovec, urednik Ameriške Domovine, njegova žena Mara in Paul A. White, novi glavni upravnik in obratovodja Pilsener Brewing Company. CLEVELAND, O. — Pilsener Brewing Company, ki ima svoje naprave na oglu Clark Ave. in W. 65 St., je pretekli mesec povabila v goste urednike tujejezičnih listov v mestu, da bi jih seznanila z novim glavnim u-pravnikom g. Paulom A. White-om in jim razkazala ves obrat. Novi glavni upravnik in ob-latovodja Paul A. White je nečak pokojnega glavnega tajnika KSKJ Jožeta Zalarja. Pokojnikova sestra je namreč njegova mati. P. A. White je preživel del svoje mladosti med rojaki v fari sv. Vida, kjer ima še vedno vrsto znancev in prijateljev. Pri Pilsener Brewing Company (P. O. C.) je zaposlen že 23 let. V lepo urejeni kleti pivovarne se je zbralo 18 zastopnikov listov, ki izhajajo v mestu Cle- WXEN-FM SLOVENIAN RADIO PROGRAM PESMI IN MELODIJE IZ LEPE SLOVENIJE NAGRADNI KUPON ZA LASTNIKE “FM” APARATOV Ime ................................... Name Naslov ........... ................... Address Kakšen FM radio imate? What kind of FM Radio do yeu have? Koliko vas posluša v družini? ........ How many listeners are in your family? Kaj najraje poslušate? ............... What do you like best in our programs? Pripombe in nasveti .................. Remarks and suggestions Tel. Tel. Izreži in oddaj ta kupon na pikniku ah ga pa takoj pošlji na sledeči naslov: SLOVENIAN RADIO PROGRAM RADIO STATION WXEN-FM 2.123 CHESTER AVENUE CLEVELAND 14, OHIO velandu v neangleških jezikih. Predsednik podjetja Louis Gar-rand je goste pozdravil in jim predstavil g. Paula A. White-a, nato pa še Arthurja F. Fisher j a, vodnika prodaje, in varilnega mojstra Carla V. Rotha. Zadnji je pri družbi že od 1. 1934. On je odgovoren za kakovost piva P. O. C. Zanj izbira najboljši linjelj in vse druge surovine. Pilsener Brewing Co. (P.O.C.'l je bila ustanovljena leta 1892, torej pred 70 leti. Od tedaj je bila ponovno povečana in modernizirana. Opremljena je z najmodernejšimi stroji in napravami. Na večerji zbrani časnikarji so si v spremstvu vodnikov podjetja ogledali del obrata, kjer perejo steklenice, jih polnijo in zlagajo v zaboje za odvoz, pa preskusili tudi — P.O.C. pivo. Spremembe v Jugoslaviji Miho Marinka je v Sloveniji zamenjala Vida Tomšič Znano je, da v Jugoslaviji vijo. Saj je bila to zelo privlačna V spomin Franku Jurečiču Cleveland, O. — Spremili smo ga na njegovi zadnji poti. Zagrebli so ga v zemljo k zadnjemu počitku. Nešteti njegovi prijatelji kar ne moremo verjeti, da ga ni več, da se ne bo več oglasil pri nas in ne bo več prepeval. Poznala sem ga še v rojstni domovini kot mlado dekle. Vesel je prepeval lepe pesmi, vrstile so se druga za drugo kot jagode na rožnem vencu. Posebno mi je ostala v spominu “Slavček pesmico naglaša”. Ko sem prišla pred 42 leti v to deželo, sem ga takoj drugi dan srečala. Povprašala sem ga, če še zna to pesmico. Takoj je začel peti, mi pa za njim. Pri tem sem skoro pozabila, da nisem več doma pri svojih starših, ki sem jih tako pogrešala. Tedaj je vzelo za pot iz Slovenije v Ameriko kar cel mesec. Vsa ta leta od tedaj smo bili s pokojnikom dobri prijatelji. Petje je bilo njegovo in naše veselje. Kjer je bil Frank, se ni nihče kislo držal, tam je bilo veselje doma. Kako je bil priljubljen, je pokazala njegova smrt. Prišli so stari in mladi jemat od njega slovo. Marsikatero oko je bilo rosno ob pogledu na Tvoj bledi obraz. Kako smo Te radi imeli, so pričali venci, ki so bili naloženi okrog Tvoje krste, karte z darovi za sv. maše in avtomo- “gradijo socializem”, to se pravi, da hočejo vse gospodarsko in politično življenje postaviti in voditi na osnovah marksistično-ko-munističnega nauka. Kot vzor socialistične ureditve velja za vse komunistične države Sovjetska zveza, kjer vlada strogi centralizem, kar pomeni, da o vsem določa in odloča centralni komite partije v Moskvi. In res so po drugi vojni vse nove socialistične države začele graditi socializem po sovjetskem vzoru, med njimi tudi Jugoslavija. Toda prišlo je do znanega preloma med Moskvo in Beogradom leta 1918 in jugoslovanski komunisti, za kar se sami vedno izpovedujejo, so začeli iskati lastno pot v socializem. In zares so v svojih poizkusih uvedli nekaj novega, kar je bilo povsem svojsko za jugoslovansko socialistično ureditev. Ta posebnost je bila velika decentralizacija na gospodarskem področju. Delavskim svetom v državnih podjetjih so dali močno samoupravo, to se pravi, da so delavci sami upravljali pod vodstvom imenovanih ravnateljev podjetja in tudi imeli delež pri dobičku podjetja. Ta udeležba delavstva na u-pravi gospodarskih ustanov in njih samouprava v Jugoslaviji je bila posebnost jugoslovanskega komunizma. To je namreč predstavljalo nekaj novega v marksističnem nauku in zato je postal “titoizem”, kakor to novo obliko socialistične ureditve mnogi označujejo, zelo zanimiv za zunanji svet. Prav to so hodile neštete delegacije iz zapad-nih, vzhodnih in posebno še nevtralnih držav gledat v Jugosla- tili v pogrebnem sprevodu. Ni Te več med nami, toda Tvoj spomin bomo ohranili do kraja naših dni. Spominjali se Te bomo v fihi molitvi. Soprogi Ančki naše globoko sožalje, prav tako tudi nečaku in družini, pokojniku pa večni mir in pokoj! poteza, ki socialistično ureditev družabnega življenja naredi precej demokratično. Čim morejo namreč delavci soodločati pri upravi javnih ustanov, tam so že izpodmaknjena tla trdi diktaturi. Toda, zdi se, da je temu konec. Žc sam predsednik Tito je v svojem govoru v Splitu ostro grajal dogajanja po samoupravnih gospodarskih ustanovah in na osnovi mnogih primerov nakazal, da bo odslej moralo biti drugače. Podpredsednik Vlade Kardelj pa je nedavno napovedal, da bo treba vse gospodarske upravljanje zopet podvreči strožji osrednji kontroli, kajti dosedanji način upravljanja podjetij ni prinašal obetajočih sadov, zaradi česar je jugoslovansko gospodarstvo prišlo v težave. Vzporedno s temi spremembami na gospodarskem področju so verjetno tudi spremembe na vodilnih mestih političnega značaja. Zamenjavi nekaj ministrov v Beogradu je namreč tudi sledila sprememba v slovenski vladi v Ljubljani. Zadnjo soboto je zasedala skupščina republike Slovenije, pri kateri so bili prav gospodarski problemi v ospredju. Ob tem zasedanju je skupščina razrešila dolgotrajnega dosedanjega predsednika slovenske republike Miho Marinka te dolžnosti in izvolila na njegovo mesto Vido Tomšičevo, dosedanjo predsednico glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Na mesto predsednika izvršnega odbora sveta Slovenije Borisa Kraigherja, ki je postal minister v zvezni vladi v Beogradu, pa so izvolili Viktorja Avblja, dosedanjega podpredsednika tega sveta. --------o-------- Velika potreba Jeklarne in železarne v Združenih državah porabijo letno okoli 130 milijonov ton železne rude. Glavni njen del pride iz Frances Kodrich ! železnega okrožja v Minnesoti. Ivan Pregelj: Božji mejniki POVEST IZ ISTRE Tedaj so mu odprli. Župnika Giacominija je res našel skoraj tako, kakor je bil povedal Žminjski. “Sam Bog- te m|i je poslal,” je vzkliknil ohromeli po latinsko, z bridko italijanskim izrazom. “Sedi, domine, sedi!” Prožil je šim(nu svojo mehko, zalito in belo roko z žup^ niškim prstanom. Nato se je sam ob sebi raznežil v joka-vost, čemu da ga je morala zadeti tolika nesreča. Križma-nič je dejal, da mu bo mogel biti v pomoč in ga nadomjesto-vati teden dni. “Hvala Bogu,” je vzklikal župnik in začel izpraševati: “Teden dni? Meniš li, da bom v osmih dneh shodil? Impossi-bile — nemogoče, prijatelj! Noga se mora odpočiti. Ne veš, kako je zatekla. Prav malo verujem, da bo še kdaj popolnoma dobra.” Poterri se je spet raznežil: “Že mora biti tako, da pride tako gorje nad človeka. O! Naj boli, saj rad trpim. Naj bo za grehe! Ampak služba, služba! Uboga moja čreda. Kako bo brez pastirja in njegove vodeče jo palice!” “Meljušnik,” je občutil Šime z besedo Žminjskega, “kako se dela gorečega in skrbnega. No, no, gospod Antonio! Saj vem, kako Vam je všeč udobnost in kako bridke so Vam istrske poti.” Pa mu je postalo trenutno žal, da sodi priletnega duhovnika za njegovo človeško slabost. Prijateljsko je dejal; “Kar mir si dajte, gospod župnik, zdaj sem za prvo silo jaz tu. Pisal bom pa še prevz-višenemu škofu v Trst, naj mi podaljša dopust.” “Pametno govoriš,” je vzkliknil vzradoščeno župnik. Tedaj se je šele spomnil, da je treba gostu postreči, in začel ponujati: “S čim naj postrežem? Bog! Tu smo v Istri. Siromaščina je. Nimam svežih rih, nimam parmezana. Izvoliš li suho tunino? Kruh? Da, kruha je dovolj pa vina. Sama tinjanščina seveda: šarac, brestulja, pla-vinac in mačkiž. Piliči — piske? Dobiš. Radič? Tudi radič z vinskim kisom in oljem. Zdravje, sinček.” Križmaniču se je budila neka trudna radost v srce. “Kak*) zna naštevati, kaj je dobro. Vse je dobro, a njemu ni dovolj. Sto streljajev odtod je doma, z obale, pa že čuti, da se sredi Istre drugače živi kakor ob morju. In kako je zgovoren! Ne, jezik mu ni tegoben, le noge so m|u. Nam Hrvatom je pa beseda trda. Takšni smo in takšni so. Kakor je Bog hotel. Gospod Anton, všeč ste rni! Vaša živahna beseda mi bo v razvedrilo, če se bom te dni kdaj tegoben vračal s svojih plovanijskih poti.” Prišla je župnikova gospodinja, “signora Mariutta,” kakor jo je nazival Giacomini. Prevzela je v oskrbo mladega duhovnika, pri čemer je Šime opazil, da je precej oblastna in si da le radi lepšega ukazovati od župnika. “Dobro, gospod župnik, ben bene. Bom! storila svojo dolžnost. Znam, kaj je moja dolžnost, le nikar nič ne skrbite. Gospod — kako se že imenuje gospod? — ben bene, gospod Simone bo zadovoljen z menoj, četudi je razvajen, ker je pri škofijski mizi. Znam dobro, kako je to pri škofijskih mizah, sem sama služila pri prečastitem gospodu Peteani-ju v Poreču, Bog nebesa daj gospodu! Bil je svetec, vero svetec, a gospodariti ni znal. Ne, ne! Gospodariti pa ni znal.” Šla je. Župnik je pomežknil Šimnu. “Si videl? Gospa Mariutta! Ne! Gospa Mariutta ni škof Peteani. Nje ne bi osleparili lakotarji in malharji. Ne da bi se ne usmilila siromaka, a varčevati ume. Ti pa si ji všeč. Videl boš. To bo večerja nocoj. Ampak, kje boš spal? Ti nesrečna ženska, kakor furija je, nič ne premisli, šjora Mariutta, šjora Mariutta!” “Gospa” Mariutta je prišla in se pogodila z župnikom, da se priredi za Križmaniča soba v mansijoneriji (kaplaniji). Šime je povečerjal z župnikom. Ko se je poslavljal, da bi šel počivat, je opomnil župnik Anton: “Ali boš takoj legel, domine? Ne svetujem ti. Ni zdravo. Gospa Mariutta ti je dala na mizo' papirja in tinte. Puli, piši škofu za dopust, čim prej, tem bolje. V cerkvenih poslih ne gre odlašati.” “Bom,” je obljubil Šime, župnik je dodal: “Pismo daj jutri meni. Priložim ga svojemu.” “Prav.” “Zato, ker se tako spodobi,” se je župnik uživljal y stanov- sko predstojništvo. “Zdaj sem tvoj višji jaz. Saj razumeš.” Šime je vedro potrdil in šel. “Prav,” si je dejal, “vladika bo vesel. Na hrvatsko in laško prošnjo bo lahko ustregel z eno potezo. Morda kaj takega še ni zmogel nikoli.” Župnik Giacomini pa je medtem povzal gospo Mariut-to in ji velel, kako naj mu postavi mizo, da bi mogel pisati. Storila mu je, kakor je želel. Župnik je razgrnil predse list, pon^očil pero in zapisal nagovor. Dalje pa ni šlo. Obupno je poklical še enkrat strežkinjo. Prišla je. Hotel je majoliko vina. Ko je pil, je iskal, kako bi napisal. Ni šlo. V tretje je pozval gospo Ma-riutto in zaklical: “Ne morem.” “Ali latinski?” je vprašala. “Ali menite, da presvetli ne ume italijanski? Ume in govori, kakor bi se bil v Toskani rodil.” “E pa, pišite italijanski.” “Pišite, to je lahko reči. Gospa Mariutta! Ampak pisati in kaj pisati in kako zapisati ...” Gospa Mariutta si je položila roke v bok. Potem je začela govoriti. Župnik je posluhnil in vzkliknil: “Angel ste, gospa Mariutta. Dajte no bolj počasi! Že pišem. A da šele zdaj zvem, kako ste pismeni!” Gospa Mariutta je narekovala, da je bilo veselje ... * * * Šime Križmanič je spal pokojne je kot prejšnjo noč v Pazinu. Vstal je zdrav in spočit in šel maševat. Po nfaši je posetil župnika. Dan mu je minil, ne da bi bil imel čas za obisk v Ježenj. Teta je bila zato nestrpna in mu je poslala Jožeta s pismom. “Vnučič! Nič nisi prišel v Ježenj. O, saj vem, da nisi utegnil. A daj, napiši nekaj besed in sporoči, ali zdravst-vuješ. Bog in majka božja Te čuvaj! Vedno Tvoja teta Terezija.” Pod pismjo tetino se je bil podpisal še njen pisar, barba Tonin, po latinsko; “če si zdrav, je prav... Priporoča se najponižnejši in najvljudnejši pisar in kance-lar gospe Terezije Defar, Anton Antonov Brada.” Križmanič se je nasmehnil. “Gospa Mariutta je čudo med ženami,” mu je bil prej zaupal župnik Anton. “Glej, kar v pero mi je narekovala pismo. Veruj, da je bolje na- Ženske dobijo delo Delo za žensko Išče se ženska za zdravniški urad v starosti od 20 do 40 let. Različno delo. Mora govoriti angleško' in slovensko. Kličite EN 1-3610. (135) MALI OGLASI Hiša naprodaj Dvodružinska 5-5, dva plinska furneza, tri garaže, vse v dobrem stanju, na 1094 E. 68 St. Prodaja lastnik. -(133 pisala kot ti.” Tega se je zdaj domislil mladi duhovnik in vzporedil pisarja v Ježnju s “čudesom med ženami” v Tinjanu. “Tako,” si je dejal. “Pa nas psujejo, da smo nepismeni v Istri. Nismo!” MALIOGLASI Stanovanje se odda Štiri sobe s kopalnico zgoraj, veranda, podstrešje, lasten vhod, za $50.00 mesečno. Odraslim, en otrok dobrodošel. Na 1261 E. 60 St. HE 1-4842. -(134) Spalnice se odda Dve opremljeni spalnici se oddajo. Po želji se tudi lahko kuha. Oglasite se na 1027 E. 61 St., ali kličite HE 1-6671. (x) Dohodninsko posestvo naprodaj Dve hiši, vsaka na svojem lotu, ena dvodružinska, ena tridružinska, tri garaže, blizu hrvaške cerkve sv. Pavla. Naprodaj zaradi bolezni. Cena samo $15,900. Kličite IV 1-0244, od 7. do 9. zvečer. (134) Naprodaj v Euclidu 6-sobna Colonial hiša, blizu šole in cerkve, 3 spalnice, velika garaža, lep vrt, plinski furnez, avtomatični vodni grelec. Hiša je v najboljšem stanju. Prodaja in če potrebno financira lastnik. Za informacije kličite IV 1-6492. -(10, 11, 12, 13, 16, 20 jul) Sobe se odda 4 čiste in moderne sobe se oddajo v najem na 1140 E. 67 St. (11, 13, 16 jul) Stanovanje se odda štiri sobe spodaj, zadaj, klet. Sprejmemo samce ali družino. Oglasite se od 9. dop. do 4. pop. na 1001 E. 66 Pl. -11, 13 jul) V najem Dve spalnici, kuhinja in kopalnica se oddajo. Privatni vhod. Idealno za 2 moška. Kličite RE 1-5513. (135) Sobe se odda Tri sobe se oddajo v najem, na novo dekorirane na E. 61 St. Kličite KE 1-0273 (132) Sobe se odda Pet sob se oddajo na 6210 Bonna Ave. (133) Sobe se odda 2 čiste opremljene sobe, kuhinja in kopalnica se odda moškemu v lepi slovenski naselbini na 916 E. 73 St. (133 Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite TONY KRISTAVNIK, Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234. Sobe se odda 6 sob, zgoraj, z gorkoto, se oddajo na 7117 St. Clair Ave. — Vprašajte spodaj v gostilni. X(WF) Romanje Na božjo pot k Žalostni Materi Božji v Frank, Ohio, gremo 16. septembra, in še v druge dve cerkve. Vožnja stane $3.50 in mora biti plačana vnaprej. Priglasite se pri Mary Novak, 3582 E. 81 St. telefon Dl 1-8442. Mrs. M. V. iz Svoboda Ave., Clev., O., piše: Pošljite mi še eno steklenico LOVIAN CAPSULES. Prva steklenica, ki sem jo sedaj potrošila, mi je čudovito pomagala! Umirila je moje živce, olajšala moj revmatizem in se sedaj počtftim prav srečna. Vsem in vsakemu priporočam LOVIAN CAPSULES. LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Itd., Cleveland 10, O. Razpošiljamo vsepovsod! 25 za Sl.95. 50 za $3.69. 100 za $6.4$ Lekarna odprta do 6. zvečer. Zaprta ob sredah in nedeljah. Grand Openings .. * 'i . a JSaznanilo in JZ^ah-Oala Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po daljši bolezni umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari in prastari oče, brat in tast JOHN ZGONC Previden s sv. zakramenti je zaspal v Gospodu dne. 8. junija 1962. leta. Rojen je bil 17. julija 1881 v vasi Radiek na Blokah, odkoder je prišel v Ameriko leta 1903. Pogreb se je vršil 11. junija 1962 iz pogrebn ega zavoda Jos. Žele in sinovi v Cerkev sv. Vida, kjer jc za pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. — Potem pa smo njegovo truplo prepeljali na pokopališče ALL SOULS in ga ta m položili k večnemu počitku. Bil je član društva Ložka dolina in podr. št. 6 SMZ. GREATER CLEVELAND'S NEWEST and FINEST Neighborhood SAVINGS ASSOCIATION 26000 LAKE SHORE BLVD. y i -.w- S. ■- S Celebrate at twy . THROUGH 4 'JULY 16, 1962 r—AVE SZSafelv and taka your choice of theta FREE GIFTS ... when you deposit $50 or more in o New or Existing Savings Account. 1 N 1 mmmmi m J. ■ I | OAL THERMOS JUG Tbit "Vagabond" jug by American Thermo* hat Fiberglass insulation and enameled Heel conttruction with shoulder spout for easy pouring. - ’J H V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo čč. duhovščini fare sv. Vida za obiske pokojnika na domu, za podelitev sv. zakramentov, za darovano sv. mašo zadušnico. Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Toplo se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše. ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Hvala vsem, ki so ga prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na pokopališče. Toplo se zahvalimo pogrebcem, članom društev, ki jim je pripadal, ki so nosili njegovo krsto. 1 Posebej se zahvalimo članom društva Ložka dolina in SMZ za lepo slovo o:l svojega umrlega sobrata. Iskrena hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče. Hvala vsem. ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči. Vsem njim stotera hvala! . Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Ljubi mož, dragi oče, stari in prastari oče. t i st in brat, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda! Lahko bi živel še kaj let in v miru in zado voljstvu užival večer svojega življenja. Pa je BOG odločil drugače in Te je poklical iz te solzne doline k SEBI, da Te bogato nagradi za vso Tvojo ljubezen do nas, za vse Tvoje delo in skr bi. z večnim veseljem. — Mi, ki smo ostali, žalujemo za Teboj in Te pogrešamo. Tolaži pa nas zavest, da se bomo enkrat vsi zopet združili in skupaj uživali radosti večnega življenju. — Do takrat pa se Te bomo spominjali z ljubeznijo v naših mislih in molitvah! Grand Prize D rawing... no obligation when you register At Any of Our 4 Offices. DRAWING TO BE HELD AT IAKE SHORE OFFICE—9:30 A.M. TUESDAY, JULY 17 : !'!1 .Tsapggigas m - K ^ Tvoji žalujoči: FRANCES — soproga JOHN Jr., CHARLES, JOSEPH, FRANK — sinovi ROSE por. STATLER — hči SNAHE in ZET 10 vnukov in vnukinj, 4 pravnuki in pravnukinje MATEVŽ ZGONC — brat (Clev.) KATI SELAN — sestra (Clev.) JOŽE PRIMOŽIČ — nečak (Canada — Bensville) OSTALO SORODSTVO Cleveland, 11. julija 1962. 2nd PRIZE • Westinghouse ROOM AIR CONDITIONER L V w 1st PRIZE-General Electric Book-Shelf FOOD FREEZER 13.7 Cubic Foot Food Storage. Many desirable feature*, including book-shelf design for easy access to entire contents. One year warranty, and a three year spoilage warranty within 48 hours of breakdown or power failure. 3rd PRIZE - General Electric Mobile Maid AUTOMATIC DISHWASHER SET OF 8 TUMBLERS . Anchor-Hocking 'Faitiva* 12* ounca heavy basa tumblars ora richly dacoratad in 22-K. gold. Pockagod In ottractiva gift box. fits. M CAR-ROBE BLANKET WITH CASE An attractive multi-colored plaid blankat for booch. sports, town or homo usa; 72* x 34* In eonvanlant carrying cosa. PORTABLE CHARCOAL GRILL. finish ad grid lags with Nlefcaf-chr. and damoontabla block anamal firabowl, this Nalson charcoal grill is wail rain forced for durability. tONK Kt A CUSTOM*«) A deluxe air conditioner which features air-jet vanes, push-button controls and adjustable thermostat. Cools and dehumidifies large room. Adjustable mounting kit included for easy window installation. Five 4tfc PRIZES-Ceneref Clttiric AUTOMATIC CAM 0PCMIRS Opens cans quickly, at a touch, with power piercing action. Easy to clean stand. Can cover is automatically removed with built-in magnet. Five 5th PRIZES-52-r;ece Sets of INTERNATIONAl SILVUriAU in Mehogeny Chests Service for eight includes dinnor knives, forks, soup spoons, teaspoons, salad smt. W-W crptg. Drapes. Freshly lecor. $29’s. 1410 N. 5th Ave. — T 5-4043. (132) 1V2 Story Cottage — Owner tow permastone front. Full bsmt. tow plumbing & elect. Hot air ht. 1 Ige. rms. w/income. 2 car gar. jood transp. Near schls. & chur-hes. $8,900 —- best offer. Call OL 1-0146 for appt. (132) GREEN MEADOW DISTRICT — By owner. iPACIOUS 3 Bedroom Bi-level, toautiful location. Carport. Close 0 everything. Price for quick sale. Cl 3-3362. (131) GHLAND PARK — SPACIOUS mon stone & face brick ranch, 1/4 wded. A-, att. gar., 2 twin rms., gas ht., firepl., full bsmt., n. upkeep, immac. throughout, rr.er will sacrifice. Mid 20’s. ID '195. (I32) WESTCHESTER — BY OWNER 6 rm. painted brk. cape cod; 3 bedrooms; full bsmt., w. to w. carptg.. tiled bath and kit. Nr. schls., shopg., transp. MU 1-2591. (132) ~PARK RIDGE — BY OWNER 3 bedroom brick ranch. 2 baths. Cab. kit. W-W crptg. in Ige. living rm. Rec. rm. Scrnd. porch. Fun bsmt. 2 car gar. Nr. public schools. 401 N. Hamlin. TA 3-4974. (131) DOWNERS GROWE—BY OWNER 3 bdrm. ranch type home. Cab. kit. w/dinette. Lge. liv. rm. Att. 1 car gar. Full bsmt. Gts ht. Alum, strms-serns. 2 yrs. old. Lot 66x130. $17,500. Nr. schls., shopg. & transp. WO 9-6077. (135) BUFFALO GROVE Owner transferred — Must Sell attractive 3 bdrm. ranch, full base., gas ht., Ige. patio, fully landscaped. Close to schools and shopping. Must see to appreciate. LEHIGH 7-4288. (132) 3 BEDROOM RANCH 6 yrs. old. Gas forced — air heat, ceramic bath-shower. % acre lot. water softener, comb, windows. Vicinity Wheeling. Low taxes. LE 7-1057. $15,500. (131) PARK RIDGE — BY OWNER Custom built Colonial, cor. lot. 3 bedrms.. extra lge. closets, IV2 tile baths, w. fireplace, comb, storms-screens, full bsmt. large jalousie paneled porch. H. A. gas ht. 1% garage. Close to everything. $33,500. TA 3-5392. (132) BERWYN — BY OWNER 3233 CLARENCE — 6 Rm. Brick residence; gas heat, 1% baths, garage. 50’ lot; close to schools, churches, transp., stores. Low taxes. — $19,700. GU 4-6661. (131) venomer: “Dobro jutro, gospodična Henrietta.” “Bog daj, Vi-vienka”, je odgovarjala. “Dobro jutro, Esnaultka. — Bog daj, Marcella.” Ko pa se je pričelo nabrežje, je bilo konec miseiiškega griča. Obdale so ju kmalu gruče delavcev in postopačev po pristanišču, neznani obrazi, brezimena množica, ki sta se oba med njo počutila kakor v samoti. Dolgi Etienne se je ojunačil. Od strani je začel opazovati rožnati obraz lepega dekleta, ki je drobilo stopinje ob njegovi strani. V molčeči soglasnosti sta se izognila gruči nosačev, ki so razkladali ladjo, natovorjeno z žitom, in nadaljevala pot vzdolž ob Loiri. Naletela sta na velik kup vreč s sadro. Bilo je zatišje kakor nalašč. Ustavila sta se. In zaživelo je sedaj v napol pre- začeli dvoriti, sem si mislila: ‘Zakaj ne bi, odrasel prijatelj je.’ Med mladostnimi prijatelji se kaki ljubeznivosti nikdo ne čudi! Sedaj pa bi se najraje zjokala. Oh, ne bi mi bili smeli spregovoriti! Tako sem vas ljubila brez tega!” Dolgi Etienne je dvignil glavo. Ponos se mu je trdo zarezal v obraz in mu zazvenel iz glasu: “Ne marate torej zame, gospodična Plenrietta? Premalo sem vam ...” Sedaj se je pa ona zazrla vanj s svojimi od solza svetlimi, neskončno iskrenimi očmi: “Ne pravim tega! Prosim vas, ne večajte mi bolečine! Ne, poglejte me! Govorim vam iz srca. Ne zaničujem vas. Nikogar ne ljubim tako, kakor vas, Etienne. A ne morem vam odgovoriti. Nisem še razmislila. Preveč iz- bujenem mesm dvoje zaljub- inenada je prišlo. Dajte mi odlo-Ijencev več, ki sta prav blizu stala drug ob drugem m govorila prav tiho in brez kretenj, da ne bi vzbudila pozornosti. “Jaz pač,” je dejal dolgi Etienne, “nisem mogel več vzdržati tako ...” “Kaj mi imate povedati?” je vprašala Henrietta. Čakal je nezaupno, da se je oddaljil carinski uslužbenec. “Gospodična Henrietta, saj to ne bi moglo ostati tako, da bi vas ljubili in bi vam tega ne povedal ...” Videl je, da je dekle bledo od razburjenja stopilo za korak nazaj in da se je z roko oprlo na zložene vreče. “Ne hodite! Poslušajte! Moj oče misli, da sem se lotil prevažanja zelenjadi na Trentemoult zato, da prislužim več denarja. Ej, še kaj; v mislih mi je bilo predvsem to, da bi vas videl. .. Vse te božje dni, tri mesece sem vas že iskal.. .” Hotel je reči nekaj drugega, a ni mogel nadaljevati. Trpeča mladost, pripravljena za pogibel kakor ^a ljubezen, je zaihtela v njem in mu vzela besedo. Vzravnal se je. Ničesar več ni našel in osramočen je sklonil glavo. Tedaj je začutil dvoje drobnih, orokavičenih rok, ko sta ga prijeli za njegovo, in prav tako zmeden glas je slišal, ki je dejal: “Torej zares, ubogi Etienne? Saj vidite, vsa presenečena sem. Nisem slutila tega, kar ste mi pravkar povedali. Ne, vedela sem pač, da ste mi prijatelj ... dober prijatelj iz otroških let. Bila sem zadovoljna. Ko ste mi premehke sestre. Dolgo je zrl nepremično na nabrežje, potem pa v ulico, ki se je v njej manjšala in je izginjala temna in vitka postava dekletova. Samo oči Henriettinih, ki so mu bile šle do srca, ni bilo videti več. .. Čez dan si je Henrietta brez prestanka klicala v spomin jutranji dogodek, z njim tudi druge, ki so ji srce valovili. Zvečer se je vračala trudna in brezbrižna za pretajno sladkost junijskega večera, ki je vabil v svojo luč še bolpike in mlade matere, ki so bile preslabe, da bi vstale, in katerih razkuštrane glave so se na blazinah pomaknile k oknom. Tako je bilo v ljudskih okrajih. Zares ni razmišljala več. pozabljala je poslušati glasove otrok, ki so jo pozdravljali. In malčki, ki tajno uganejo, kaj se v dušah godi, kadar se domači obrazi ne obračajo več k njim in se jim več ne smehljajo, ga!” “Koliko?” so obmolknili in so trenutek po- “Ne vem, brat mi odhaja v vo- zneje nadaljevali s svojo igro. jake in služiti moram zanj. Ce. Henrietta je celo pozabljala ničesar ne bo imel, saj veste, se dvigniti krilo. Rob je bil ves bel ne privadi. In tudi za svojo bo- od prahu s klanca. dočnost bom vedela pred koncem leta: ali postanem delovod-kinja ali ne pri našem podjetju. Vsa moja prihodnost je v tem. Potrpite, da to vem, in se odločim, ko bom za trdno vedela, kaj naj storim.” Poskusila se mu je nasmehniti. “Še se bova videla, Etienne. Ne žalujte! Poldevetih je, pozna sem ...” Brž -se je obrnila. Vsa nežna v ranem jutru je odhajala. Pustila pa je v Etiennovih očeh sliko svojih oči, ki so sličile očem Ko pa je šla mimo vhoda na dvorišče k Hervejevim, je bil za ograjo desetleten otrok. Slaboten je ležal v vozičku iz surovega lesa in s kolesi iz celega. Tri leta sem Marcella Esnaul-tova že ni bila vstala. Živela je malo da ne negibna, vedno na hrbtu. Stalo je truda celo njene slabotne oči, ako je hotela pogledati na gorenji del ceste. Vlačili so jo od sence do sence, kakor je pač sonce posijalo na pročelje ali na akacije. Bil je v njej mir tistih, ki le za tenko nit na življenju visijo. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. ... 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEndcrson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene BT ZAHVALA Iskrero se želim zahvaliti vsem, ki so mi z izrazi sožalja, naklonjenosti in ljubeznivosti lajšali bolest ob bridki izgubi moje dobre, nepozabne matere, gospe Antonije Nadbath Ker se no morem osebno zahvaliti neštetim prijateljem, prosim da sprejmejo tem potom mojo najtoplejšo zahvalo. Žalujoči sin: L____ DR. RUDOLPH P. NADBATH I |s i 1 M For Your Added Convenience I UuUtuj Out § J* ll M fey GRAND OPENING CELEBRATION | TL CLAIR č I SWINGS 1 New Office At § 26000 LAKE SHORE BLVD. | Will Be =: OPEN SATURDAYS | UNTIL 6:00 P. M. I ★ ★ ★ ★ I Effective Saturday, July 21st The LAKE SHORE OFFICE |= Will Be Open Every Saturday From 9:30 A. M. Till 2:30 P. M. 1 s Closed All Day Mondays p