ZAVOD ZA STATISTIKO IN EVIDENCO LR SLOVENIJE Interna publikacija št. 26 - 1954 POVRŠINE ZEMLJIŠKIH KATEGORIJ, RASTLINSKIH SKUPIN IN POSEVKOV V LETU 1954 / ZAVOD ZA STATISTIKO N EVIDENCO i LR SLOVENIJE DOKUMENTACiJSKi ARHIV faventama številka: D J . i ■' ) X "VSEBINA Stran. « — * UVOD (vsetdna, moto &o loške pripombo s analiza podatkov in dodat ok: okraj Kbpar) 1 — 29 PHEGM1DN3 TABELE ZA l* 1954* 1 « Zoml jiško kategorijo po aGmloiškom katastru in okra jiii s 30 2*4. Zamljiško kategorijo po kmetijski statistični služM in okrajili .. . . . . . . . 31 -33 5. -6. Zemljiške kategorijo po kmetijski statistični službi, po sektorjih in okrajili. . . 34 -43 7*— 9*> Njivska površina po rastlinskih, skupinah, in okrajili 44 -46 10» "Važnejši posevki po okrajih 47 11» Žita po sektorjih 4S 1 2» Industrijske rastlxno po sektor jih ». »«•»« 4^ 13* "Vrtnine po sektorjih 14 * 3?SS" fcXiriO po SGlcfe03? j * .» • * p ? in # „• ••••. •***« « • • « *» • « • # * • • • « • ^ « •>«*•. « o * 15Drovesnio o 3 praha in nooladelano njive po sektorjih $0 16. Struktura jših posovkov po sokaor jih ••?>»»»»»». »•• .. . . . . s. #. * 5^ 1719«2ita po okrajih ^ .. .. . . . .«. . •»> 51 ~53 20 »— SZ^liidust rx jske rastline po okrajih 54 "^3^ 23 »" »25 « Vrtnine po okra jih 57 "*55 26 •— -23 »Elmine rastlino po okrajih .. . .»•». . »»ri «. . . •• .?• mp. m* ». ••<» .• .. . . .. . .»»)•*!»»• 60 »»62 29« Brovosnioc j praha ia noohdolano ajivo po okrajih .. . 0«». . 63 30 • "Vinogradi po vsotah in. Ojcra jih k. •. «». » 6^ 31. Pašnika po vrstah in okra jih . »»»». p. . **«!««" . *«*)« 65 uv VSEBUŠUL V tej publikaciji objavi jamo podatke o skupni površini LR Slovenije in okrajev? razčlenjene pozeiaIjiških kategorijah, , po skupinah, njivskih posevkov in nekaterih važnejših posevkih: v l* 1954* Najvažnejši podatki so prikazani tudi po gospodarskih sektorjih* • : Zaradi primerjave so pomembnejši podatki podani v obliki časovnih serij za zadnjih sedem let (194® - 1954), Podobne publikacije so izšle za leta 1953? 1952? I95I, 1950> 1949» 1948 j dalje je v posebni publikaciji obdelan popis zemljišč v 1» 1947? I« 1953 J9 izšel "Statistični letopis LR Slovenije" , ki obsega tudi podatke s področja kmet ijs tya in gozdarstva. . V "dodatku" so prikazani statistični podatki okraja Koper za 1, 1954» mODOLOŠKE PRIPOMBS Osnovna kmetijska statistična služba je bila vpeljana 1, 1946 in zajema najvažnejše podatke o osnovnih sredstvih in o rastlinski proizvbcbaji, Havajano posamezne službe* 1, Posejane površine v jesenski setvi (akcija PO1 ) . 2» Skupne in posejane površine jesenske in pomla danske setve (akcija PO2)# 3 «1 Pridelek zgodnjih, posevkov (akciji PQ~3 šn PO4) • • 4« Posejane površine naknadnih in strniščnih posevkov (akcija PO5). 5» Pridelek poznih posevkov ^akciji PO6 in 7)» .6. Pridelek zgodnjega, poznega in južnega sadja( akcije FO8/ I, II in III. ). 7!» Število. trt, pridelek in predelava grozdja (afc~ 'cija PO-9)-. • Ta služba sloni v glavnem na tabelarni oceni, ki jo izvajajo cenitvene komisij pri občinskih in okrajnih ljudskih odborih. Zvezni zavod za statistiko in evidenco je izdal 1^ 1953 enotna navodila v posebni knji• žici z naslovom "Sistem statističnih ocen v rastlinski proizvodnji, PO službe" (Metodološki material št* 22), Osnova vseh navedenih služb je ocena površine zemljišč, t* j# akcija PO2, ki se izvaja navadno po stanju dne 31* maja. Zaradi zakasnitve vegetacije in neugodnih vremenskih razmer v 1> 1954 se je tudi setev zakasnila. . Zato je bila letošnja akcija preložena na 13» junij. V ostalem pa ni bilo nobenih bistvenih sprememb v primeri z 1, 1 953. « Enote splošnodružbenega in zadružnega sektorja letos niso izpolnjevale posebnih obrazcev (kakor 1. . 1953)« Za vpisovanje podatkov po" gospodarskih sektorjih je veljalo gospodarsko načelo, kar pomeni, da so bila 3 zemljišča izkazana v tistem sektorju, ki jih upravlja in obdeluje. Zaradi tega je del zemljišč splošnodruž~ "benega sektorja izkazan v zadružnem ozj, privatnem sektorju, ki imata. ta zemljišča v zakupu* Obseg v zakupdanili zemljišč ni znan, računa pa se, da ni posebno velik« Podrobni podatki o tem bodo znani šele, ko bo jen '' Register kmetijskega zemljiškega sklada splošnega ljudskega premoženja" v smislu zadevnega zakona in pravilnika iz l* 1953> Podlaga za ugotavljanje skupne površine zemljišč in njih razčlenitev na zemljiške kategorije je zemljiški kataster, : Zemljiški katasterje bil uveden na ozemlju današnje LR Slovenije pred več kot sto leti«, Pozneje je bil sicer revidiran, vendar so razlike med podatki po katastru in dejanskim stanjem znatne l Zato sa po osvoboditvi oslanjamo bolj na ocene občinskih cenitvenih komisij, katerim služijo za izhodišče rezultati popisa zemljišč v 1» 1947 in ocene iz prejšnjih latj. Vsekakor bo v bodoče delo cen it ven ih komisij olajšano, ko bo izvedena reambulacija katastrain bo revidirana klasifikacija zemljišč (v smislu nove uredbe o zemljiškem katastru iz 1> 1953). « ANALIZA PODATKOV • ; ^ Zemljiške kategorije Po načinu in namenu uporabe se delijozemljišča v osnovni kmetijski statistični službi na zemljiške kategorije, medtem ko - jih nova uredba o zemljiškem katastru označuje kot vrste kultur? 4 ; Zaradi primerjave navajamo osnovne v^ste zemljišč po obeh sistemih^ Zemljiške kategorije Vrste kultur po kmetijski statistiki« po katastru s 1» Ujive , invrtovi1 * Njiv® - 2, Sadovnjaki -2, Vrtovi 3, Vinogradi, . 3* Sadovnjaki 4, Travniki 4» Vinogradi 5» Senožeti 5* Travniki 6, Pašniki Pašniki in planine 7* Ribniki 1* Gozdovi 8« Trstičja in močvirja 8» Trstičja, močvirja, 9* Gozdnazemljišča ribniki in jezera 10, Nerodovitna zemljišča 9. » Stavbi šča 10» Nerodovitna zemlja 11 s, Druga' davka prosta zemlja Oba sistema sta si' glede izkazovan ja osnovnih v^st zemljišč sedaj znatno bližja kot preje (pred uveljavljanjem no^e uredba o zemljiškem katastru). , , Edina pomembnejša razlika je samo pri "senežetih" , ki jih zemljiški kataster ne loči. posebej* Pravzaprav jih tudi osnovna kmetijska statistična služba ne poznaj temv©č smo jih uvedli samo v LR Sloveniji, in si— - cer 1« 1949» Zaradi velike razšir jenost i senožeti y alpskem in' kr' ačkem področju naše republike se je namreč pokazala, potreba, da jih izločimo iz kategorije "travniki" , kamor jih uvršča zemljiški kataster, , Pridelek sena na senožetih je polovico manjši kot. na traynikih, o Pri izračunavanju krmske bilance je važno, da so podatki o travnih površinah in o njihovem pridelku čim "bolj razčlenjeni * kar je za Slovenijo, kjer je živinoreja močno razvita, nadvae pomembno . Drugi, nič manj važen raalog je, da spadajo "bralniki k obdelovalni površini, senožeti pa ne. Ako jSh izkazu jemo skupno, tedaj dobinK) napačno sliko o zemljiški strukturi posameznih ozemelj (občin, okrajov in republik) . ■ Zvezni zavod za, statistiko in evidenco je v najnovejši publikaciji "Statistični godišnjak 1954" v podatkihza ^LR Slovenijo izločil senožeti ia obdelovalne površine. ; ; ; Nova uredba o katastru no omenja - po s oboj zadnjih treh vrst, ker se' navedena razdelitev nanaša lo na 'rodovitna zemlj' išča. Stavbišča, nerodovitna zemljišča in druga davka prosta zemljišča so s stališč?rastlinske proizvodnje dejansko vsa nerodovitna. , ; Končno mor rano omeniti še eno razliko mod katastrom in kmetijsko statistiko, ki bo ostala -tudi pozneje, ko bo zeml jiški kataster v celoti revidiran. Kataster izkazuje .pri njivah in ostalih kate' go - rijah kosmato (bruto), kmetijska statistika pa čisto (neto) površino. K bruto površini spadajo polegsamih njiv tudi stezo, poti, zidovi, Mojo, ozare (vrati ali vratnico), ki jih označujemo s skupnim nazivom, "tara" , kataster pa "parifikati" . . . Jugoslovanska kmetijska statistika no pozna tarcj pač pa italijanska, in sicer v uradni publikaciji "Catasto agrario" za 1. 1929» T občinah Slov. Primor ja in Istro so giblje odstotek tare pri njivah med 8 in 10°/®, pri sadovnjakih mod 6 in 8°/?, pri travnikih in paSnikih. pa mod . 5 in 1?/°* (" T^rašanjo o izračunavanju taro pri nas šo ni urejeno). • ; Is navedonih razlogov je primerjava statist ičnih podatkov o površinah zemljišč med katastrom in kmo — ti jsko statistiko otežkočena. Za splošno analizo pa jo objavi j eno gradivo vendarle uporabno. V statist ičrtih tabelahsmo "ribnike" združili s kategori jo" trstičja in močvirja" , ker ribniki zaradi malega obsega 238 ha - za Slovenijo niso pomembni. V naslednjih tabelah so prikazani podatki o zempIjiških tetegori jah po katastru in po. kmeti jski statistiki v lotih 1^48 - 1954» &6 katastrskih podatkih so njivske površine od 1. I948 do 1. 1950 padalo, vsa nadaljnja lota pa naraščajo. V štirih letih so se povečale za skoraj 47 • 000 ha. ■ Površina vrtov in sadovnjakov polagoma pada in se je v štirih letih znižala za 2. 700 ha. Nasprotno so se vinogradi v istem -razdobju povečali za 8. 000 ha, čeprav moremo obnoviti letno na jvoč 25O ha (glede na našo proisJvodn jo trsnega materiala). Površina travnikov in senožeti je od 1. 1949 dalje preobj stalna, z izjemo 1. 195' *» ko je padla za oko - li 50. 000 ha. ' Pašniki nazadujejo od 1»195^ -dalje in so so y tej dobi zmanjšali za 77. 000 ha. Če bi šlo znižanje v korist gozdov, bi bilo to razumljivo, toda ti so porasli od 1. 1949 do 1954 le za 7*000 ha, v primori z letom 1951 so oolo nazadovali za 4*000 ha. ITa račun zmanjšano površine pašnikov pa se je dvignila površina travnikov« 5 Primerjala zeml jišlcih kategorij po katastru in po statiatiSni eoeni r 1« 1948 - 1954. Površine po katastru v ha Slcupna površina Njiv® Trfcovi in sadovnjaki Tinogradi Travniki in senožoti Pašniki Biljniki, močvirja Gozdovi Uepločba® 1954 1953 1952 ? 1951 1950 1949 194. 8 999 226 337 459 20 501 30 058 375 175 275 976 • 1 974 849 794 108 287 1 999 045 329 478 21 695 29 079 379 393 279 420 1 698 847 501 110 781 1 999 226 1 996 572 1 998 442 1 999 262 1 998 950 315 301 21 069 25 293 357 875 302 722 1 860 847 530 127 576 293 218 23 200 23 004 317 200 353 117 1 981 853 856 130 996 290 853 22 781 22 047 368 740 311 588 2 535 848 980 130 918 306 575 14 192 24 153 370 576 306 119 3 654 843 .414 130 579 307 583 24 939 23 914 272 209 220 070 1 294 730 240 418 701 Površine po kmetijski statistiki (PO2) v iia Skupna površina Fjive in vrtovi Sadovnjaki Vinogradi Travniki ' Senožoti , Pašniki Ribniki, močvirja Gozdna - zeraljišoa ' ETerodovitna 1 999 226 1 999 045 1 999 226 1 996 573 1 998 253 1 999 .300 1 997 611 275. 953 22 236 23 128 232 067 149 199 259 718 3 061 902 945 130 919 276 650 22 416 23 082 231 728 141 500 267 71 Ž - 2 808 900. 853 132 296 273 127 22 172 22 499 231 666 143 889 270 800 2 916 893 957 138 200 271 434 - ■22 -504 22 587 235 518 135 999 271 595 2 966 896 367 137 603 265 091 22 646 21 926 251 295 132 995 270 461 3 192 890 050 140 597 281 349 21 820 22 730 262 804 113 827 291 255 3 061 863 602 138 852 282 966 18 474 23 358 252 268 125 500 298 311 2 835 856 I65 137 734 1954 1953 1952 1951 1950 1949 1948 Skupna površina UjivO. Vrtovi in sadovn jalci Tinogradi Travniki in senožeti ; Pašniki Hi" brdki? mcčvirj^ Gosisslovi Neplodno Indeksi razlik med katastrom in oceno (K)2 •> 100) 100 122 92 130 99 103 65 94 83 100 119 97 126 102 104 61 94 84 100 115 95 112 95 112 & 95 92 100 108 102 102 84 130 65 95 95 100 110 100 100 93 115 80 96 93 100 109 65 107 97 105 119 93 94 100 109 135 102 72 74 45 85 304 Struktura ZGmljiških kategoidj (po POžt) v 1®1948 — 1954 Skupne, površina Fjiv© in vrtovi Sadovnjaki Vinogradi Tarevnikt Sonošoti Paš. arllci BiT3a; uciy močvirja Gozdna' zomljišca Korodovitna 100 13, 8 1/1 1?2 11 5 6 7?5 13, 0 0, 1: 45 ? 6, 5 1. 00 13, 8 1. 1 1. 2 11, 6 7?1 13s4 0, 1; 45 Z' 6, 6 100 13, 7 1. 1 1?1 11, 6 7. 2 13, 6 0, 1 44; ?7 6, 9 100 13 ? 6 1, 1 1, 1 ■11, 8 6?8 13, 6 032 44 >9 6, 9 < r*. ? 13, 3 1, 1 1?1 1296 6 ,, 7 13, 5 0, 1 4; ,6 7, 0 100 14. 1 1, 1 1, 1 13?2 5*7 14, 6 0, 1 43. 2 6, 9 100 14*2 0, 9 1, 2 12, 6, 14, 9 0, 1 42, 9 6, 9 7 Gozdna površine so sa najbolj povočelo od 1, 194^ na 1. 1949? in sioer kar za 113. 000 hal Nerodovitna (neplodna) zemljišča postopno padajo od 1» 1949 dal jo j amanjšanjo je doseglo v 1, 1954 ; približno 12. 000 ha. . Tso to spremembe je težko obrazložiti, kernimamo za to nobene zanesljive opoira« Izredno povečanje površine njiv in vinogradov vsekakor ni upravi*^ čeno» Površine zemljiških, kategorij po kmetijski statik i kolebajo senatno manj kot po katastru. Njivska površina najprej pada —-v d veli lotih za 18 »000 ha - nato se ponovno dvigne v nadaljnjih, trah letih za 11. 600 ha, nakar se v 1*1954 zopet neznatno zmanjša (za 700 ha). Pri sadovnjakih opazimo do 1»195^ neznaten dvig, nato postopno rahlo padanjo. Tinogradi kolebajo močno jo. Od 1. 1948 do 1. 1 950 padejo za dobrih. 1400 hanato polagoma rast o jo. Y štirih, lotih, so' so povečali za 1200 ha, kar približno ustreza dejanskemu stanju. Travniško površino so med 1*1948 in 195® narasle za okoli IOšOOO has nakar so padlo na prejšnjo stan jo ter se v naslednjih lotih znižalo za okoli 20. 000 ha. Senožeti kolebajo zelo močno« Ker jo bila ta kategorija uvedena šele 1*1949» jo stanje za 1. 1945 ocenjeno. Mod lotona1949 i** "1950 s0 30 povečale za skoraj 20. 000 ha, mod 1. 1949 in 1954 pa celo -za 35*000 ha. Razliko tolmačimo s tem, da conitveno 8 komisijo niso vedno pravilno uporabljalo definicij© »a to kategorijo. Površine pašnikov od 1»1948 daljo stalno padajo in so so v sedmih letih znan j Salo za okoli 38. 000 ha, večinoma v korist gozda. Ta se jo v istem razdobju (1948 - 1954) povočal za 47*000 ha. Značilno jo, da se ananjsujo nerodovitna površina (v zadnjih 4 letih za okoli 10. 000 ha). Ha splošno so so zmanjšalo prodvson površino trav' > nikcivj ver jot no na račun senožeti, česar pa ne moromo smatrati za dejansko spremembo, temneč bolj za prekategorizacijo. f prirodi so najbolj' pogosto transfor ~ mcijo pri gozdu, ki se nenehno siri(fedi brez pasagov človeke, ) Jšlasti na račun pašnikovin sonozotio Iss prednjih podatkov sledi, • da so je gosi poročal tudi na narodcvitnih. povifšinah, -vendar Se to v naravi' redko jo dogaja. TFerjstno gre tu bolj sa tendenoc oeni. tv6nih komisij, da Zvišajo gozdne površin©, kot smo v pro j, sinjih letih' (v dobi obve znih" odkupov) ssaalodili tendenco amanjšovanja njivskih površin. Ako primerjamo medsebojno še podatka po katastra in po kmetijski statistiki, vidimo, da jo relativna razlika največja pri vinogradih (za 30°/°) in nate pri »jivah (za 22°/° ali 61*000 ha). Bal jo ima katastar za S0/* več pašnikov, pri travnikih 3n s g nož et ih (če jih vzamemo skupno) je stan jo približno onako3 Ptc =» cojšnje razliko so -še pri gozdih (6°/° ali 53^000 ha) in nerodovitnih površinah (17°/° ali 23. 000 ha)s Kravo sliko bomo dobili šele po končani reviziji katastra. Zato se na tem mestu ne moremo spuščati v podrobno raziskovanje o vzrokih navedenih razlik« Struktura zonljiških kategorij po knetijski statistiki j© prikazana na str« 7* V geograf sken pogledu spadaSlovenija v področja lip in Krasa, • lo v nanj« ši nori v obncojs kanonska nižina^ Zato prevladuj© » goad (nad 45°/°) ? . ki nu slodijc trajno površino^ tra^nikl, senozoti^ ia pašnžki) z 3. 2°/*^ nato pa njiv© s 14°/% " ■ • Sadovnjaki obsega jo lo lobor odstotek skupno površino in prav toliko vinogradi, lia r; i" bnilcG, trstičja in nečvirja odpade konaj desetina odstotka, na nerodovitna zenljišoa pr, 6, 50/t>* V primeri s FLEJ so pokažejo naslednjo značilnosti (za 1, 1953) < Slovenija ina več kotza polovioo nanjši odsto ttek njiv. kakor FLRJ" (300/0), v prizior? z ostalimi re« publikani pa jo na prodzadnjen nestu^ t» j^ pred LE • Gmo goro. Zato jo naš delež od skupno površino njiv v FLRJ konaj 3 j80/0 , nedten ko je v prineri s celotno površino republikota delež precej vocji" (T, 80/0). Na sadovnjake odpad© v vsej državi "f s50/03 v LE Sloveniji 1, 1°/°, naš delež pa 6°/°» ' . Vinogradi zavzenajo v ELEJ 1 j10/0, v LE Sloveniji nokolikovečj t > j* i320/0i takodaae delež naša republika dvigne na 8^85°/°» Tragikov ina Slovonija znarbno več v prinori s FLSJ (7š80/0 od skupno površino), zato jo tudi dolež procoj velik (12, 20/0)« Pašniki in senožeti skupno tvorijo v Sloveniji 20, 5°/% v ELEJ 18, 30/0 skupno površino. ^ • « Tudi odstotek gozdov je v Sloveniji večji (450/0 kot v MJ)(33*50/0). .Y - Slovenija ina torej znatno -nanj njivj zato pa voe travnih, površin in gozdov v prinori z vso dr — zavo o Pri raznili analizah, no nca^Gnc vodno uporabljati skupno površine .nekega ozonlja, toLveč jenljonoz. a podlago včasihposaneznozonil, jišto kategorijo , včasih pa skupine zsnl jlšlcili kategorij:, in sicer gloda na uporabnost t oh aanljišč® Po uporabnosti zonljišč dobinc z sdruaavanjen zonljiških kategorij naslednjo skup in os . a) obdelovalna površina, ki jo tvorijo njive 2 vr. t ovi? sadovnjaki, vinogradi in travniki, b) taetijska površina, ki jo debioo, če od skupno površine odštejono gozdna in nerodovitna zolv1 jišča in c) plodna (rodovitna) površina, ki jo izračunano tako, da o& skupna površine odštejono nerodovitna zemljišča« Glede na najhon odstotek njivina Slovenija tu-> di nanjši odstotek obdelo^/alno površine (27*7°/°) v prineri s SLEJ (40, 4° 7°) ® Podobno je pri knetijski površini (Slovenija 48i30/0j 'SHRJ 590/0)o Eodovit - nih zenljišč ina Slovenijaza en odstotek več (93, 4°/°) kot FLEJ (92, 50/0) 9 Skupino zemljiških kategorij po uporabnosti zonljišč v 1. 1948 — 1954 j. i 195* 1953 1952 1951 1950 1949 iPovršdbaa v ^ OMolovalna površajia Kinstijsks površina Plodna površina | " 553 384 j 955 362 i ji 868 307 553 876 965 896 1 866 749 549' 464 967 O69 1 861 026 552 043 262 603 1 858 970 56O 958 588 703 967 606 996 846 1 857 656 1 860 448 Struktura (skupna površina » 100 ) Obdelovalna površina Knetijska površina Plodna površina i .27, 7 i | 48, 3 I 93, 5 27, 7 48, 3 93*4 27, 4 48, 4 93, 1 27, 6 48, 2 93, 1 28, 1 48, 4 93, 0 29A 49, 9 93, 1 1948 Skupna površina ]l 999 226 1 999 045 1 999 226 1 99^ 573 1 998 253 1 999 300 1 997 611 577 066 1 603 712 1 859 877 28, 9 50, 2 93, 1 10 Bazlike ned 1. 1954in 1953 Skupna površina LE. - Slovenije se zaradi nouro jone ne je proti Italiji ^sako leto. nekoliko spreninja« Zavod za statistiko ixa evidenco LES jo 1. 1954 s posebno akcijo zteal najnovejše po dat ko po katastrslcih občinah. -za vse upravno, občine . Zaradi tega so nastalo pri več okrajih nan jšo razlike. Toč jaspronenba jo lo pri goriškonokraja, kjer so jo površina povočala za 1 63 iiaj po^ršiia krškega okraja so jo. povočala za 74 br. in za prav toliko so jo zmanjšala po» višina novonoškcga okraja. J . : • • • Frojšnji okraj Gol jo nos^o so jo 1. 1954 združil z okra jon Cel jo okolica. T prinori z let on 1953 jo lotos nekoliko nanj njiv (" ^O ha), nedteti kc so jo njih površina od 1. 1950 do 1, 1953 poročala za 11. 600 Iir, f od 1. 195^ na 1953 pa za 3^400 ha. Sadovnjakov jo lotos za 180Iia nanj, kar joocazunljivo spričo škodo, .. ki jo povzroča anoriškikapar. • . ' , , . •: Površin^ vinogradov so so. neznatno povečalo * (za 46 ba) . . : Ho^ih nasadov jo vsako loto približ; no 200 — -25Q, ba (glodo na proizvodnjo trsnoga materiala), -vondar letno opiiščajo in izkrčijo pročo j ; starih, vinogradov. , , • -N : Ifedton ko jo površina travnikov zadnja lota ustaljena, so so sonožeti povečale v" enen letu za 'TTOO ha, in sioor na račun pašnikov (v ool jskon in novonošken okraju), ki so so zmanjšali za 8. 000 ha» Ohi gre lo za točno jšo ooono ( prokatogorisacijo ). Gozdne površino jo lotos za dobrih 2000 ha voc. Gozd so širi delno z unotnin pogo zdovan jo n in naravno, dol povočanja pa jovorjotno troba pripisati tendenci oenitvonih ko nisi j, da prikažejo vQČ gozda, kot ga je v rosnioi. ' ' ' Ki K » Pri znan jše^ vanju nerodovitnih površin (lotos za 1400 ha, lani za 6000 ha). -. tudi no gro za resnično sprenjnjanje neplodno ženijo v plodne , tervoč bolj za popravke pristranskih ocan iz pre jšnjih lota IPriner java po okrajih nO d 1. 1954 in 1953 joraz - vidna iz tabelo na str. 12 , pri čenor jo vzoti stanje 1. 1953 kot 100. . , •' • • Pri njivah izkazujeta po vQ Sanjo za nakaj odstot - kov okraja Kranj in - Sadovi jica, večjo, znanjšanjo pa Ljubljana nesto (nov© stavho) in Upvo nostoo Slednji razlaga to s ton, da so sp; njivo znan 3 šalo prodvson ob rokah (zlastiob Krki), ker zaradi • neuro jonih strug voda često poplavlja nižjo lož oč© njiyo, katoro so noaeali opustiti ia jih sproneniti v travnike. . Površino s sadovnjaki so so zmanjšalo na Štajorskon , (» drugod ■ s o so dolno pOvočalo. Statistika sadovnjakov (prodvson starih. nasadov) ni dovolj zanesljiva, _. zato podatki po lotih precoj kolo ha jo. Vinogradi so so povečali v goriškem in. sožaoskon okraju (Črni kal^, atoanjšali pa na Dolenjskea. Travniki^ sonožeti in pašniki kažo jo voc je spro— renbe, v glavnon zaradi pjcokatogorizaci jo« Gozdna površina jo -v nokatorih okrajih narasla, drugod nekoliko nazadovala, vondar pa razliko v prinori z 1. 1953 niso občutno. 11 • ••• i . Indeks aenljiških kategorij po Jmatijaki siatistiki 1*1954 po okrasili - . (1953 - ipa) . - : . ■. . ] Sktcpna | Hjive [ Sadov— j Tino•] •■foavn^j Senoze~j Pannitel^R. il>3alkl> |Gogdn& ! lSieax>dbv> | jpov^šajnaj | n jaJdL j gradi j ki I%i j ^aoSvirja jaonljiŠSafaoriiljiSča Slovenija j 100^0 99, t 99, 2 100, 2 100, 1 105, 4 97, 0 109, 0 100, 2 99, 0 Cel jo 100, 0 99, 6 103, 9 99, 6 98, 8 178, 0 80, 2 109, 8 99, 9 101, 9 Cmonel j j 100 ,0 100, 3 100, 0 . 99, 5 100, 5 99, 9 99^8 118, 2 100 100, 1 Gorioa 100, 2 100^1 107, 0 104, 3 106, 5 105, 4 99, 4 -90^ 100^2 87, 0 Kbčavjo 100 ,0 100, 8 .102, 0 100, 0 98, 2 100, 8 103, 5 100, 0 99, 0 104, 2 Kranj 100 ,0 102, 0 106, 3 - 97, 3 112, 7 ISA 10^T 101, 0 101, 3 Krško ' 100, 1 100^1 100, 3 100, 7 100, 1 100 ,0 100, 4 103, 7 99, 9 100, 1 : Ljubljana nesiro |; \_ 100, 0 95, 4 100, 0 .. 98, 3 100 »° 99, 8 100 ,0 99, 9 ., 114, 5 Ljubljana pkolipaj 100 ,0 100, 6 . 99, 8 . 87, 7 99, $ - 96^. ' 99, 4 100, 2 100, 1 •' 100, 1 Ljutoner j 100 ,0 T00, 3 100, 4 . 99, 9 99, 7 - . 99, 0 107, 1 99, 9 100, 0 Maribor mesto ' 100 y6 .99, 9 '" .100, 0 101, 1 99, 5 - 101, 2 1 25, 0 99, 7 100, 3 Maribor okolica j J:: r 100 ,0 99, 7 96, 8 99, 9 102, E) 110, 7 96, 5 94, 2 100, 0 101, 7 . Merska Sobota 100 ,0 100, 4 . 100, 7 101, 1 " 99, 5 - 98, 6 : 97, 0 100, 0 99, 4 Novo nesto ! 99, 9 95, 6 97, 1 . 96, 4 103, 4 125, 6 83, 3 135, 2 101, 0 105, 1 Postojna ; I. 100, 0; 100, 9 107, 5 100, 0 100, 4 . 97, 0 , 99, 7 125, 9 100, 1 100, 0 Ptujj 100, 0 ;100, 1 ' , '90, 1. 100^ 101, 2 .. . - 100, 1. 100, 0. . 99, 9 100, 0 Radovljica 100, 0* 102, 5 . 99, 6 . - 102, 3 99, 7 100, 3 90, 5 101, 0. 96, 3 Sežana j 100, 0 99, 7 114, 7 105, 6 87, 4 100, 9 . 99, 2 300, 0 101, 9 96, 1 Slovenj Gradao i 'l00, 0 98, 0 - 100, 3 ' - 100, 0 100, 9 100, 2 104, 8 100, 0 102, 1 Šoštanj j 100, 0 99, 7 lOO^99, 3 100, 5 99, 7 99, 9 100, 0 100, 0 100, 2 Tolmin ■ ; 100, 0 100, 0 -280, 0 >99, 8' 100, 0 99, 8 100, 0 100, 1 100, 0 Trbovl ja j 100, 0 100, 1 131, 6 72, 2 96, 7 106, 6 89, 0 100, 0 101, 0 100, 5 12 Struktura zemljiškili kategorij po okrajih • v iV 1954 : 2v Slovenija je kljub mal" ®nu ©" bsegu (20. 000 km ) v geografskem in ■ klimatičnem pogleda zelo raznolika, Zato je težko izvesti rajonizaci jo 5 ki bi ustrezala vsem pogojem > S rajonizaci jo skušamo izločiti manjše teritorialne enote (občine, okraje) po kakem tipičnem znaku, vendar moramo pri tem upoštevati tudi druge znake, ki so z njim več ali manj tesno povezani, , .ilco vzamemo za podlago njivsko površino in njen delež od .skupne površine -v posameznih, okrajih, dobimo z združevanjem okrajev tri rajone, ki nekako ustrezajo ekonomski in agronomskotehnični raznolikosti Slovenije. ^ . .^r - c ••••■«■ ' ■ o. '. Odstotek njiv po okrajih se veča od zahoda proti vzhodu, tako da ima zahodni rajon najmanj j vzhodnipa največ njiv* ; i) Zahodni rajon obsega 8 okrajev? ki imajovsi manj kot 10 0/0 njiv* Zato pa ima ta rajon mnogo travnih površin (travnilcovj senožeti in pašniicOv) »ki nudijo dobre pogo^ za razvoj živinoreje^ zaradi tega js ta rajon izrazito živinorejskih ■ - 2) Tzhodni rajon obsega tri okraje z več kot 25°/ njivske površine, kjer pridelujejo največ žita in ga zato imenujemo žitorodnegay \ 3) Osrednji rajon ima 10 okrajev, kjer odpade na njivsko površino 10 do 25 0/0 skupne površine okraja* Ta rgjon tvori prehod iz zahodne gaj v njem so zastopane vse glavne kmetijske strolse s živinoreja, poljedelstvo, sadja, rstvo in vinogradništvo * ■ ' . 7 naslednjem prikazujemo tabelarno vso tri rajore Razvrstite^, zemljiških-, kategorij po okrajih "7T 3/® niiy/r. , |, *7; ®-t3^| ^^T^od" ' ! skupne ! okraju j v LBS 'vise v l površine olp^. . ju. i .. . . . . LESl. . i ali živinorejska rajon Tolmin Radovljica Sežana Kočevje Postojna Grorica Šoštanj Trbovlje ;• Skupaj 3 jO 3. 2 5, 5 5, 8 5j9 7. 3 8. 4 9, 3 1, 4 41, 5 1, 2 2. 5 2. 6 2. 7 2, 1 1, 5 I V M 15, 7 27, 2 45, 8 32. 7 33, 0 46. 8 20, 5 25, 4 $ 34, 1 6, 4 5. 1 4 .4 5, 9 7, 0 5. 2 3. 5 2, 2 39, 7 Osrednji ali prehodni rajon Slovenj Gradec Kranj Ljubljana okolica Celje Grnomelj Maribor okolioa UovO mesto Krško Ljubljana mesto Maribor mesto Skupaj 10, 0 3, 4 22, 2 4, 2 11 ?0 4, 6 22, 2 5, 7 14. 8 10, 3 31, 7 9, 6 15, 6 8, 8 32, 0 7, 8 15. 6 ,3, 4 51, 3 3, 0 16, 2; - 8, 0 24, 5 6, 8 J 18. 7 . 7, 9 24, 9 5, 8 18. 9 6, 4 26, 2 4, 7 24, 6 1, 8 31, 3 1, 0 24, 9 0, 7 20, 9 0, 4 0 17, 0 55, 3 ^ 28, 7 49, 0 Tzhodni ali ž it orodni rajon Ptuj Ljutomer Morska Sobota Skupaj ! 28, 7 ! 35, 4 [ 41, 4 10 35, 2 28, 8 8, 6 6, 3 24, 6 14, 1 24, 3 29, 0 0 26, 6 4, 2 2, 4 4, 7 11, 3 •mkMMMAV**' 13 Značilnosti teh rajonov so naslednje« Zahodni rajon zavzema skoraj 40 0/0 površine vse republike j ima pa le 15?? 0/0 njivi« Povprečni odstotek njiv v okraju je 6, 1 0/0» travišč pa 34j1 0/<>*Pii računai ju teh povprečij smo vzeli vse okraje kot 'enake iti izračunali navadno aritmetično sredino* : Teritorialno je zahodni rajon deljen na dva dela, ker se vanj zajeda osrednji rajon, ki ima v svojem območju ljubic nsko polje z večjim deležem njiv* iko bi delali rajonizacijo po občinah, bi vsekakor dobili neprekinjeno ozemlje z majhnim odstotkom njiv* Osrednji rajon je največji in obsega skoraj polovico Slovenije, njiv pa ima nad polovico (55 »3 0/0) oziroma v povprečju I?®/0* Travišč je v tem rajonu nekoliko manj kot v zahodnem, vendar raz lika ni tako velika kot pri njivah* Vzhodni rajon je najmanjši in obsega člobro desetino Slovenije, njiv pa ima skoraj 30 0/0» Njivsko povprečje je 35 0/0 » pri traviščih pa 26, 6 0/% Medtem ko delež njiv močno koleba po okrajih (od. 3, 0 do 41 j4 0/0)» nihanje travišč bolj umerjeno (od 20, 5 do 5' , >3 0/0)* Travišča so torej precej enakomerno porazdeljena po vseh okrajih, kar omogoča dober razvoj živinoreje. * Majhen odstotek travišč je v nekaterih okrajih v zvezi z velikim deležem gozdov* AIco razdelimo okraje po deležu gozdne površine, dobimo tudi tri značilne rajone, ki se le deloma skla«dajo a rajonizacijo po njivski površini, V pivem gozdnem rajonu je osem okrajev S 24 0/0 do 34 V0 aLi povprečno 28 0/0 gozda. (Maribor mesto, 14 Murska Sobota, Črnomelj, Ljutomer, Ljubljana mesto, Ptuj, Sežana in Gorica), Ta rajon obsega četrtino Slovenije, ima pa le 16, 4 0/0 vse gozdne površine* Drugi gozdni raj on ime tudi osem okrajev s 40 do 50 0/0 gozda (povprečno 46, 8 0/0) in obsega nad polovico Slovenije (53»2 0/0) in 55 0/0 gozdne površine* Sem spadajo okraji« Tolmin, Krško, Celje, Postojna, Ljubljana okolica, Maribor okolica. Novo mesto in Radovljica* Tretji gozdni rajon obsega pet okrajev (Trbovlje, Šoštanj, Kranj, Kočevje in Slovenj Gradec) z več kot 50 0/0 gozda, t* j* od 58*6 do 63 0/0 ali povprečno 60 0/0« Na ta rajon odpade 21, 5 0/0' skupne oziroma 28, 5 ®/0 gozdne površine Slovenije* V boljšo ilustracijo prikazujemo rajonizacijo še grafično s tremi kartogrami* Na četrtem kartogramu je prikazana njivska površina po okrajih v stolpcih za 1» 1954* Zemljiške kategorijo po gospodarskih sektorjih Pri ocenjevanju zemljiških površin zbirajo cenitvene komisije podatke tudi po gospodarskih sektorjih* Pri uvrščanju zemljišč v posamezne sektorje je zadnja leta odločalo gospodarsko načelo, kar smo obrazložili že v uvodnih pripombah* V zadnjih petih letih se je splošnodružbeni(pre j državni) sektor povečal za dobrih 5 0/0 i*1 nanj odpade sedaj dobra četrtina (25, 6 °/0) celotnega ozemlja Slovenije« Nasprotno je pa zadružni sektor padel od 5, 2 ®/® v 1» 1950 na 1, 2 0/0 leta 1954Delež ohišnic je postal nepomemben, ker ne doseže niti 1000 ha(lani še 2760 ha in 1. . 1952 okoli 10000 ha) . o ;ir\ O -• O !Oi O {" šMtrs ^ i .}. iTi f ti O | c8 «* £3 t3 fl i SJ P1 G T-f 1 i K O f i > S i rH U ; s Lr\ Ji o> I i "i ' i 'lli Ki vl! kf?| U~t M s 1 1 o o Ph R i 'M ! I o 1 ■!■? Pi th co o O ^ ' iKMi; ! : o s VI o o : k-' y/. / t h-A !ZZZZE2Z2Z^72|^2i / ; ^ S TnzziijiS \ o o o ^}ir\ ON i— t M M 1-3 t-M O O S n m o cm » i '% \ f ft: "" " " I . \ ^ J {rrrtnrrm / \ ./" ^ >■ v" '■: > i. WZZTJ72 X /-v ,/■ ■3> ', s*~\ -i. - ^ um \ vjrrh / \ ( ;/ krmtnk ~~' 1 ; ' {?55 /L. < S 1 V-r-^ 'i-J •x ^ m?7%' //>. v (7771 /■ \ "ti C" l tfjjf /M A / "1 "• \ mi} X x - \ \ ,-1 'v"7 \ i i / ■f' / 17^1 < S \ J: v \ ea / \ / ■• ■ \ ^ i' ; v ,. j i fZTTt f \ f v .I■ '■■' ■? N ./. 15 o I o ; S> i = LTV ON O : r-t ' M M '" i P, O P-i >V} o p-t Ph P co (=) o o EH fl iH m S Pi i i !! ,A rfll? pi!? liii/M : r. K v ti!! " i i Uh s i I ! A i Jšll I -U#' wityf ! r■ 5 4 * »' p H & i K Ifefc o J CM i ; ij i 5 • Q: 5 :, rt i i, -' ? < O ? ^ CM, -rJ •: "d rd i O 1 te , nJŠ S3 Hi ju t. ;v s A i t > t/ i ! ; * >••• i i A! i K v I M f/ iK\!l. . 'V ' ' ^ -pj i! i i j, 4 **-•• « t ! " , Ji \' : ! Vt . •»« V-: '. f ■ N' i M ! M !V '' ■lll 1 u f l-l i /" N J . iž f s /f :r j !>. 1 H ■J IN v l .J 5 ?: ^' i' /nU!| Uh311*" ? ■' i i i I : ! ; i i . i • '' 1 Vf i j Ki i h ' ji « r "•iti!! i i i , , H li i '. ' ■ | ^ 5 i i-i * " •' i ' t i i # .•v»f, •t, , i t-! ni M ! i f f t i t-' 'ar mii l ^-i ; « 5 , i M 5 1 1 i \ „ * i 4 H-1 ! š I I ' V" T • ■*" ' i i ! N ' f' ri - ' ' i i 1 rf 1 1 ^ ' 1 ■ ■' *• i m f 'I1/!4 b < G •' ■>■■ h' , , ^ , A « 1 i i t f i i v' -' i I i I ' i i . i ( J' i i j Vi i 1 ' i/ xl I j -ff. . ' ! Ml 'V i , ( fV H ( ' , i i ' fj lil! 16 ir\ j r*" l o o «r-^« trS a\ M o fM S M ■' , . 0 o n 1-:' H PH P w o o >o !> & >Cšl itn m cm m CM ; t* 1 t# O ' £8 (\3 T) ! £3 <3 /V. "S n h > n n i i TTT :: u itifi i!' ^' Vllpiliifi iiiiiii!! a hit V • ' U f n H i N rnm Na privatni selctor odpad© nekaj manj kot tri četrtine površine Slovenije (l* 1954 73, 2 1* 1953 pa 73, 5 0/0), ' " Porast splošnodružbenega ter padec privatnega selcfco rja sta pošleUica dveh. • zakonov iz 1» 1953? ki vnašata določane sprememlje v posestnem stanju privatnega sektorja* Prvi, zvezni zakon določa, da postane splošnoljudsko premožonje vsa kmetijska obdelovalna zemlja kmetov nad; 10 iia-# . Z drugim republiškim zakonom sp bila odpravljena viničarska in podobna razmerja v Sloveniji, : Na podlagi prvega zakona je bilo odkupljeno od 2, 304 kmeti&v skupno 7* H3 &a zemlje, po drugem zakonu pa 2. 0 291 gospodarjem 3» 293 ha, skupno torej okoli 10. 400 ha (stanje sredi leta 1954)« Podrobnih . podatkov o tem še nimamo .* Evidenco o "kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premož eii jat* vodijo namreč okra jni - ljudski odbori. JT, ©-^ . da register teh zemljišč še ni povsod ure jen, ker. mar?-. . sikjo ni razčišopno laštniš^)stanje, n^pr* zaradi revizije . agrarnih interesentov, ki še ni končana« Daljo jo šo v teku zamenjava zemlje - zaradi arondacijo, vračanje zemljo dvo lastnikom (z Avstrijo)* Naposled ša ni povsod izvršen odvzem oziroma odkup zemljišč po obeh zakonih iz 1? 1953, ker niso rešene vse pri— . tožbe. Pri tem moramo pripomniti še to, da "kmetijski zemljiški sklad splošnega ljudskega premoženja" ^ obsega podatkov o gozdnih in nerodovitnih zemljiščih, ki tudi spadajo v splošno ljudsko premoženje. « Zaradi tega se je splošnodružbeni sektor povečal V zadajam iGtu za večjo površino, kot je navedena spuočLaiij t, j> okroglo za. 1 7« 500 ha* Pel replike gre tudi na račun zboljšane evidence o teh zemljiščih« Precej težkoč povzročajo še tzv. « agrarne skupnosti, katerih položaj ni povsod razčiščen, čeprav so ta zemljišča postna splošno ljudsko premoženje že z republiškim zakonom iz 1, 1947» Zadružni sektor se je zmanjšal zaradi reorganizacije oziroma raz p tis t a mnogih kmetijskih delovnih zadrug. Teh je bilo po stanju 31, - XII, 1 955 §0 685 največ - 396 - jih je bilo 1* 1951* "V enakem razmerju so se zmanjšale tudi ohišnice članov kmetijskih delovnih zadrug, V tabelah na str« 18 - a prikazujemo splošno družben i in zadružni sektor, in sicer površino po zemljiških kategorijah ter njih delež v primeri s celotno površino posameznih zemljiških kategorij* ■7 splošnodružbenem sektor ju so na prvem mostu gozdovi, kijim sledijo nerodovitna zemljišča, nato pašniki, travniki, senožeti in zatem njive> Značilno jo, da se '' je ^-primeri s prejšnjimlotomprecej povečal delež sadovnjakov in vinogradov, delno tudi zaradi novih nasadov* Kot smo že poudarili, so v okviru splošnol judskega premoženja zajeta vsa zemljišča, ki so -državna last Sem; spadajo poleg raznih državnih posestev in ekonomij tudi gozdovi, ki jih upravljajo gozdna gospodarstva, ter druga zemlja v upravi raznih "nekmetijskih" usta.. novj organizacij ipd. » Ha "kmetijski" splošnodružbeni sektor je odpadlo 1953 samo okoli 18 o/* celotno površine, toda 82°/° 1? vsoh njiv tega sektorja* Za leto 1954 podatki niso znani, ker "bo izve člena posebna akcija šele ob koncu leta^ Zemljiške kategorije po sektorjih v1* 19491954 h 954 11953 j Splošnodrua j 1952 |1951. 1950 (1949 b. . ( drž , )sektor v tiso o, ha i s j l Skupna površina 1512, 0 494?7 494, 7 488, 1 440, 5 406, 1 i . j | Njive in vrtovi i 10, 7 8, 4 8, 4 10, 4 10, 2 8, 5 {Sadovnjaki ( 2, 1 1, 5 1, 5 1, 5 1, 6 1, 4 jvinogradi 1, 9 1, 1 1, 1 1, 1 1, 1 1, 0 It ravniki | 12, 9 10, 2 10, 2 11, 8 10, 7 22, 6 jSenožeti [ 12, 4 15, % 1552 15, 3 12, 3 , jPaaniki I 61, 5 68, 9 68, 9 68, 6 55, 9 ^ 9 Ribniki, močvirja j 0, 6 0, 5 0^5 0, 5 0, 6 0, 5 Gozdovi j 328, 3 306, 3 306, 3 297, 9 262, 4 249, 7 Nerodovitno '-l 81, 7 82, 6 82, 6 81, 0 85, 7 68, 6 Deleži (celotna površina ~ 100) Skupna površina j 25, 6 24, 9 24, 8 24, 4 22, 2 20, 3 Njive in vrtovi | 3, 9 2, 9 , 3, 1 3, 8 3, 9 3, 0 Sadovnjaki j 9, 6 5, 9 6, 6 6, 8 7, 1 6, 2 [Vinogradi | 8, 0 4, 3 4, 8 4, 9 4, 9 4, 2 jT ravniki | 5, 5 4, 3 4, 4 5, 0 4, 3 8, 6 Senožeti 8, 3 9, 0 10, 5 11, 2 10, 8 Pašniki j 23, 6 25, 5 25, 4 25, 2 20, 7 3j Ribniki, močvir ja ! 18, 1 18, 5 16, 3 17, 1 19, 8 16, 6 Gozdovi | 36, 4 35, 1 34, 2 33, 2 29, 4 29, 0 Nerodovitno j 62, 5 61, 0 59, 8 58, 9 61, 0 50, 0 18 Zemljiške kategorije po sektorjih v 1* 19491954 (nadaljevanje) "1951 i 1950T1949 Skupna površina Njiv© in v^fc o vi Sadovnjaki Vinogradi Travniki Senožeti Pašniki Ribniki, močvirja Gozdovi Nerodovitno Skupna površina Njive in vrtovi Sadovnjaki Vinogradi Travniki Senožeti Pašniki Ribniki, močvirja Gozdovi Nerodovitno 1954 | 1953 Zadružni I 195 sektor v tisočih ha 23, 8 28, 9 91, 4 102, 0 104, 4 50, 81 3, 8 1 s3 1, 7 4, 4 1 >4 4, 1 0, 1 4. 0 3. 1 2, 0 5, 5 20, 6 22, 7 22, 1 9, 9 1, 5 3, 2 3, 3 3, 2 1, 9 6, 0 2. 0 4, 4 0, 1 6, 4 1. 1 2, 6 2, 7 2, 6 2, 0 17, 8 8, 3 15, 8 16, 5 6. 6 10, 2 0, 2 26, 8 4. 7 18, 0 7, 6 14, 9 0, 2 27, 3 5, 3 12. 1 10. 2 0, 2 28, 0 0, 0 10, 5 6, 4 4, 1 j Deleži (celotna površina » 100) 1, 2 1, 5 4, 6 5, 1 5, 2 2, 5 1. 4 5. 8 7. 3 1. 9 0, 9 1. 5 2, 8 0, 4 2. 4 2, 0 6, 8 8. 3 2, 6 1. 4 1, 6 4. 5 0, 7 0, 8 7. 5 14, 3 11, 6 7, 1 4. 6 3, 8 6, 6 3, 0 3, 4 8. 4 14. 7 11. 8 7, 6 5, 6 5. 5 6, 1 3, 1 3, 8 8, 3 14, 1 11, 7 7. 1 6. 2 5, 9 6, 8 3, 1 4, 6 3. 5 i l' z\ m i 4. 6 2, 5 2, 9 1, 2 2, 9 V zadružnem sektorju prevladujejo pašniki , gozdovi in nato njive* Po velikosti deleža odpade na za - družni sektor zelo mnogo vinogradov in sadovnjakov, kar pomeni, da so se obdržale tiste kmečke delovne za&ru ge9 ki se "bavijo prvenstveno s tema dvema strokama, Y zveznem merilu je odpadlo 1» 1953 na splošno - družbeni sektor 4*5 0/0 njivske površine, a na zadružnega 15:s5 0/0j pri pašnikih, je znašal delež 46, 6 0/0 oziroma 6?5 0/0i» ' ' Skupine n j i v sk i h posevkov (kolobar) V Sloveniji gojimo zelo veliko število raznih njivskih posevkov. « - Po "kmeti j ski statistiki izkazujemo 40 glavnih, posevkov? dejansko pa jih je okoli 70* Glavne njivske posevke imenujemo t iste ? ki dajo v določenem gospodarskem letu glavni oziroma prvi pridelek« Razen tega so pri nas precej razširjenivmesni posevki (med glavnimi posevki), , dalje podsevki ( navadno jim služijo žita kot zaščitna ali varovalna rastlina) in naposled strniščni posevkij ki pridejo na njivo za nekim glavnim posevkom«. Klimatsko pedološki pogoji namreč, popuščajo tako pestrost i glede števila posevkov i glede njih razvrstitve v vse j vegetacijski periodi. ; ~ Ne glede na prednjo razvrstitev posevkov po dobi in načinu setve poznamo v kmetijstvu še drugo, in sicer po načinu obdelav® oz^po namenu uporabe pridel - kov« Vse skupine posevkov po tem sistemu tvorijo kolobar ali tumus » Poznamo dve vrsti kolobarjev* agrotehničnega in ekonomskega. ;S, stališča agrotehnike uvrščamo posevke v naslednje skupine s žita, okopavine in detelje. . Ekonomski kolobar združuje posamezne posevke v skupine v glavnem po namenu uporabe pridelkov} tu razlikujemo i šitaj industrijske rastline , v^nine, krmne rastline, praho in ostalo. Pod ostalo so mišljene drevesnice, trsnice in neobdelane njive« Razlika med obema vrstama kolobarjev so preoejš«? nje in jih moramo priaaalizah upoštevati* Tako je n*pr* komza okopavina, toda v ekonomskem kolobarju jo prištevamo k žitom. Bazne krmne rastline spadajo tudi k okopavinam itd. Navedeni ekonomski kolobar se uporablja tudi v mednarodni statistiki. " -Na naslednji strani so prdkazane skupine posevkov v Sloveniji v zadnjih sedmih letih:. Glavna značilnost našega kolobarja je, da je kljub znatnim posegom .v kmetijsko proizvodnjo (v dobi administrativnega socializma) precej stabilen. ITajvečji odstotek odpade na žita (okoli 560/0), a vrtnine in krmne rastline imajo približno enak delež — vsaka petino njivska površine. Itelež industrijskih rastlin je minimalen (2— 30/0 ) . Približno sn odstotek odpade na drevesnice, praho in neobdelan© njive« Izmed vseh so najbolj stalna žita. • Industrijske - rastline postopno nazadnje join se je jih površina vzadnjih 3 letih mižala za več kot 3000 ha ali za 40°/°. 19 Hastlinske skupine n jivslcili posavkov v 1*1948— ^ 954 ;^sica povrsma Žifea Industrijska rastlino Trbnina Frrmo rastUno Drovosnlao , trsnioa Fralm Noo^dolano njivo 1954 Površina v iia 1953 1952 1951 1950 1949 1948 275 953 153 451 4 779 57 686 57 002 • 364 . 1 385 1 286 276 650 154 045 5 104 58 997 56 040 217 1 416 831 273 127 151 456 6 242 55 887 56 530 403 431 271 434 151 911 7 951 52 901 55 185 . ■ • 227 1 319 1 940 265 091 151 451 7 577 51 565 50 855 • 167 1 ©59 2 467 281 349 282 966 156 487 6 599 55 494 62 267 173 ■ . 2341 095 157 332 ■5073 58 823 5-3 272 • 134 2 9. 93 Strukrfeura (njivska površina ** 100) Žita Industrijsko rastlino Vrtnina Krmno rastlino Drovoanicoj trsnioo Praha 11 HeoTadelano njivo 55, 7 1, 7 21, 0 '20, 5. 0, 1 0, 5 0, 5 55 j 7 1, 8 21, 3 20, 3 0, 1 0, 5 0, 3 55, 5 2, 3 .80*5 S^, 7 0, 0 0, 5 0, 5 56, 0 2, 9 19, 5 20, 3 0, 1 0, 5 0, 7 57. 1 2, 8 19, 5 19. 2 0, 1 0, 4 0, 9 55, 6 '2, 4 19? 7 21 ,8 0, 0 0, 1 0, 4 55, 6 1 ?8 20, 8 20, 6 0, 0 0, 1 1, 1 20 Površtoa vrtnin so Jo povečala zlasti od 1. 1951 člo le 1952 za skoraj 3000ha in v našlo etnjom Ig tu. zopet zadobrih. 4000 lia? v zadnjem lotu jo nekoliko na^adovalr. . Tolik porast gre skoraj isKLjuč— no ha račun krompir jaj k3, je m jvažnejša vrtnima Dvig je povzročila ugodna cena krompirju v 1. 195^ in 195^» Nasprotno pa js imel padoo cone spomladi 1954 za poslodico, da so ga. kmoto7Q. loi sadili to leto nekoliko manj. Slovenija ja glede kjnišnili žit zelo, pasivpa«. ločino pridelka porabijo pridelovalci zase 3 zato cena žita ni nikoli močno vplierala na dvig oz„padec:pro~ izvodnjo. Dooela drugačs je . pri krompir jUj ki je pomembno tržno "blago. Precejga prodajajo na samo na domačem trgaj, - temveč ga izvažamo tudi V druge rs — publike. Padec površin nekaterik industrijskih, rastlin, ima dva vzrokaž ukinitev obvezne oddaje io^rantabilnost«. - ■ Sladkornapesa je nazadovala od 1080 ha -^r ijr 1949 na 53 h. a v 1^19%' Pridelovanja sladkorno peso je nazadovalo zato j ker v Sloveniji še nimamo sladkorne tovarne, prev©® pese -v druge republik® pa pro^ izvodnjo sladkorja preveč podraži« Sončnice so v štirih letih nazadovala za 3/4» t> j^ od 2200 ha1^1950 na letošnjih 530 ha. , Sončnice močno izčrpavajo zemljo, zato jih opuščajo. Oljna repica jeizredno hitro naraščala takoj po vojni in dosegla višek 1. 195" ' z 2*100 ha, nater ' js nazadovala. Leta 1953 so posejali le še IJOO ha in pri tem je obstala tudi letos« Hmelj je za naš izvoz izredno važen«, llfed vojno so ga JTeoDi smanjšaliim tretjino hOikdan je ga -obsega. Po vojni se Je postopno širil in dosegal največjo povrsiiio* 1. 1954» . 'Ič&Ž ha. Faslednjo leto je nekoliko nazado^al in - obsega zadnji dve leti 1 600 ha. Iterago. industrijsko rastlina ni^p .poaiombrioo . Po^^šias. tosmih rastlia so so v zadnjih štirih letih povečala, za voč' kot ^000 ha, t>g>~' nokaj voo kot za 11°/®. - Iz^adok močnih krmil n&:: tržišču sili kmetovalca k vočanja proizvodnjo krmnih rastlia, v prvi vrst i. : razhih: detel jo Črna detelja je bila 1. 1950 verjetno prenizko ocenjena. Tedaj 39 obsedla okoli 17«000 ha in se je do leta 1954 dvignila na dobrih 22 »000 ha. • : . Luč. ema kaže tudi povečanje od 9000 hana i 11. 600 ]ja. : _ Toč kot za 100°/® se je povečala površina pitnika (zeleno koruze . za krmo ali silažo), t. , od 1. 300 ha 1. 1956 na 2. 700 ha lf1954f v Prahe "in neobdelanih' njiv" j® v Slovoniji aalo mdlo. Bej* neobdelanih .njiv ja v obmo jnem pasu, delno pa so s© povečalo pri veliki poplavi v začatku junija 1954 v celjskem in krškem okraju« Toda 90°/° njiv, ki so bilo dne 13«TI. izkazane v statističnih, obrazcih kot neobdolanes je bilo posejanih naknadno. Lemanjši del njiv j® bil tako uničen (odplavnjena zemlja ali naplavi jen gramom}; , da niso več sposobne za obdelovanja. Baz like med kolobarjem LE Slovenijo in HiRJ so salo značilno. T jogoslova nskem kolobarju prevladurjejo" žita; (t3j80/0), zelo malo jo vrtnin (6, 00/0) in karamih rastlin C7j40/0)« I>elož indust r i j sk ih rastlin £i ^9Wnio 111 pr Kolobar po ooktorjih • Na povprečni republiški kolobar vpliva najbolj privatni sektor, ker odpade nanj S4>50/0 v&oh njiv« Prikazali bomo zato samo kolobar v splošnodružbenem in zadružnem sektor ju v zadnjih štirih, letih. Skapine posevkov po sektorjih (v odstotkih njivske površine) I Skupina ! 1954 f 1953 i 1952 j t95l -i i ]_ : J_, i__ ; } _ ^ J } | Splošnodružbeiii sektor j Žita J 39, 8 36, 4 39, 6 39, 6 ' Industrijske rastlind 2, 0 1s5 1, 4 1, 5 | TTrtnine j 22, 9 25, 6 26, 7 2&, 7 1 Krmo rastline I 32, 0 33, 1 29, 1 26, 0 j Ostalo 3, 3 3, 4 3, 2 4, 2 j Zadružni sektor I Žita j 46, 0 47, 5 54, 2 54, 5 ] Industrijske rastline! 1, 9 2, 7 3, 2 3, 7 | Vrtnin© [ 19, 2 ^3, 0 17, 9 21, 7 Knane rastlin® . 28, 7 24, 8 23, 1 | Ostalo / .4, 2 .2, 0 1, 6 •Oba kolobarja se pi?ece j razlikujeta od re publiškega povprečja. Odstotek žit ; je precej manjši (4CM60/0), vrtnin je hfekolilso s® vešč ,pa> je krmnih rastlin« Slednje pričajo, da s o naša državna kmetijska gospodarstva inKDZ orientirana na živino rejo, dokazuje pa vorjetno tudi pomanjkanj© močnih krmil. 22 Pos&messni posevki •Pri skupinah posevkovsmo že omenili posamezne posevka in njih spremembe v Šasu od l#1948, do 1954 «7 tabeli na str^. pritezujemo pregled v&oh važnejših posevkov za navedeno razdobje* Iz tabele o deležu posameznih posevkov vidimo, da je nihanje med leti raznioroma zelo zmerno. Vidnejši je porast krompirja in lucemo. Pri vseh ostalih so spremembe manjše in smo jih obrazložili že prej©* • ^ ■ Po obsegu posameznih posevkov lahko naredimo v&cje ali manjše število velikostnih skupin. Za leto 1954 prikazujemo v naslednjem pregledu 5 skupin posevkov po njih površinskem obsegu. Posevki po velikostnih skupinah ••• -••• PovJ^ina | :_ 0 -b s j Posamesaii posevkov { ha i 0/® posevki Uad pšenica, krompir, ko20. 000 ha | .187 447 ^8, 0 raza, rž, črna detelja 20. 000 oves, ječmen, lucier-* do ] 40 962 14, 8 na 10. 000 » | [ 10. 000 ] i krmna pesa, prašno do 1 33857 12, 3 proso, kapusnice jkrrnr1*000 ■ - ; no korenje, soržica, .j -• j pitnik, hmalj, oljna j repica, fižol, drugo detelje, grašioa Površina posevkov 1. 000 ha do 100 «« Pod 100 ■EšT" 6 li s e g i 3. 862 353 6. 437 1, 4 0, 1 23 3. 035 1. 1 Posamezni posevki " ajda, lan, konoplja sononica, koren j čok, ČG" bula, česen, gr^h, paradižnik, paprika pira, sladkorna pesa, pikorija, soja; , mak, tobak, sirek, leča, krmni grah, raohar neomenjeni pose\rki pri industrijskih rastlinah, vrtninah in kranih rastlinah drevGsnioe, prahain neobdelane njiv© ■Šesto skupino tvorijo t zv. neomenjeni posevki, ker v statističnem obrazcu niso izkazani posebe j, temveč -le skupno. V sedmo skupino smo uvrstili -površine drevesnic, trsnic, prahe ihneobdelanih njiv. Odstotki so. računani od skupne površine njiv«; ? •' Dobri dvo trdjjini njivskih površ in > zavzema pet posevkov največje velikostno skupino z -voč kot ; 20*000 ha^ V drugi skupini so samo trije posevki, na katere odpade slabih 150/0. V tretji skupini je enajst posevkov, ki zavzemajo dobrih iz0!0. Četrta skupina ima ,10 posevkov s 1, 4°/° in pa ta tudi. 10 posevkov z 0 , 1 0, /0 od njivsko površine. Neomenjenih posevkov v Sesti skupini nismo mogli uvrstiti nikamor in smo jih zato prikazali posebej. " Okrajna cenitvene komisije so 1. 1 954 -na podlagipoznavanja razmer ocenile za ves okraj površine posevkov? označenih v -obrazcih, kot j druge industrijske rastline, druge, vrtnine oz„druge krmne rastline. •Podajamo pregled teh posevkov za vse ozemlje LE Slovenije. Industrijske rastline i gorčica. 4 ha bolhač " vrbišea (nasadi vrbovega šibja) .. . . , 28 » zemeljski orešeiicl n Vrtnine« razne vrste solat „, , 1 64T ha n n n n n n n kuBiare .. . . . . . ••a«*. r^eča pesa špinaca »■••»o. <>«>••• čebulcek • • • • • » o » « o > jedilne buče .. . . . . . ja joevoc * * .. . » "belus •»»•«•••••• 4 0 » dišavnioe in zdravil* nc rastline vrtne j agodo . . i ^ , sotvišea(za proizvodnjo vrtnin) 394 312 172 158 46 9 7 296 96 21 n Krmne rastline; travne in deteljne mešanice ». . . 1. 317 ha druge krmne mešanice j. **#-' 811 w krmni radič in « solata 159 H krmna rž 369 n krmni oves • » » , , 67 " krmni ohrovt 69 " ogeršica 61 " topinambur .. ^ .. .. 111 M sladkorni sirek - za krmo .. . ». 30 n volčji bob p a. v p 26 n sudanska trava 20 n travišča za pridobivanje travnih semen *. • I^ž n 23 Važnejši posevki v 1. 19481954 P o s e v o k Pšenica Krompir Koruza Bž Črna detelja Ottgs Ječmen Luoema Krmna pesa Proso prašno Kapusnice Krmno korenje Soržioa Pitnik (I) Pšenica Krompir Koruza Ha Črna detelja Oves Ječmen Luoerjaa Krmna • pesa Proso prašno Kapusnice Krono korenje (I) Soržioa ■ Pitnik "W" ~ 1954 j 1953 » v • Površina v ha j 1952 1951 1950 1949 1548 51 «95 47 593 40 981 25 027 22 151 14 888 13 492 12 582 8 789 3 981 3 379 2 841 2 945 2 68 8 Odstotni 51 209 48 332 41 465 25 388 21 473 15 278 13 740 .11 624 9 015 3 914 3 496 2 937 25^ 2 488delež "(njivska 50 03 2 44 793. 39 902 25 6^0 22 31$ 15 148 13 637 10 608 8 742 4 083 3 395 2 978 2 434 2411 49 719 41 676 39 462 25 481 19 531 16 113 13 199 9 700 8 119 4 743 3 049 2 841 2 500 1 867 površina, « -100)" 18, 7 17, 3 14, 9 9. 1 8, 0 5U 4, 9 •4' , 6 3. 2 1, 4, 1, 2 1. 0 1. 1 1, 0 18, 5 17r5 15, 0 9, 2 U 5. 0 4. 2 3. 3 M, 1, 3 1. 1 0, 9 0, 9 18. 3 16. 4 14, 6 9. 4 8, 2 5. 5 5, 0 4. 0 3j2 1, 5 1, 2 1. 1 0, 9 0, 9 18. 3 15. 4 14. 5 9, 4 .K ti 3. 0 1, 7 1. 1 1, 0 0, 9 0, 7 49 338 40 738 38 181 25 586 17 123 16 836 13 061 9 002 7 534 4 987 2 931 2 453 2 690 1 278 18, 6 15, 4 14, 4 9, 7 6, 5 6, 4 4, 9 2* i' , 9 1, 1 0, 9 1, 0 0, 5 48 263 42 529 41 2^8 26 267 2$ O54 18 129 13 418 to 775 8 847 5 617 3 653 2 965 2 56I 2 18£ 17, 2 15, 1 14, 7 9, 3 8, 5 & 2. 0 1, 3 1. 1 0, 9 0, 5 47 492 44 190 42 I59 25 292 25 146 18 060 13 071 11 2*8 9 307 6 607 2 881 2 525 3 018 2 470 16. 8 15, 6 14. 9 H ki 4, 0 3, 3 2, 3 1, 0 0, 9 0, 8 ■ Alco Tal navedene posovks razvrstili po velikosti v ustrezno skupino, ostano struktura po skupi. nah. nespremenjena j poveča se lo ostrost posevkov*' . V FLRJ ja rasporod posevkov po velikosti' precej različen. - Opazna jo moona koncentraoigadvoJi posevkovj ki zavaomata skupno skoro 60°/° nj&vafe por vršino. Fa p:, ?vGa mesta je koiiniza s 33°/° in nato pšenica s 2 6°/°« Daleč sa njima pride jo« ječmen, (5°/°) ? nato rž (4 s I0/0) in krompir (3j30/0)e Vseh pat posevkov za jona Ji š 50/0 njivske površine iTLRJ. . Druga mačilnost je preoojšnja površina indu~ strijskih. rastlin - sončnio, sladkorne pese in konoplje. , kizavzemajo slcupno 228. 000 hp, ali 3»' l0/0 njivske površino« ■ * x v * Delež posevkov po skupinali 1. 1954 Žita so najmočnejša skupina, saj odpade nanjo skoro 560/0 njivske površine. V "tej skupini j© devet posevkom« Na prvem mestu je pšenica z okroglo 52. 000 ha ali 33 »7°/° žitne površine, takoj za njim pride koruza z 4100© ha ali 26, T0/0? tretja jo rž s 16, 3°/°» sledita ©ves (9 »T®/0) in' ječmen (8, 8°/® )i Ha ostala štiri posevke odpade' le 4>80/0 žitne po-« vrsino. V PLRJ' jo daleč na prvo m mostu koruza, na katero odpade kar 45 0/0 žitno površino, a njej slodi pšenioa s 350/0, > , ' Cba posevka zavzomata kar 80°/° žit, toroj jo koncentracija isrodno močna. • ^ Izmed 11 industrijskiii rastlin sta v Sloveniji pomembni le dvo kulturi j oljna ropica in hmol j f na prvo odpade 35j30/0 j dnigo 33j50/0 površin te sloipina. - T KLRJ šo na pa^veo. . . mostna sončnico (29 ,4°/°) »nato sladkorna pesa (26, 2° /® ) in konoplja ( 15 j^0/0 ) • Belož v^nin v Sloveniji jo za 35O 0/c, v^č ji kot v ELEJ. Uaji^ažno jši jo v "tej skuipini 'kronpir^ na katerega odpada 82, 50/0 v' iH; nin» ^ IHidi v zveznem merilu je Icrojapij? na pry$im. mestu, toda z znatno manjšim deležem (5^0/0)* Pri krmiJa rastlinah. prevladuje črna detelja, (okoli 39° /Q) t M ji slede lucema (22, 2°/°), krmna pesa (15, 4 0/0) in druge« Y strtddaari krmnih ^. stlin za FLRJ je na pr^em mestu luoema (410/0)s nato črna detelja (19S50/0)« Karakteristično za knetijstvc Slovenije je, da pose je komaj 1 j T0/® koruze in 2, 7°/° pšenico j toda skoro 20°/° površin krompirja v primeri s površino tistega posevka v HjRJ. . M Tme sni posevki in podsevki "Vnosne • posevke lahko izkažemo na dva načina« v ustrezni površini glavnega posevka ali pa v reducirani površini. Za ugotavljanje dejansko struktura posevkov in hektarskih pridelkov je primernejša reducirana površina. Alco imamo n«pr> 1 ha krompirja in v^os fižol ,1)1 dejanska površina krompirja znašala okoli 80 a, fižola pa 20 a« Po veljavni metodologiji izkazujemo v naši sta25 tistiki -TtiosnG posevka -v nerodne irani površini. Zato* jih ne amomo prištevati lepovršinam glavnih, po — sevlcov, ker "bi sicer isto površino prikazali v dvojnem oTjsagtu "Pač pa laMcc primerjamo sloapno^ površino vnosnih posevkov s celotno površino njiv (taTaola na str. 27 ) Delež vmesnih posevkov narašča ia leta v leto in ja dosegel 1. 1954 že 31 0/0? Ua prvem mestu je vciesni fižol (41*000 .ka), nato "buče (30*000 ha) insončnice (11 «500 ha) • * Navodeni trije posevki so zavzonali 1. 1954 97°/° vseh vnosnih posevkov* * Tako velik delež vmesnih posevkov inia svoje varolco. T Sloveniji prirmnjkaje njiv, a pro "bivalStvo je gosto naseljeno« Zato skušajo poljedelci " iakc ris t iti' vsako ped zemlje. Te čina proizvajalcev spada v skupino malih posestnikov* Hod njimi jo mnogo takih, ki jim je kmetijstvo stranski poklic. Vsi ti hočejo pridelati po možnosti vso Bdonaw, zato gojijo veliko št ©vile kultur, hodiš i v čistih, ali mešanih nasadih in to od rano spomladi do pozna josoni. nadaljnji vsrok so prirodni pogoji. Z gojitvijo po več kultur skupaj skušajo zmanjšati posledice neugodnih vremenskih razmer (sušo oz. moče). ITapossled naj omenimo šo en v^rok, ki še ni docela ra - z iskan. . Trdi sa namreč, da dajejo nekatere kulture večji pridelek pri vmesni kot pri čisti setvi« To pojave raziskuj o fitosociologija. V gozdarstvu je sožit jo rastlin že precej raziskano in upoštevano. Z6 Podsevki so tudi aeke vrste vnosni posevki , toda razlika med obema jo, da vmesni posevki dozorevajo skoro hkrati s glavnim posovkon, podsovki pa sozačno raavijati šele potem, ko je "bil njih varovalni glavni posevek pospravljen z njiva. . Kot "varovalni" posevek pridejo v" po štev v glavnem zgodnja žita. Zato smo za primerjavo (tabela nastr* 2? )• tudi vseli razmer je Skupne površino podsevkov do površine zgodnjih žit* Njih delež narašča in jo dosegel v 1*1954 skoro 20°/°. Najpogosteje sejbjo kot podsevek razne detelja, detel jno mešanico in korenje. Površinaslednjih se jo v zadnjem lotu nekoliko zmaa jšalay verjetno zato, ker so težko dobijo plovioo za pletev stmišč. Skupaj Korusa Kconpir Pižol Konoplja (sen©) Sončnice Buče Drugi posevki « # * Delež vmesnih, posevkov od njivske površine (V0) Tnesni posevki v - 1954 ha 85 328 403 219 41 269 78 11 46% 30 195 1 700 31, 0 Struktura '1954. 1 1953" j 1952 1 *95i i "1950" T 1954T "1953 1 1952 [" 1951" [1950 79 316 77 444 70 785 61 308 345 208 36 393 55 11 153 29 820 1 342 261 148 36 760 63 11 372 27 800 1 040 1, 6 28, 4 536 237 32 533 - '39 11 302 1 438 700 213 186 27 487 82 11 366 21 284 600 26, 2 23, 2 100 100 0, 5 0, 2 48, 4 0, 1 13, 4 35, 4 2, 0 0, 4 0, 3 45, 9 0, 1 14, 0 37, 5 1, 8 100 100 100 0, 3 0, 2 47. 5 0, 1 14. 6 o 1, 3 36, 0, 7 0, 3 46^0 0, 1 16, 0 34, 5 2, 4 : 0. , 4 0, 3 44, 8 0, 1 18, 6 34, 6 1, 0 Podsevki v 1. 1950 - 1954 (ha) Skupaj Grna detelja Luoerna MaSanic c dotelj Korenje Drugi podsevki^ Delež podsevkov od površine Bgodn jih. žit (0/0) 1954 11 985 2 902 528 6 098 478 19, 5 Površina ha Struktura i 1953 i 1952 1951 I95O j 19^ | 1953! 1952! 21 991 20 172 18 140 18 553 17 &14 10 234 2 607 461 6 275 141 121 298 853 727 10 209 1 837 344 5 596 567 17, 9 16, 3 16, 5 151 719 319 290 165 15, 5 100 100 54, 5 13, 2 2, 4 27, 7 2, 2 51, 0 12, 5 2, 3 31, 2 3, 0 100 50, 0 11, 9 1, 6 32, 4 4, 1 19511 1950 100 100 55, 0 10, 0 1, 9 30, 0 3, 1 52, 0 9, 5 1, 8 30, 0 6, 7 27 Struktura v i •» o g r. . a d q v ' ! in pašnikov Pri splošnih, analizah jeni j eno vse vinograd© kot celoto, pri podrohnih pa jih norano razčleniti po v2>-: stali trt j in sicer ž na žlahtno trto (cepi jano na podlage ano^išklli vfst) j. na donaco necepljano trto in na samorodnioe ali hlbrido (tahela na str* 28 ) : , " " Pretežni del vinograde^ zavzena pri nas žlahtna trta, ki, zahteva dosti boljšo nego kot 'sanorodnico. Zato so s© slednja po vojni proč o j razširile. Fasadi star© donaco trto so sfeoro po vs en izginili. Za prejšnja leta Jo izkazane. vGČ ja površina toh viaogradovj ker so oenitvena konisijs starejše nasade nanj znanih, sort trto ponotona prišteval© kdonačin trfcan, čeprav so "bileoopl jenoa Povečan jo v le "1954 jo resnično, ker so v gorišken okraju napravili nekaj nasadov Z , -donaco trto v poskusno na ne na. * : 'Pu^di pašniks, ločino v tri" vratornižinski pašniki so vs i 'tisti, ki segajo do 750 n nadfnorsko višinoj nad to nejo so višinski pašniki»PoscTmo skupino tvorijo kraško pašniškp; : goličavO (ali tzvegna jno) » Pripomniti rhorano, - da segajo v išiovoniji planirtski pašnilci tudi' pod 750 n. Zato je trc" ba navodimo no jo vzeti Tsolj kot približno« ' •' • i' ' Ha grobo v^oto odpade na vsako v^sto pašnikov tretjina površino. 28 Bazdelitov vinogradov po vrstah v 1« 19501 954 ^ pj^3 j 1$52 | j (' ^Svrjtšlna ^1» * "T~~^ ; "T--" - | Vsi vinogradi j 23 120 23 0S2 22 499 22 587 21. 9?, 6\ Na anorišlci podlaj gi. ; . . .18 011 17 946' 17 345 16 884, 17295! Domča' trta 31 20 101 v . -415. 115' | Sanorodnico T; | . ,5 086 5' 116 5 033 5. .288. 4 ,516 f \ Struktura v 0 j01 , , ] "Vsi vinogradi | 100 100 100 100 .. 100 j Na aneriški 1 podlagi I 77, 9 77, 7 77? 1 T4?8 78, 9 Uonača trta j 0, 1 0, 1 0, 5 1, 8 0, 5 Sanorodnico j 22, 0 22, 2 22?4 23?4 20, 6 Bazdelitov pašnikov po vrstah v 1» 19501951 .. . . ? |. 1954 11953 11952 (1951 {1950 j j Površina v ha 1 Ysi pašniki =259718 267712 270800 271595 27046I j Nižinski j 94774 101223 102196 -$3^0$ 128298 f Planinski j 81352 79440 75243 £4336 69756 j Ecaške goličavoj 83592 S7049 93361 G7775 72407 i Stnakbura v 0/0 .. . f Vsi pašniki I 100 100 100 . 100 100 Nižinski | 36, 5 37*8 37>7 36, 6^ 47, 4 Planinski j 31, 3 29, 6 27, 8 31s1 25, 8 Iraško goličavoi 32, 2 32, 6 34, 5 3^, 3 26, 8 Zemljiške kategorije (PO2) Statistični podat]fei za okraj Koper za 1o1954 BaštlinslsB skupine " njivskih posevkovi ;; ; ' ; Skupna površina Njiv« in vrtovi Sadovnjaki Vinogradi Travniki Senožoti Pašniki . • Hi" bnilci, nočvirja Gozdnasenljišča nerodovitna aenljišča Površina { : s 22295 100 f 618 320 673 293 891 303 34, 2 1, 4 12, 0 5n >0 4 ^0 15, 2 506 15, 7 611 11, 7 Hjivska površina Žita Industrijske rastline Vrtnine Krone rastlin© Drevesnica Praha « | - HeoMelano njiv© \ 46 Površina 'hi' [" °7' c 7 §18 2 638 99 3 268 1 556 11 100 34*6 1j3 42, 9 20, 4 0, 2 0, 6 Važnejši posevki Pšenica. JsČnen Oves Korusa Krbnpir GetnaLa Česen Fižol Grah K^)usnioe Paradižnik Lucema Površina "ha" " 7!" " " ' ®/®" 1 35^ 144 56 1 081 1 569 78 47 329 70 48O 1 489 17, 7 1, 9 0, 7 14, 2 20, 6 1, 0 0, 6 4, 3 5. 2 0, 9 6. 3 19, 5 •Zaradi različnega tolmčonja definicij posanez*nili vrst - po oonitvonih konisijah Jcoletejo površine iz leta v leto. Itelež niz inskih • pašnilcov se je nekoliko znanjšal, planinskih, pa povečal. Znanjšanja kraskib. goličav gre dolno na račun pogozdovanja. Dodatek PODAT ICt ZA CKB&J KOPER • Po spcraauniu z dne 5 « X* i 954 pripada FLS Jugoslaviji bivša cona B Svobodnega tržaškega ozemlja in. del bivše cone A. Gono B sta tvorila dvaokraja, od katerih, j© pripadel okraj Koper IiS Sloveniji, okraj Baje LR St; «vetski. Objavljano statistične podatka o površinah, zemljiških katogorl i, rastlinskih, skupin in posameznih. posevkov za okraj Koper, toda brez dela o ona A, ki meri približno 1100 ha« lamed vseh podatkov jo najbolj značilen v&lik odst otok vrtnin^S0/0) jkor jo ne Koprskem zolo razširjeno pridelovanje • zgodnjega kroapir ja , in paradižnikov* ^ 1) Zemljiške kategorije po zenljišksn katastrja, da okrajih 1, 1S54 I Hjiva } • | Slcupa j ] • in • J Sadovn jaf Vinogradi j vrtovi! ki j Travnika] Senožoti! Pašniki Lfi SlCr/miJA Cel jo Cmoaol j Gorica Kočevje * 'I Kranj Krško Ljubl jana -mestci Ljubljana okol Ljutomor Maribor ne sto Iferibor okol. Morska Sobota Novo mesijo Post o jna Ptuj ■ Radovljica Sežana Slovonj Gradec! Šoštanj ] Tolnln ] Trbovlje i 1599226 337459 20501 155355 50715 103934 118512 113703 93235 20429 191831 48873 7767 135528 94654 116032 139646 101449 87465 ai740 70211 1 28493 10773 10421 9515 16461 22244 5960 35331 1881 ZtzRA 38927 26515 11580 23794 4279 8159 12640 7976 6031 6866 70 1450 2238 1109 6579 780 1106 337 2093 393 20 702 647 301 s ! ! »i— Ribniki, trst iS ja, močvirja Goadna aonljišča Nerodovitna zenlja 30058 342204 32971 275978 3650 1951 4645 1 324 399 3163 1189 3362 125 2770 898 260 400 28537 12983 23705 28575 13406 13143 5824 32044 8451 770 19227 19748 14649 32542 14574 11805 20104 3535 6522 27443 5528 13669 16074 18999 14569 593 22618 2472 759 13036 3287 11440 28073 9007 15545 31456 12146 14612 1974 53 7 5 2 72 437 31 1 118 137 m— 426 157 524 3 849794 IO8287 5602 4611 72162 15290 33494:. 59149 61479 42343 6236 91062 11749 1865 61714 24699 55141 62469 251 62 50757 24447 47895 33S88 43145 25648 4437 2015 4226 2266 6333 4478 1674 7968 2219 975 4307 5887 4094 5272 18146 2378 2294 6306 17798 1395 30 Z) Zemljiško te gori jo po knetinsKi . „ . _ ■ Xl0^2 okrajih ^1954 " "" T "Z I "" nrpii 'r^. 1-; 1! w. ' - .••. . . . ^ m:™5' 1 v-i" j Skupaj j ^ j Sadov^oaf-} Tmogra^l Travnif i I S' . i' kiI i di 1 ki | i I vatfsovi" ? •!••••• I • I ^ , ,lf, • ni, , , iinru ■ > 1 1 11 1 *' rir --t iiiiiin ■ hŽiiiiiiii n Vim Tiiiii. iimiiiorni im LE SLO7EHIJA 1999226 275953 22236 23120 232C67 : Cal^o | 155356 24221 1580 2183 33700: • : 6moaoXj' I 59712 9202 459 n 1214: ■; 1853; Grorica i I • 103954 7553 200; . 2903 ' 8924' Eočovjo | II8512 6092 752 1 6i; 2Q Kranj j 113703 12578 llfT - 7763 Krško ] 93236 175^2 589 3368 15129 LjuMjana nokto 20429 5031 1u0 - 5739 L julDl jana okol. 191831 20478 1321" 157; 34832Ljutoraor, ! 48873 17301 2514 2836 8942' Maribor nGst|o 776? 1934 770, 384 1132: Ilaritorolcoiioa 135528 21961 6977 2725 20 727 Murska SolDotJa '94654 39026 770 1202 19709 levo nesto ; 116032 2J6S7 1037 2597 96OI Postojna i 13964 6 8300 311. ' •-3' ' 14047 FtujI 82829 23776 1749: 2737 14993 Radovljica .1 101449 3194 246 ' ^ 5563 Sožana I 87465 4O25 -' lO; ; ; 599; 1265 Slovenj Gradoo' 84740 £^67 60$:i - - 6*172 Šoštanj j 70211 5909 644: 132' . 555B Šolnin j 128493 379« ■ .14 : - 1 6407 Trbovlje | 44823 4165 80' 38€7 M. . . I. , M .1 ^tatištični slrašM [Površina v iia. ) v/ I _ -i. . IŠiteiiki, SonozGI Pašniki? ; te" 1 : ] močvirja Gozdna lITorodovit z eni ji! na zortsca I Ijišča 149199 259718 3061, . ; 902945 1. 30919 364S 12379 16548 17802 9S53 430 14 3966 2104 9344 19390 6124 14991 3093 2340 20734 7591 3067 "492 10304 3261 9882 26523 -8872 15890 32590 8733 6|68 26197 -3589 123, 13: 104 111 429 : 60 5 322 , 133 23 1228 170 383 44 26 82 2 72312 15998 35092 69826 66855 42149 91963 11825 1865 65419 . 24694 57575 64987 25237 50756 27168 53350 41228 52352 •26260 5210 2115 9364" 2400 7835, 50 61 2762 8823 2328( II851 5295 19638 5954 34, 12 ^ n 8916 m 31 Skupaj LE SLOTMUA Celja i 100 Čmonolj 100 Gorioa j 100 Eočavjs 1 100 Eranj I 100 Krško 100 Ljubljana nest o 100 Ljubljana olc. 100 Ljutonuar 100 Maribor mostd 100 I/Iaribor okol „ 100 Morska Soboti 100 Hov© mesto 100 Postojna I 100 Ptuj. 100 Ba&ovljica 100 Sožana ! 100 Slovenj Graddo 100 Šoštanj I 100 Utolnin | 100 Trbovl jo I 100 ITjiv©' ' in vrtovi 3) Zemljiške kategorije po kmetijski statistični službi ta okrajih I. I954 (Struld:\ira po Senož et i -j fiaš liki^ Rž^^p. , Sadovnjaf Vinograd Travni di kx 1, 2 11, 5 100 1. 1 7, 5 13»0 | "Crstio^a ] mo &vir 3 a »■><»«« ■ Gozdna zenl jišča 13, 8 15, 6 15. 6 7. 3 5, 0 11. 0 18, 9 2^, 6 14. 8 35, 4 24. 9 16, 2 41. 1 18. 7 5, 9 28, 7. 3. 2 5, 5 10, 0 8. 4 3, 0 2. 3 n©. 0, 8 0, 2 0, 6 .i, P. 0, 6 0, 9 0, 7 9, 9 5, 1 0, 8 0, 9 0, 2 2, 1 0, 2 0, 1 0, 1 0, 9 0, 0 0, 5 1, 4 2, 0 2. 8 0, 0 3, 6 0, 1 5, 0 4. 9 2, 0 1, 3 2. 2 •o ,C 3. 3 0, 7 0, 2 0, 2 21. 7 3. 2 0, 6 5. 3 6. 8 16, 2 28. 1 18. 2 10. 3 14, 6 15, 3 20. 8 8. 3 10, 1 18, 1 5. 5 1. 4 7, 3 7. 9 5, 0 8. 6 2, 3 19, 7 18, 1 15, 0 0, 7 0, 5 0, 1 2, 1 1, 6 0, 1 13, 9 6, 0 17, 1 4, 6 3, 4 16, 1 8. 8 8. 0 28, 4 20, 1 12, 4 ' 6, 7 9. 5 3. 1 11, 4 6, 3 6, 3 7. 6 3, 5 0, 5 19, 0 10, 7 15, 7 37, 3 10, 3 9. 2 20^ Qf0 0, 1 0»s 0, 0 0, 1 0, 1 0, 1 0, 2 0, 2 0, 1 0, 1 0, 2 0, 2 0, 9 0, 2 o, c 0, 0 0, 0 0, 0 0, 1 0. 0 45, 2 46, 6 26, 8 33. 8 50. 9 58. 0 45. 2 29. 5 47, 9 at, 2 %, o 40. 3 26. 1 49. 6 46, 5 30. 5 50. 0 31. 1 63, 0 50. 7 40, 7 50. 6 Nerodovitna 1 1 jišča 6f .5 3. 4 3. 5 9, 0 2, 0 6, 9 5. 4 13, 5 4. 6 4, 0 15, 3 3. 7 6, 2 3, 7 3. 5 6f4 19A 6, 8 4, 1 11, 3 14, 7 6, 0 32 4* Zenlji&kB Isatagorijo po knetijski stafeistični služM jg. okrajih. 1. 1954 po o! l Skupaj Njive • ia - vrijOvi ki Sadoyo3M Tinograi 3?2?awni«^' Senožeti . i - » I di ki Pašniki ; ~iams7~r' t3i5ga^^§^sa3vi:tfct rstič ja I zonljil na ženin močvirji šča ! X jišča LE SLOvffiUA i 100 100 100 100 100 100 100 100 ' 100 100 Oelje j Čmonelj | Gorica { Eočevj® 1 Emnj ! Krško ) Ljubi jana mosto j Ljubljana okol>| Iiju±onK>r - i Mari" box> nest o i Maribor okolica j Morska Sobota ] Uovo no sto I Postojna j Ptuj| Badovljioa j Sožam ] Slovenj Gradaj I v 2 Šoštanj j Soliain 1 i Trbovl jo j 7. 8 3. 0 5?2 5. 9 5. 1 4, 7 ■1, 0 9, ^ 2«j4 0^4 ■6, 0 '4*, 7 "5^ 7. 0 4. 2 5. 1 4. 4 4. 2 3. 5 6, 4 2, 2 .0, 0 3*4 2, 7 2. 5 4. 6 6?4 1. 0 10, 3 ■6, 3 o y i 0, 0 14 ?1 7, 9 2, 6 0, 6 .1, 2 1*7 '3, 4 2. 1 M 1, 5 7, 1 2, 2 0, 9 3. 4 5»0 2. 6 0, 0 650 1. 1, 3 3 ji? 31, 4 3. 5 4. 7 1*5 7, 9 1, 1 0S3 2, 7 2, 9 0, 1 1, 1 9, 4 5, 3 12, 6 0 15, 0 0, 7 12, 3 1, 7 •11, 3 5, 2 11, 2 0 - 11, 0 2, 6 0, 6 0, 3 14, 5 0, 0 3. 0 2. 6 3, 3 6, 5 2, 5 15, C i 3, 9 0, 5 C, 9 C, 5 4. 1 . 6, 1 6S5 •2, 4 0, 5 2. 7 9 /t 2, 0 1?7 2, 4 7, 9 12, 7 H >9 6. 6 0, 3 0 2. 7 1, 4 6s3 13. 0 4, 1 10. 1 2, 6 1, 6 13, 9 2, 6 4, 9 6, 5 0, 1 5, 7 2, 9 3, 4 0, 3 0, 4 1. 2 0 s ^ ? — 4. 0 1. 3 3?0 10, 2 3. 4 6. 1 12, 6 3, 0 2?5 10, 1 1, 4 4, 0 0, 4 3, 4 0, 0 3. 6 2. 7 1, 2, 14. 0 2, 0 0, 2 10, 5 4, 3o?o 40. 1 5. 6 1, 2 0, 1 1, 4 0, 0 2. 7 0, 1 0, 0 1, 0 3, 9 7, 7 7, 4 4, 7 0, 7 10, 2 1*3 0, 2 7, 2 2, 7 6, 4 ( ,2 2, 0 5, 6 H 5, 9 4, 0 1, 6 7, 2 1, 2 6, 0 3, 9 2?1 6, 0 1, 0 0, 9 3, 0 4*5 4, < 2, 9 3, 7 4, 0 15, 0 4, 5 2, 7 6, 0 14, 4 2, 0 "t 33 5/1. Zeoljišfea . kategorija .po knetijski statistiM^ po gospodarskih, sektorjih in okrajih 1. 1954 Površina v ha Col jo Cmonolj Gorica Kočo v jo Selctooc LH SLGvEiJIfA Skupna površina ITjive • iti Sadov*njaki Vinograf Travni{ SonoŽG—i Pašni di ki 5 2 ( ****** nsfaf* ti. ki Ribniki nočvirjal Gozdna STe rodovitna zonljišča »Vmi ' i' mrffr I skopaj { . spi odruab j zadružni j .ohišnico .privatni j . skupaj ]' spljrdru^bj ' I zadružni j j ohišnice 1 f privatni I t t i • : | skupaj j i spi, - druž" b< I zadružni I 3 • I ohišnico I t • j privatni j J ' i skupaj ' j spi, - družb, zadružni ohišnioo privatni 1999226 5119TO .23022 . 973 1462461 ; 15535^ 22031 . 704 9 132612 59715 . -9009 135 rv O 49713 1t)3934 . 20336 -26D6 266 G0726 skupaj spi. - drmb, j zadružni ohišnioo privatni 118512 71113 510 •11 46070 275953 10735 '• 3039 547 260832 24221 C55 155 7 23204 9282 136 18 4 9124 7553 196 251 124'6982 6892 1237 73 3 5579 22236 21 30 ,1283 38 1580 201 30 1 1348 499 18 5 1 475 200 12 55 1 132 752 116 12 62% 23128 1857 1675 •18785 19564 2183 60 12 2111 1214 10 12 1 1191 2903 ' 91 312 23 am 1 232067 12858 4444 162 214603 33700 1220 243 1 32236 1893 163 28 1 1701 •8924 272 559 28 •8065 6128 1979 m 7 3898 149199 259718 12364 61479 .135' » 4054 62 58 135422 194127 • 3648 74 7 3567 11753 82^ 40 I8876 726 12379 378 100 11901 16948 2133 69 IO8G9 14746 5^ 17533 17802 7119 13 10670 20918 2572 268 12 18066 14687 8397 170 1 6119 3061 ' 554. 86' 2421 123 33 4. 13 11 104 16 13 75 •ai 21 72312 15936 135 902945^ 130919 32G335 81658 ' 3994 3096 62 12 570554 46153 15998 4969 11 1 11017 35092 13996 493 15 20588 69826 50257 - 5 1956; 5210 3274 18 86 56241 1918 2115 1545 2 m* 568 9364 2455 146 5 6758 24rČQ 1987 1 412 34 6/1» Zealjišks kategorije po kmetijski statistiki, po gospodarskih, sektorjih ia okrajih. X, 195*. Sektor iSkapria ¥jiv3 ii4 vrtovi Sadovnjaki .Vinogradi Travni ki • Senože' tir Pašniki Rihnikij! Gozdna Herod ovitm. aenljisca LR SLOVENIJI Cel jo . Cmonel j Gforioa ICočov je I skopaj. j .100 : ; 1 splTdrožla. J 25, 6 I zadružni I 1, 2 : S * i oiiišnioe j 0, 0; I privatni ! 73, 2 j skupaj j . j. OO I spi • -diužlD . 14 , 1 l zadružni \ j ohišnioo j { privatni i s i J skupaj | j spi. - druži)« I zadružni i j : ] oliišnicso j ] privatni \ : 5 j skupaj i I spladružlo | zadružni i ! ohišnice i { privatni 1 , 100 1 6, 4 0, 3 0, 0 C3, 3 " 1. 00 slmpa j .100 spi* -druži) .»60 ,0 O. jS zadani ni "ohišnico J0, 0 100 3, 9 1, 4 0, 2 54, 5 100 1 3, 5 0, 5 0, 0 0, 4 0, 0 ■S555 -S6, 0 G5, , 5 100 1. 5 0, 2 0. 0 90, 3 100 2. 6 3, 3 1, 6 92, 5 100 17, 9 1, 1 0, 0. 'privatni i : 39 s 5 *• "1, 0 100 9, 6 3O *u 0, 2 84, 4 100 12, 7 1, 8 0, 0 100 0, 0 7, S 0, 1 100 3, 6 • 1, 0 0, 2 95. 2 100 6, 0 27, 6. : 0, 1 66. 3 - 100 ' 15*4 ■ •; 1, 6 -j * .03, 0 100 2, 7 0, 7 96. 6 100 '0*9 1. 0 0, 1 90, ° 100 3. 1 10. 7 0, 0 05, 4 •100 100, 0 100 5, 5 1, 9 0, i 04, 6 92, 5 100 0, 3. 0, 9 0, 0 90, 0. 100 2, 0 0, 2 100 T?o 0, 3 100 3, 4 6, 1 0, 3 £0, 2 , 100 32 J 2 4, 0 0, 1 63, 7 60, 0 100 3, 0 2, 7 0, 3 93, 2 " 100 ■40, 0 ■ 0, 0 .100 23, 6 1, 5 0, 0 74, 9 100 3, 2 0, 0 D7, 0 96, 0 700 100 3, 6 0, 7 0, 0 95, 7 ioo 0, 6 1, 5 0, 1 89, 0 92, 7 07, 0 100 12, 6 0, 4 100 106' .10, 1 v 2, 0 .79, 1 100' 39i 100 04, -T' '5, 3 100 100 12, 3 1, 3 0, 1 06, 3 72, 1 12, 5 100 57, 1 07, 5 1, 2 0, 0 41, 7 12, 5 100 36, 4 0, 4 .0, 0 "63, 2 100 22, 0 ■0, 2 77. 0 100 31. 1 0, 1 0, 0 100 40, 0 1, 4 0, 0 50, 6 100 72, 0 0, 0 20, 0 100 62, 5 2, 4 0, 0 35, 1 100. 62, 0 0, 4 36. 0 100 73. 1 0, 1 60, 0 26, 0 100 26, 1 1, 5 0, 1 72, 3 100 02, 0 0, 0 17, 2 35 5/2» Zoni jišSco kategorije po kacrtijski statistiki^ po gospodarskih soktorjih in okrajih 1. 1 954 i • Površina v ha • Škiapna Soktor Kranj povrsana H jivQ • in vrtovi Sadovnjaki Vinoj Travnih iSGnožo4 Pašniki! Ribniki j I Gozdna INorodovilaia gradi j ki ti I aočvirj al "" zoni j is ca "" : Krško | skupaj j spi, -druži* ] zadružni i ohišnioe t j privatni ! š . i { skupaj i j spi* družTM i zadrgni 1 j ohišnico ! 113703 28355 2484 50 C2C14 93236 1129T 421 1257C 373 30 4 12171 175O2 .110 132 1117 27 1 10C9 5G9 22 19 } skupaj j ) spl^drtEbji Ljubljana n. zadružni = ohišnioe J privatni j .j skupaj; : ] .j spi, -druži), ok, zadjjužni . ohišnioo j privatni . | skupaj _ I sPl * družh i zadružni i j ©hišnic© [ privatni 20429 3668 92 .13 5031 639 2A 10 435C Ljubljana Ljutoner 191031 27073 1072 18 162068 48873 6S49 25IO 407 39007 497 .502 .12 27467 17301 1085 781 302 15133 180 1 174 1324 23 • 42 33 68 29 41 157 1259 157 2514 342 • 279 21 1872 619 721 n O 7763 268 56 11 7428 15129 ■180 113 privatni j 8151O 17340 54O 3298 14823 1400 5739 753 6S 2 4918 M032 531 779 2 33520 0942 ■ 670 446 48 7770 9853 ■m ■ 18 9111 .438 7 22 409 "• 14 i6; 2 177 5772 8836 377 28 8431 632 ' 43 14 5O9 3966 21859 65 2182 110 322 3721 19355 - 3067 . - . 200, 172 - 24 - 2671 111 6 105 04 16 37 15 22 429 36 12 301 60 26 12 22 66855 20214 1837 34 44770 42149 7838 43 6034 646 53O8 91963 17840 91 4 74028 11025 2506 ■70 sm 7805 5101 366 2368 5061 2710 23 68 3426C 2320 2762 1567 2 1193 0023 6699 14 2110 2320 15G1 29 -4 794 36 6/2. :• Zenljiake kategorijo po Icnotijslci st at istilci 5 po gospodarskih soktor jih in okrajih 1. 1954 Stralctirea pd soktor jih Kranj Krško Ljubljana nest o Ljubljana otoolica Irjutomer Sektor j Skupna j H jiv®-" in pov^šinal v^ovi Se&ov-. : j njaki ! /di j • :iki. . '^Sonožef Paniki • ti^ . I . Ribniki, močvirja Gozdna . i Nerodovitna "" " zonijišča skupa; splj zadružni ohišnios privatni | 100 druži, 25?0 ,-2, 2' "0, 0 72, 0 skupaj ! 100 spi, . - družt), , 1 2, i zaclruani ; 0, 5 ohišnio© privatni j 07, 4 lOp o" . skupaj spi f, -družfti^ 10, 0 zadružni ; -0, 4 ohišnioo j 0, 1 privatni j ■& t ,5 skupaj j 100 spi, - družli , 14, 5 zadružni ohišnioo privatni 1, 0 0, 0 04, 5 skupaj 100 spi ,-druž" b ,14 , 2 zadružni I 5>^ ohišnioo j 0, 0 privatni 119)9 100 3, 1 0, 2 0, 0 26, 7 . 100 0, 6 0, 8 :. 9G, 6 100 12, 8 0, 4 0, 2 86, 6 . .. 100 1, 7 .1, 8 0, 0 •36, 5 . 100 ^>3 4, 5 1, 7 .100 * 2, 4 0, 1 97. 5 100 3, 7 3, 3 '53, 0 . 100. ZiZ 0, 5 .26, .7 100 . 't, o 3, 1 95, 1 ioo 13. 6 11, 1 0, 8 '0. 7*5 74, 5 100 0, 9 1, 2 97, 9 loc 100 100 100 21, 8 "25, 4 0, 3 52, 5 '3, 4 0, 7 0, 1 95, 3 100 1, 2 0, 8 .98, 0 1C0 13, 1 1. 2 ■ ©, o C5, 7 100 1. 5 2. 3 0, 0 .96, 2 100 7. 6 5, 0 0, 4 87, 0 U1Wtf*w HUP *»»■»«■ M ^ 100 -7, 3 •0, 2 92, 5 100 : 1, 6 5, 0 93, 4 100 100 100 1, 6 2, 8 25, 6 100 21, 4 2, 3 76. 3 100 ' 4, 3 0, 3 95. 4 100 6, 8 100 10, 0 1, 4 00 /< 100 6. 5 5. 6 0, 8 100 5, 4 94, 6 100 19, 0 81 9C 10C" 40, 5 100 8, 4 2, 8 88, 8 100 43, 3 20, 0 100 100 30, 7 65, 1 2, 8 4, 5 0, 1 67, 4 30, 4 100 18, 6 0, 1 81, 3 100 10, 7 93, 2 59, 5 39, 3 100 19, 4 0, 1 0, 0 00, 5 106 21, 2 0, 6 87, 1 36, 7 78, 2 100 53, 5 0, 5 46. 0 100 56, 7 ■0, 1 43, 2 100 75, 9 0, 2 23, 2 100 64, 5 1, 2 0, 2 34. 1 37 5/3« Zemljiške kategorije po kmetijski statistiki j " . • Površina y ^toopna I N jiv« inj Sado^] Tinoj jpovršinal v3?tOri Injaki { gradi. | po gospodarskih sektorjih in okrajih 1. 1954 ha • ' Sektor Mari" bor mesto Maritor okolica Murska Sobota Hov® mesto Postojna skupaj j - spi « -družbi, 'zadružni ohišnice privatni skupaj .. 7767. 2385 45^ 135528 spi driazhl 37142 zadružni j 1982 ohišnice - privatni ■. " i skupaj spljidrožK zadrmni ohišnice privatni slcupa j spii -icuž zadružni ohišnice privatni skupaj. Bplpdraž' b zadružni okišnias privatni. $4554 12624 674 10 81346 116032 ; 23871 1 290 139646 : 50434 1100 ■ 82 19M 355 60 4926 1519 21961 1867 433 770. 108 136 526 6977 880 429 39026 991 366 10 37659 21687 370 106 770 34 16 '1037 " 55 ; ' 12 384 98 152 134 2725 481 276 1202 19 3 720 1 180 2597 9 22 91871 21211 / a970 8300 311 1 66 " 27 7796 "341 « 15 ' .. -14 " .1, 311 3 Travnih j Senož &} Pašniki j Bi" bniki, Gozdna ki ! ti' j ^ ] močvirja 1132 226 88 818 20727 2268 428 96404. 19661 : 5668 1968 18031 19710 • 270 : 226 •« w 19214 9601 '769 70 14047 1582 :341 31 12D93 2104 30 58 2016 9344 16 25 16972 492 ; 109' : 3 " '380 ' 10304 993 . 147 9164 3261 777 28 2456 9882 679 • 4 '9199* 26523 9467 127 15 I6914 5 4 1 •322 168 133 6 7 120 23 25 m 1166 Nerodovitna I yvwirn» — -xsca 1865 580 1285 65419 26846 120 24694 8120 9 57575 19736 • 48 23 37791 61987 33951 110 8 30918 1185 905 n 263 4989 91 154 38453 1289 5858 2407 19 16565 3432 4286 2237 3 2046 4827 2953 17 1857 38 6/3® Zemljiške kategorije po kmetijski' sfcatistiki po. gospodarskih, sektorjih, ia okraj' ih 1«. 1954 Struktura -po sektorjih So]cbo:c Skupna, ipoTicš to a Maz^iljor aasto .ruzD, | zadrušn. ! I ohdšnice ] privatni { skupaj, m V' X' t 0»>«■» 100 s, 5 2. 0 100 2y5 . 0, 9: - 050. 9696 100 1»70, 5 100 3^7 2, 0; 0, 3 94, 0 100 12, 6 . 6, 2 89, 5 61, 2 100 4, 4 £?1 93, 5 100 5?3 1, 2 97, 8; 93, 5 100 4, 4 4, 1 0, 3 91, 2 Vinogradi 100 25, 5 39? 6 63, 4 . 78, 5 68, 3 '34, 9 i O?ravnlH; Ssnože* 10. 0 17. 7 10. 1 72. 2 100 1, 6 ■0, 2 98, 2 1. 00 0, 3 0, 9 98. 8 100 100 ki 100 0 š7 »D, 0 72, 3 100 10, 9 2, 1 «7, 0 100 1, 4 I, 1 .97, 5 :• 100 8, 0 0, 7 91, 3 100 II, 3 . 2 ,4 . 0, 2 86, 1 ti 100 1, 4 2, 3 95, 8 100 0, 2 >$' < 0, 2 99 56 100 ' 11, 0 - 1, 5 87, 5 Pašniki i Babnilci i , . i močvirja Gozdna i Herodovih žeijji. jisca 100 22, 2 0, 6 77, 2 100 9, 6 1, 4 8. 9, 0 . ioo 23, 8 .. 0, 9 • 75, 3 100 6, 9 0, 0 93, 1 ' 100 35, 7 ■ ■ 0?5 "0, 1 63, 7 100 80, 0 20, 0 100 52, 2 47, 8. 100 4, 5 5, 3 '50, 2 100 100 2, 0 .3, 0 100 31, 1 68, 9 100 41, 0 0, 2 58, 8 100 0, 0 . 100 34, 3 0, 1 100 >2, 2 0, 0 95?° 47, ^ 100 76, 4 1, 4 22. 2 100 72. 3 1, 9 25 , 8 1. 00 41 7 1 0, 3 67, 1 58*6 100 52, 2 0, 1 100 65, 6 47, 7 100 61, 2 3 0, 3 33, 5 39 5/4» Zeml jišto kategorija p I ,. r 12, 6 0, 1 05, 9 - 100 16, 1 ; 2, 3 81, 6 100 7, 0 1, 0 92, 0 100 3, 4 100 4, 0 1, 6 .96, 6 : 94, 4 100 0, 1 10, 0 100 3, 8 4, 4 100 1, 2 0, 4 100 0, 7 r»> 99, 3 100 3, 0 2, 8 94, 2 100 Q?8 5, 7 0, 2 933 100 1, 4 0, 4 98, 2 100 1, 5 90, 5 100 4, 8 0, 3 ; 0, 0 •S4, 9 100 27, 7 6, 4. 65, 9 ; 100 ' 24 ,1 0, 3 81, 4 89, 9 91, 8 98, 4 75, 6 100 2, 3 2, 2 100 20, 1 0, 9 0, 0 71, 0 100 46, 5 0, 6 52, 9 100 39, 5 60, 5 100 100 100 2, 3 95, 5 97, 7 100 80, 8 19 100 20, 9 0, 0 79, 1 100 60, 3 0, 5 10C 24, 9 0, 5 100 36, 2 0. 2 100 30 ,0 1, C 69, 0 100 64, 2 0, 3 0, 0 35. 5 100 62, 4 11. 6 39, 2 26, 0 100 56, 9 0, 1 74, 6 43, 0 100 33, 9 1, 0 63, 6 65, 1 100 65, 4 0, 2 0, 0 34, 4 41 5/5« Zemljiške kategorijo po kmetijski statistiki, po gosp6darskili sektorjih in okrajili 1. 1954 • • ( Površina v ha j Sektor i Skupna 1 UjjLveinj Sadip^ j Tino— ^ \ ^' Travrii^l SenožeI Pašnij SiTaniki ^Gozdna iNerodoviina Tolmin Tr" bovl j® Koper ipovršina | v^bpva ] njaki ! gradi \ \ \ f 1 i skupaj (128493 3791 spl^družbi 60776 27 5G5. 15 -23. 4 <$7109 3745 \ zadružni j ohišaaice I privatni } { skupaj 44023 4165. spl^drožbi 4992 j zadružni I' ohlšnico I priva^ni I j skopaj j spUdružhi i zadružni' i ohišnico I privatni 2284 39599 22295 3599 395 4 4G297 63 42 3 40. 57. 761 G G8 129 2 7399 H T4 254. 56 m 320 26 8 80 80 2673 37 35 286 2601 ki 6^07 : 88 29 15 6275 3867 95 36 1 3735 1293 13 20. 1260 26197 17^1 462 HM ti 20734 128 46 4 20562 3929 45 113 13 65 3871 3411 891 3383 1048 19 72 872 ; 2263 ki j mocviija^ xsca 82 -55 2 52352 27049 34 27 25269 2 26260 3^5 ~ 63 22652 3506 591 100 1 2814 18916 16188 5 2723 267^ 1126 3 1548 2611 1796 12 1 802 6/5« Zemljiška katogorijo po Imobijski statistiki, po gospodarskih sektor j ik in okrajih 1. 1954. Struktura po sektor jih. ' - iTolmin ^rbovl ja Koper Kokfeor iSkupaa ilfjivoin i • jpovršinG I vrtovi "T" okupcj j 100 spl fi di£ru2ti> 4723 zadaružiil [ 0, 5 oir. i:m. io o 0, 0 52 J skopaj | 100 spi. .v drož^ 11, 1 2iad. ri. j3n5. | 0^5 0j0 ohišnico privatni 00, 4 skupaj l 100 spi * druži), 16, 1 zadružni ohišnico privatni -L 1, 0 0, 0 82. 1 100 o, T 0, 4 .0, 1 98, 0 100 1*5 '. . 0, 1 .97, 4 100 1, 0 -■1>T 0, 0 '^7, 3 Sadovnjaki 100 100 : 10C " 2, 0 2, 3 ■95*7 100 0, 1 . ^5 Vinogradi 100 100 tdo 'S4 1 >3 o?5 0, 2 97*9 100 2S5 0f9 0, 0 96, 6 100 1, 0 1, 6 •" T" *" pravniki 100 1, 4 i * l • Seriožo4 Pašniki! Eihniki ^Sosedna ]lTssoax>vita a ti | ' - I: močvirje!' ! zemljišča 100 0, 6 0, 2 0, 0 99? 2 100 1, 1 0, 3 98, 6 100 2, 1 100 65, 8 1^8 100 3, 1 1 ,8 95, 1 100 ! 31 >0 2, 1 89, 5 97, 3 97, 4 97, 9 66, 9 moovi^j 100 67, 1 100. 100 100 51, 7 0, 1 32, 4 .. 32, 948, 2 . 100 13, 5 0, 2 .100 2, 0 .0, 0 00, 3 100 05, 6 0, 0 14 j4 100 42, 1 0, 1 86, 3 57, 8 100 16, 9 .68. 7 4, 6 26, 7 43 7» IFjivska površina po rastlinskih skupinali in. okrajih. 1, 1954 rršina \r ha) ' — ^ j Ujiv©-* ift { vriiOvi i Žita jljidusfei^^sksf > rasbline Trtninej -Enan© j Drevesnico . 1 rasilino j. Praha Ueohdolaiie njiv© LR SLOVENIJA j 275953 153 45^ 4 119 57 686 57 002 364 1 385 1 286 Celjo j Čmomslj j Gorica .. . . j i : Kočev jo ' [ Kranj j Krško ]. Ljubljana mesto i Ljubljana okolica] Ljutomsr i 3 Maribor mesto j Maribor bkolioa l liirska Sobota | HovO mosto Postojna PtujRadovljica Sožana Slovenj Gradec Šoštanj TolmiJi Trbovl JO 24 221 9 282 1 553 6 892 12 578 17 582 5 031 28 478 17 301 1 934 21 961 39 026 21 687 8 300 23 776 3 194 4 825 8 467 5 909 3 791 4 I65 12 810 5 152 % 147 2 789 5 573 10 119 1 699 13 519 11 353 772 13 074 27 774 10 974 ■ 3 205. 15 104 399 654 456 760 785 1 2 4 2 1 2 323 1 634 44 8 14 52 139 1 279 521 3 528 393 308 7 383 20 214 186 3 12 1 6 4 816 1 248 1 987 1 869 2 786 3 068 860 194 2 537 831 4 784 5 070 4 223 .2 524 6 3^ 935 1 300 1 893 1 107 1 088 842 4 809 2 811 1. 321 2 113 3 947 3 551 1 396 8 372 2 394 229 3 358 5 743 6 070 2 537 1 905 833 863 1 712 1 179 902 957 21 2 10 5 6 24 75 13 27 96 32 8 7 5 12 1 4 7 4 1 4 76 20 28 6 139 20 38 41 137 15 66 4 42 6 112 612 8 15 55 5 52 96 75 661 63 18 3 48 23 39 18 6 4 43 61 4 12 44 8«, Hjivslca površina po rastlinskili . skopinah ia okra jih 1» 1 954 « (Stroolcbura po v^stajb. ) LR SIjO\f£IUXi. Cel Cmomslj Gorica Kočo v 0*o Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okolica Ljufcomar Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Uovo mesto Postojna PtujKa&Ovl jica Sežana Slovenj Gradeo Šoštanj Tolmin Trbovlje Hjivo • ia | Žita {lEadustrijske i Trtnina vrtori I ! rastlino r 5 5 | 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Knriaorastlina Drevesnice j Praha 55^ 52. ? 9 55, 5 54, 9 40. 5 44, 3 57. 6 33. 8 47, 5 65. 7 39. 9 59. 5 71, 2 50. 6 38, 6 .63, 5 43. 8 55. 0 52. 6 46. 7 47. 1 55. 8 1»T 6, 7 0, 5 0, 1 0, 2 0, 4 0, 8 0, 0 1, 0 3, 0 0, 1 2*4 1, 0 .1, 4 0, 1 1, 6 0, 6 2, 9 3, 1 0, 1 0, 3 20, 9 19, 9 13, 4 26. 3 27, 1' 22. 2 17. 4 37, 0 21, 8 17, 0 43, 0 21. 8 13, 0 19. 5 30, 4 26. 6 29. 3 26. 9 22. 4 18. 7 28, 7 20, 2 20, 7 19, 9 30. 3 17. 5 30. 6 31. 4 20. 2 27. 7 29, 4 13. 8 11. 8 15. 3 14. 7 28. 0 30, 6 8, 0 26. 1 17. 9 20. 2 20, 0 23. 8 23, 0 0, 1 0, 1 0, 0 0, 1 0, 1 0, 0 0, 1 1, 5 o?o 0, 2 5, 0 0, 2 0, 0 0, 9 0, 1 0, 1 0, 0 0, 1 0, 1 0, 1 0, 0 0, 1 of5 0, 3 0, 2 o; 4 0, 1 1, 1 0, 1 0, 1 0, 2 0, 6 0, 0 0, 3 0, 0 0, 2 0, 2 m — 1, 3 10, 4 0, 2 0, 3 lUcoMolana njive 0, 5 0, 2 0, 1 0, 7 M 0, 6 3, 8 0, 2 0, 1 0, 2 0, 2 0, 1 0, 2 0, 2 0, 0 0, 1 0, 5: 1, 0 0, 1 0, 3 45 9» Egivska površina po rastlinskih, skupinahi in okrajih (St^atrbtira po okrajih) 1*1954« „4 NaivO • in. I Žita | vriKJvi - I TjSl slo^euiji Oolgo Gmomsl j Gorica Koo&vjo Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okolic L jut omar Maribor mesto Maribor okolioa I&irska So" bota UovO mesto Postojna PtujRadovljica Sežana Slovenj Gradeo Šoštanj Tolmin Trbovlje 100 8, 8 3 j4 237 2. 5 4. 6 6, 4 1, 8 10, 4 6. 3 0, 1 8, 0 14, 2 T, 9 3. 0 8, 6 1, 2 1, 8 3. 1 2, 1 1. 4 2, 1 100 8, 4 27T 1, 8 3, 6 6. 6 1. 1 8. 8 7. 4 0, 5 8. 5 18, 1 7. 2 2. 1 9s8 0, 9 1. 7 2. 9 1. 8 1. 2 1, 5 rastlino 100 - 34, 2 0, 9 0, 2 0, 3 1. 1 , 3, 0 0, 0 5, 8 10, 9 0, 1 11, 0 8. 2 < 6, 4 0, 1 i 8, 0 ■) 0, 4 §, 1 3, 9 0, 1 0, 3 1. » »<■»»■■> Vrtnini! Ejcmna 100 8. 4 2, 2 3. 5 3. 2 4, 8 5. 3 3, 3 10, 2 5, 1 1. 5 8. 3 8. 8 T, 3 4. 4 11, 0 1. 6 2. 3 3. 4 2, 0 1. 9 1. 5 • I rastlina 100 8, 4 4, 9 2. 3 3. 8 6. 9 6, 2 2. 4 14, 7 4. 2 0, 4 5, 9 10, 1 10, 6 4. 5 3. 3 1, 5 1. 5 3. 0 2. 1 1. 6 1. 7 Drave snioo | ioo 5, 7 ■ 0, 5 2. 6 1, 4 1. 7 6, 6 20, 7 3, 6 7, 4 26, 4 8. 8 2. 2 1. 9 1, 4 3. 3 0, 3 1, 1 1, 9 1, 1 0, 3 1, 1 Hraha 100 5s4 1, 4 2, 0 0, 4 10, 0 1, 4 2. 7 3, 0 9. 8 1, 8 4, 8 0, 3 3. 0 0, 4 8. 1 43, 1 0, 6 1, 8 UeoMelanc njivo 100 4, 3 4. 1 7, 5 5, 8 51 ,4 4. 2 1, 4 0, 2 3. 7 1. 8 3, 0 1, 4 0, 5 0, 3 3, 3 4, 8 0, 3 0, 9 46 10. Važno j ši posevki po okrajili 1. 1 954 (Površina v lia) LH SLOVENIJA. Celje 5raom©lj Gorica Koče v jo Kranj Krško Ljubljana mesfco Ljubljana okolica L jut omar Maribor mosta Maribor okolica Mirska Sobota HovO mesto Postojna Ptuj Radovljica Sož ana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje Plenica i -' G • 4 1 1 2 2 402 797 487. 722 166 901 302 5 436 3 610 166 3 575 io 392 4 043 206 629 428 954 153 958 616 252 m 51 695 25 027 808 288 44 ' 45 656 m 904 2 438 50 2 273 9 812 565 168 3: 626 251 301 280 72 132 Ječmen 13 492 1 482 546 208 491 796 1 009 379 2 054 489 62 1 190 207 1 525 655 242 3^ 427 353 212 255 Oves I Koruca 1 530 325 141 375 £66' 540 248 1 639 1 393 125 1896 1 348' 897 578 720 136 267 891 570 171 232 Krompi^ Gma de~| Luoema jErama iKoronje telja I (proso) 14 888 40 981 47 593 12 151 12 582 8 789 2 841 4 287 1 955 2 266 • 924 412 4 359 93 2 I87 2 633 369 3 853 5 220 2 957 595 6 014 298 798 534 662 262 3 637 1 005 1 688 1 712 2 287 2 417 1 4 2 3 4 3 2 5 1 1 205 995 480 992 338 200 587 724 141 564 917 959 652 2 211 1 083 222 907 1 314 1 058 167 2 95I 103 62 088 879 2 075 554 618 391 97 849 550 446 526 1 310 1 180 568 370 881 1 214 1 719 190 46 570 192 1 540 484 326 194 586 134 185 22 137 905 . 225 106 270 468 666 .163 1 200 45T .74 1 082 501 953 369 ' 54. 1 117 88 1. 94 198 62 .145 82 133 32 74 56 188 69 716 89 1 122 845 111 46 53 39 6 65 31 47 Slcapa j Pšenico m Ječmen. Soržica (Ves Koruza. Proso (pmšrto) Ajda (prašna) >?ira 11 i splosno . i družtieni. 153451' 5I695 . 2502T 13492 2945 14088 4098 1 3901 343. 99 o 1177 3, 09. 911' 15 1135 651 68 8 Žita po sekrbor jili v LH Slogsniji 1. c 1 954 ■ t— *»r*rn »»««>«»<»««»»/«>«>« ^ »»»>»<«»<»«>«» !«»*»««•#«»« feršlna v '. C | eadxniim : 1765 1 67 183 19 367 250 74 wi* 1 ••oBlšnžoer' priv^lžni 44 15 9 2 1 192 49770 13385 98 StrCrbara |. St)1 OŠTIO. I .•skttfml!' P" " ; ® ' -' " tma^ažni Itejaoeni]' i 00 33 ? T . 1-6, 3 ■; 8, 8 1, 9 9, 7 26, 7 £5 6 0, 2 0, 1 100 ; , 27 ? 5 7^2. 1 v 3' 0?4 26, 6 15?2: 1, 6 0?2 100 . 39 ? 9 9, 4 10, 3 1. 1 . 20^8 14, 2 4. 2 0fS oh' jLšni0G 100. 16, 7 %7 'S, A O38 0 ^4 73, 0 pziv^^ri:! 100 ! 33, o 16, 7 o ^4 2P0 9, 1 27, 1 2. 6 7 0, 2 0, 1 12. «. ' Industrijsko rastlim po sektor j ili v LR Sloveniji 1. 1954' Skupaj Lan Konoplja . Sladlcoma pesa i; C ikorja j Hhel j | Sončnioe i • Oljna rspica 220 Mak Tobak Siitžk Drago 570 122 53 5 1600 530 1686 28 40" 6 81 58 11411 51 62 1 28 74 1. 1 20 1 46 2 1 1 4483 569 122 51 ■5 518 1582 • '22 40 /T 4-, 80 25 100 11, 9 2. 6 V 0, 1 33 j 5 11, 1 35, 3 0, 6 *0, 8 0, 1: 1. 7 1, 2 100 0, 4 3 . 3, 4 13?5 15. 5 5?3 14. 6 12, 1 12. 3 16. 4 14, 4 4, 0 0, 2 10. 0 4^0 9, 7 10. 1 .20, 0 20, 3 9, 6 10, 0 26, 7 33 ? 5 54 » 6 33? 1 1A 43, 2 5, 5 16, 2 23, 2 47?7 29. 2 10, 0 26, 9 10, 6 40, 0 21. 3 30, 0 12, 0 11, 0 37, 0 11, 3 ( prašno ) 1 ( pra šna ) | Pira f 2, 6 0. 0 3, 0 3$ 9 S, 7 1, 7 1, 9 5?i 3*0 0, 0 2, 0 4?4 2, 4 1. 3 2. 4 0, 4 1, 0 2, 4 0, 2 4, 3 0, 1 1, 0 ojo 0, 3 0, 0 0, 9 0=5 0, 1 0, 2 1, 1 0, 2 1, 7 0, 1 0, 2 0, 6 0, 1 0?2 0, 3 0, 6 0, 0 0, 2 52 I Skupaj f Pšenica LS SLOVBUIJA CTeljo Cmomel j Gorica Kočevo® Kranj Krško Ljubljana most o Ljubljana okolica LjtrfeomGr Maribora mosto Maribor okolica Morska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj • Eadovl jioa Sožsm Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovl jo j v 19. Žita po okrajih 1»1954 (Struktuim po okrajih. ) Hž [ i . j . iJeŽinen ^oraica ; Oves Koru!?a 1 Proso |&jda j Pira |(prašno) |(prašna) | 100 C, 4 3, 4 2. 7 1. 8 3, 6 6. 6 1. 1 0, 0 7. 4 0*5 0j5 tO, 2 7. 2 2, 1 9. 5 0, 9 1. 7 2. 9 1, 0 0, 9 1, 5 100 0, 5 3. 5 2, 9 1, 4 4, 2 5. 6 1, 6 10, 6 7, 0 e-, 3 6, 9 20, 1 7 D «0 7, 0 O, 0 1, 0 2, 2 1, 9 1, 2 2^ 100 3, 2 - 1, 2 0, 2 0, 2 2, 6 • d, 7 0, 5 3. 6 9. 7 0, 2 - 9, 1 39, 2 2s3 0, 7 14, 5 . 1, 0 : 1, 2 5. 0 1. 1 • 0, 3 0, 5 100 11, 0 4, 0 1. 5 3. 6 5, 9 7. 5 2, 0 15, 2 3. 6 0, 5 n p 0, 0 1. 5 11, 0 3, 9 4, 9 In ,0 2, 4 3, 2 2. 6 1, 6 1, 9 100 5, 3 1, 3 3, 9 9, 7 4, 9 0, 1 1&, 5 12, 5 5. 6 0, 6 14, 4 0, . 6 0, 4 0, 2 2, 2 7. 7 1. 5 2. 6 100 10, 3 2, 2 0, 9 2. 5 5. 0 3. 6 1. 7 11, 0 9, 4 ■ 0, 0. 12, 7 9. 1 6, 1 3, 9 4, 0 0, 9 1, 0 . 6, 0 3. 0 1. 1 1, 6 ' 1C0 10, 5 4. 0 5, 5 2, 3 1. 1 10, 7 0, 2 5. 3 6. 4 ,0, 9 $A 12, 7 7. 2 1. 5 14, 7 0, 7 1, 9 • 1*3 0, 7 1. 6 0, 6 100 2. 6 3r> ,u 2. 7 9. 3 4. 4 0, 0 17. 4 10, . o 2, 7 19. 5 12, 0 1, 9 5A 0, 9 0, 3 1, 2 1, 6 0, 1 2, 6 100 5, 2 14, 3 0, 3 5, 0 1, 5 4, 4 10, 1 5, 0 5n , / r 47, 7 62. 5 28. 6 19, 2 31. 7 31 j 5 2, 37, 2 14, 5. 50, 9 .' 71, 5. 2, 8 - 25, 0 0, 6 10, 2 10. 0, 0 66, 7 2, 6 43f1 9, 4 0j7 0?G 2, 0 14, 0 2, 3 1, 8 1, 1 ; 31, 9 .1, 6 0, 1 85, 7 3s7 0, 7 4, 0 0, 2 0, 7 3, 8 5, 2 0, 7 3, 7 61, 0 0, 4' 5, 4 G, 3 11, 1 3, 8 4, 6 11. 5 26. 6 15, 5 14, 0 8, 1 4, 6 9, 9 5, 0 37, 3 16, 1 0, 6 0, 2 3, 5 35^4 3y6 2, 3 37, 5 71, 4 67. 4 17, 3 •100, 0 4233' 78. 3 100s0 66 ? 7. 45. 1 30. 5 28, 5 72. 4 50, 0 40. 2 6, 5 16, 7 8, 3 3, 4 0, 8 1, 7 4, 3 5, 7 0, 1 2, 3 0, 4 15, P Sirsk i Druge t 3 « 1, 5 1, 3 0, 4 0, 1 10, 1 2, 9 . 1, 1 5, 6 2, 4 • 2, 4 1, 9 0, 7 0, 4 0, 8 4, 6 1, 3 5, 5 5, 0 4, 5 55 * Skupaj LR SLOvENUi Gol jo V 3 Gmomolj | Gorica j KoČGvjO ] Kranj ( Krško | j Ljubljana mesto { Ljubljana okolic; a Lj\Atonor I Maribor mesto \ MariTior okolica j Murska SoTaota 1 Novo mesto j Postojna ] Ptujj Radovl jica Sežana Slovonj Gradoc Šoštanj Tolmin Trbovl jo IDO -i/! O or9 0, 2 0, 3 1. 1 2?9 0, 0 5 0 9° 10, 9 0, 1 11, 0 8. 2 6, 4 0, 2 0, 0 0, 4 5. 1 3. 2 0, 1 0, 3 22» Industrijske rastlino po okra jik !. • 1 954 (Struktura po okrajih) . . Lan |S)noplja! Sladki H m e 1 j f(vlakna)j pesa Jstarijnovi : t ? I 100 67l 3, 7 0, 9 0, 7 1, 0 7j7 15, 4 2, 1 ^, 7 10, 0 31, 2 0, 9 1*9 ,0, 9 3, 7 3. 3 0, 5 1. 4 100 15, < 10, 7 1, 6 3s3 12s3 45, 1 5, 7 i oo 100 : 100 1, 9 91, 0 02, 4 1, 9 20, 7 1, 9 7, 6 20, 3 5, 7 37, 7 0, 1 2, 7 0, 6 7, 5 13, 5 1, 4 Sončni4 Oljna oe Trepica Ifak To" bak i Sirek | Bruge | 5 100 11, 9 0, 4 1. 1 •7, 0 10, 7 15}3 14 s 7 6, 0 2. 6 7. 2 0, 2 17, 2 5. 7 100 100 100 3. 5 14, 3 0, 1 0, 2 0, 6 2, 1 1, 4 17, 9 o?i - 7, 0 - 24, 2 0, 2 20 j. 9 64, 2 10, 4 - 5. 6 0, 1 16, 4 0, 6 5, 0 - 0, 7 - 0, 1 3, 6 35, 0 22, 5 42, 5 100 16, 7 33, 3 50, 0 100 0, 6 10, 5 7, 4 27, 2 -9, 9 11, 1 100 1 ,6 1, 6 17, 3 1, 6 1, 6 6 .j 3 20, 6 6, 3 33, 3 1, 6 17, 5 56 LH SLOVENIJA Gol jo Gmonol j Gorioa Kočovjo ICranj Krško Ljubljana no ste Ljubljana okolica L jutonor Maribor nos to lIaribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna PtujHadovl jica Sožana Slovenj Gradoc Šoštanj Tolnin Trbovl j© 'pEugij 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 10C 100 100 100 100 ido 100 100 100 100 100 100 24* Vrtnino po okrajih 1. 1954 (Struktura po vrstah) • G obulaJ C os eni "l^bf G2?5 75 ?5 GO , 6 04, 9 91. 5 02. 1 rr^ n oZ^o 00, 2 77, 4 i (vrtno) 0, 5 0, 5 0, 2 0, 9 0, 5 0, 7 0, 5 0 A 0, 6 1, 7 0, 5 1, 0 0, 3 0, 0 0, 3 0, 4 0, 1 0, 2 0, 5 0, 6 1, 4 1. 2 1. 3 1 $2 0/, 1, 2 1>5 3. 2 1. 3 0, 9 5, G 1, 1 1, 6 1j4 0/+ 2. 4 2, 1 0, 0 0, 0 0, 6 0, 3 1*5. 0, 5 0, 5 0, 7 0, 1 0, 4 0, 4 0, 6 0, 4 0, 5 0, 9 0, 5 190 -0, 4 0, 2 0, 6 0, 7 0, 3 0 ,4 0, 3 mm 0, 6 .j— — — "V Grali i Leča f Kapusf Paradiž 2, 1 0, 4 1, 5 0, 7 1, 7 0, 4 3, 7 2. 0 3. 1 ■3, 0 2, 4 2. 3 1, 9 1*1 3. 4 1, 0 o, 9 4, 0 0, 9 2. 5 2, 0 1, 0 2, 0 o ,4 1, 7 o, i 0, 3 0, 5 0, 5. 0, 3 0?5 1 /t 0, 4 os5 0, 2 0, 2 0, 6 0, 5 1, 2 0, 1 0, 1 0, 5 0, 0 0, 1 moo Psu 12, 6 O rr 0»7 2, 2 4, 2 6*5 2. 6 4, 93. 3 4, 5, 5, 9: 3. 7 9. 4 nilc 0, 0 1, 1 2, 2 0, 1 0, 6 7. 2 0, 5 5?5 7, 0 2, 4 5, 9 6. 3 4. 4 6j2 7, 4 0, 0 0, 6 0, 5 4, 9 0, 5 1, 1 0, 5 ,0, 4 0, 4 1, 4 -r ^ 1, o 0, 4 0, 5 -Paprl-j Binigo ka 1 0, 4 0, 4 0, 4 0, 2 0, 2 0, 6 0, 2 'J J 4, 7 0, 3 1, 1 0, 3 0, 3 0, 5 0, 1 0, 2 0, 3 1, 3 0, 6 5, 6 ■ 5, G '6, 7 4. 0 2. 3 4. 5 7. 4 21, 3 • 65 2 4. 1 14, 5 5, 1 2. 6 4. 1 3. 2 3, 6 7, 1 3, 6 C, 3 7, 1 v 6, 0 6, 1 t-n 5U 25Vrtnino po okrajih 1*1 S54 (Strulctura po okrajih) Skupaj feeonpir k' Eoronje j (vrtno) 1 Cobtailsi i Cosen ptlšol pSapus— para|Papri4 ' - * i i Grah jLoca £d. c© dj^rdk ( ka i i ^ r i prugo LE SLCvElIIJA Coljo Cmomolj Gorica Kočevjo Eran j Krško Ljubljana mesto Ljubljana okolica. Ljutomor Maribor nest o Maribor okolica Murska Sobota Novo most o Postojna PtujBadovljica Sožana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmia Trlaovl jo 100 A "»4 2j2 3?5 3, 2 4, G 5J. 3 3. 2 10, 7 5. *1 i. ?3 n Ti <->j3 rt n ". j" 7. 3 4. 4 11, 0 1. ^ 2. 3 3, 3 U9 1, 9 1. 5 100 7, <$ 2. ?1 3, 6 3, 6 4, C 5, 1 2. 5 1Q?5 5. 4 1, 0 0, 4 9*1 7A 4. 6 11, 6 1. 5 2, 4 3, 3 U9 2, 0 l A 100 9, o l. i 5, 0 4. 7 '9 .7, 9 3, £ 9, 7 6. 1 5?° n ^ ^, 3 19, 1 ■ '5, 0 ,0, 3 7. 2 it* 0, 4 .1, 4 1 iU 1, 8 ,100 7. 2 1, 9 ' 250 G, G .4, 1 5. 6 7, 1 10, 1 3. 3 5. 7 6, 6 9, 5 6. 5 1, 3 10, 7 . 2, 4 1, 3 1, 9 0, 0 .0, 4 1. 6 5. 1 0, 4 4, 0 4, 0 4, 0 0, 3 5*1 Q r. S»3 10, 5 6, . r> 2. 2 12, 7 2, 5 .M 2, 5 .' . 1, 1 4 rt 100 100 10C 100 G, 7 7, 6 7*9 rrt' 0 j O 2. 0 0, 6 Gy7 7, 2 4, 0' • 15?5 6. 1 1, 6 7 O 4, 5 IVi 2, 0 4, 9 3, G 1, 0 4, 0 1, 9 0, 5 1, 4 13, 1 0, 4 2, 0 6, 0 ; 3*6 6, 3 6, 3 A O ^ jO 7. 5 10, 7 ■4, 0 1. 6 13, 9 2, 0 6, 3 On 9° 0, 4 1, 6 10, o - 3, 2 - 1, 3 2, 2 ~ 5, 3 6, 5 2, 0 - 13, 0 - 2, 1 ?4 0 100 9? 6, 7 7, 7 5, 5 4, S 1. 4 1, 2 2. 5 1, 9 1. 2 2. 3 2, 5 100 11, 9' 10, 1 0, 7 4. 1 3, 7 3, 4' .9, 2 3, 3 9. 5 4, 9 12, 4 4, 9 2. 2 5, 9 3, 0 5. 3 1. 6 1, 3 100 100 Q?5 3, 6 2. 2 3. 1 4. 3 4, 9 4, 0 17, 3 5, 3 25, 0 ■5, 3 7, 6 2. 2 0, 4 1, 0 1. 3 2, 2 O rj 0, 7 3S4 3. 0 1. 4 3, 9 7. 1 12, 1 11^9 3, 7 3, 7 7. 5 4. 0 '5, 3 2, 5 7. 1 2, 0 1. 5 4, 9 M 2, 3 1. 6 59 LE SLCTEUIJJ. Cel jo CrnoitiGl j Gorica KOČgvJG Kranj Krško Ljubljana nesto Ljubljana okolioa Ljutonoi MarlTsor mesto ISaribo. -; * okolica Morska Sobota Novo mesto. Postojna PtujRadovljica Sežana ' Slovonj Gradec Šoštanj Tolmin. Trbovljo •• 26 • Krone rastline po okrajih 1« 1954 (Površina v ha) _ _ Gma detelja Lucema Druge = Krmna, i Grasacaf ■ ! grah. 1 deteljo! 4G09 2011 1321 2113 3947 355t 139^ 0372 57002 221^1 12582 3663 22 9 335S 5743 -6070 2537 .1905 033. 063 1712 1175 902 - 957. 2211 ICO3 222 907 1314 1050 167 2951 1103 62 108G 3079 2075 554 618 391 97 049. ' 55P 446. 526 1310 11. 80 568 370 r> ^ OO 1 1214 724 1719 190 46 570 192 1540 484 326 194 ■ 586 134 185 22 137 192 286 142 468 m 69 411 139 7 201 127 161 664 60 12 35 ; 306 74 102 ' 46 1096 23 5 419 7 40 149 184 10 28 153 23 1 37 4 11 1 1 20 11 2 3 2 1 Mohar 20 20 | Krmna 1 Krmno 1 Pxtnala 1 . j | pesajkorenjaj 74 102 44 147 239 87 70 343 144 25 158 714 267 33 147 4 G 56 14 12 8789 225 106 270 468 666 168 1200 457 74 1082 501 953' 369 541 117 r>n OU 194 198 62 145 2841 82 133 32 74 56 4 on luo 69 716 89 1 122 845 111 46 53 39 6 65 31 G3 3152 12 61 30 203 102 197 no ou 872 on OO 4 109 177 194 318 128 57 10 136 92, 239 7 60 iSJmpa j Cma detelja 27» Krme rastline po - olcra jiži 1»1954 (Strufcfeujra po vrstah)r ■ ' Vj itašige j j Krmni | | | Krma liscema jdetol jo iGrašioal grah ) Mohar [Bitnilcl pesa te jko: Krmno, renje | Drage LH SLOVENIJA 100 Cel jo Čmonelj Cforica Kbčevje Kranj Krško 100 100 1:00 100 100 100. . Ljubljana, no sto 10C. ' Ljubljana okolica 100. ' Ljutonor Ilariboi" ' nest. o Maribor okolic Ifijrslca So" bota Novo mesto Postojne PtujBadovl jica. Sežana Slovenj Gradeči Šoštanj šolnin Uhrbovl jo 100' 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100, 30, 9 46. 1 32, 5 16, 8 42, o33 .2 25, 7' 12, 0 35' ? 4^, 1 ' 27 , 'i ■ 32*4 : 67^6' . 21, G J911, 2 49 ^ 46, 6 49, 5 55, 0 22, 2 27. 2 42 ?0 43. 0 17. 6 22. 3 34. 2 51, 9 20?5 l' 99 20. 1 17. 0 3?3 25. 4 19. 1 17, 1 23. 3 <57, 9 7, 0 15. 7 2, 4 14, 3 <5, 4 . 4, 0 0, 9 21, 7 6, 7 11, 0 ►O 4, 9 4, 9 5. 0 3. 1 6. 0 2. 2 2, 7 26. 2 3. 2 M 4. 1 n-, ? 6. 3 11. 3 4, 0 1*9 0, 5 0, 4 10, 7 ' 0, 2 2, 9 1, 0 7$T 4, 4 0, 0 ■■2, 7 rt ^ u f' e 0, 0 '1, 9 0, 5 — ' 0, 6 0, 1 p, 1 0, 0 0, 0 4, 7 15, 4 0, 1 0, 1 0, 0 0, 1 0, 1 0, 1 1, 2 1, 5 ,-5, 6 3, 3 7. 0 6. 1 2, 5 .5, 0 4. 2 6, 0 10, 9 4, 7 ■i 4 A 1j3 7, 7 0:, 5 ,0, 9 3, 3 1. 2 1. 3 '10, 0 , 0, 0 . . 0, 0 12, 0 11, 9 10, 0 12, 0 14, 3 1-9, 1 32, 3 .32, 3 n r» 0j7 153T -. 14, 5 . 20, 4 .14, 0 10. 2 11. 3 16. 0 6, 9 15. 1 5, ° 1, 7 4, 0 2. 4 3. 5 1, 4 5, 3 4, 9 0, 6 •3, 7" o?4 ^ , o 13, 9 4, 4 6. 4 4. 5 0, 4 5, 5 3, 4 0, 7 5. 5 0, 2 2. 2 4 .4 9. 6 2. 6 5. 5 6. 3 10. 4 '•3, 7' - 1. 7 3?2 3. 1 3. 2 1Ž, 6 6, 7 6, 9 1, 2 7, 9 7, 0 26. 5 0, 7 61 | | Gcma ! 1 Skupaj j dstoljaj Ifuoe: 4 ■ ^ _ m sLCvmiJA | 100 100 100 i ■ • C©1 jo j 8, 4 • 10, 0 - 10, 4 Čruonol j | 4>9. ' . 4>9 -■ SA CJprioa 2, 3 1»0 • 4, 5 Kočcvjo 3, 7 4, 1 2, 9 Kranj [ 6, 9 5, 9 " 7, 0 Erško 6, 24, G 9, 7 Ljubljana nosto ! • 2, 4 0f7 5j" Ljtibljana okolicr. j Hj7. 13y3 13?7 Ljirtonoa? i . 4, 2 5^0 1f5 llariboj? nos to j 0, 4 . Gj3 0, 4 Maribor okolica j 5, 9 4, 9 • 4, 5 Murska Sotota j 10, 2 1735 *lj5 Bovp nosto 10 j 6 9, 4 12, 2 Postojna j 4, 5 2, 5 3, 8 Ptuj3>3 a, 3 2, 6 Badovljica ^55 " -1, 5 Sožana I ■ 1, 5 0, 4 4y7 Slovenj Gradoo j 3j0 3, 8 1, 1 Šoštanj I : 2>1 2, 5 1, 5 Tolnia 1, 6 2, 0 0, 2 TrTjovljo . : 1 j7 .2, 4 -Ijl 62 Erme mstlih© po okrajih. 1. 1954 (Stroktura po okra jih. ) Druge =: Krmni detQljo|Grašioa| grali | Mobar i Emna t Pitnik i pesa Krmo i fooronjo I Dinigo 100 5, 2 T, G 3, 9 12. 0 3j7 1»9 11, 2 fu 0, 2 5j5 3. 5 4, 4 18. 1 1. 6 0, 3 1, 0 -8, 4 2, 0 2, 8 1, 2 100 2, 1 0, 5 '30, 2 0, 6 3, ^ 13, 6 16, 8 0, 9 2y5 14, 0 2, 1 0, 1 ' 3, 4 0^ 100 100 •1, 0 0, 1 0, 1 5, 0 55?c 10, 0 1. 5, 0 10, 0 5, 0 100 100 2, 8 3. 8 1. 5 5, . 6 P, 9 3, 2 2. 6 12, 8 5. 4 0, 9 5. 9 26, 6 9, 9 1, 2 5. 5 0, 1 ■0, 3 2, 1 9, 5 0, 4 100 10, 3 2, 6 1. 2 3. 1 5. 3 7. 6 1, 9 13. 7 5. 2 0, 8 12, 3 5. 7 10. 8 4, 2 6. 2 1. 3 1, 0 2. 2 2. 3 0, 7 1, 6 100 2, 9 4, 7 1, 1 2, 6 2. 0 6, 6 2, 4 25 9 2 3. 1 0, 0 4. 3 29, 7 3*9 1, 6 1. 2 1. 4 0, 2 2. 3 1, 1 2, 9 100 0, 4 1, 9 1. 0 6. 4 3. 2 6. 3 2. 8 27, 7 -2, 8 0, 1 3. 5 5. 6 6, 2 10, 1 4. 1 •1, 8 0, 3 ■ 4' , 3 2. 9 7, 6 0, 2 i 29* Drevesnice, praha in. " : neoMelane" njiv© po okrajih. 1. 1951 : . PCn^inav lia ' ; ] StruJd; ura; po vis^ahl-: : Strtj3cfcuia; po okrajih ~^Sq^a^]r:, TXT' ' T:® Tmo^iR# skupaj j : nlciSr | praM] n j3^ ] ndoe i praha] nji^e j skc©a jj niče | praha] njivo LR SLOVENIJA C el jo Gmonol j Golica Ko cevjo Kranj Krško Ljubljana nesifO Ljubljana okolica Ljutoner IiJaariLbor nošto Marihor okolica liSirska Soho^a. Hovo aesto Postojna Ptuj* Eadovl jioa Sežana Slovenj Gradoc Šoštanj Tolnin !Pr" bovl jo , . 3035 152 27 9® 107 220 705 75 114 06 99 217 46, 112. 27 60 7 o 162 677 13 31' 36413C5 : I2u6 * | 12, 0 45, 6 42, 4 j /im. 21 2 10 5 6 24 75 13 27 96 32 r> 0 t 5 12 1 47 4: 1 1 4: 7*' 20" 2u •6 139 20 3 A 41 137 15 66 4 42 6 112 612 8 15 55 ■5 52 96 75. 661 63 10 •3 40 23 39 IG 6 4 43 61 . 4 12 13, o 7A 11, 1 4, 7 2*73, 4 100, 0 11, 4 31, 4 97, 0 "14, 6 17. 4 M 10. 5 20 f0 14, 3 50, 0 -4, 3 1 0, 6 .7, 7 12, 9 50. 0 74. 1 31, 1 . 5, ^ ^3, 2 2, 0 .0. ° 33. 3 47, 7 0, 0 63, 1 32, 6 58, 9 70, - ^5, 7 0 ,0 60, 1 90. 4 «1, 5 48 ,4 36, 2 18. 5 57, 8 C9, 7 34, 1 93. 8 o ,0 55*3 20. 9 -3, 0 22, 1 50, - 34, 8 10, 0 0, rO 50, - 26. 6 -9*0 30, 8 3^, 7 5, 0 0, 9: 3, 0 3, 5 7. 2 23. 2 2, 5 3, 8. ■ 2, 8; 3y3 1, 5 3, 7 $, $■ 2, 0 0, . 2, 0. 3 5. 3 22. 3 •0, 4 1, - 100 5, 2 o; 52, 7 1^ 1, 6 6, -6 20, 6 3, 6 7, 4 26, 4 n r> Oj6ovjo \ Kranj } Krško j Ljubljana nsstoI Ljubljana okolioai Ljutor^c Maribor nosto Iferiboa? okolica 1 Mirska SoTaota j Hbvo nosto IMOvljioa Sdaana Slovonj Gradoc Šoštanj Tolnin TiS>ovl jo 21 03 1214 2903 - 1 3358 157 20. 3^ -3O4 2725 12D2 259T 3 2737 599 139 00' 1452 992 2057 3111 54 2366 304 2155 464 1370 2191 •594 f? S 31 25 .' ■6 nioo I podlagi i trta nico i podlagi trta I niče 5O06 741 222 21 1 257 103 470 570 730 1227 3 545 120 65 77, 9 66, 1 01, 7 98 »4 ■ I 92, 4 | 34, 4 i . 03^. ! ioo9i 79, 1 r 30, 6 j 52, 0 f 00, 1 1 I 99, 2 i e w • t • 11, 2 0, 1 0, 9 T, 5 22, 0 33, 9 10, 3 0, 7 100, 0 100 9, 4 5, 2 12, 6 0, 6 65, 6 16, 6 20, 9 61, 4 47. 2 fC0, O 19, 9 0, C 06. 3 01, 3 0, 7 12, 3 1, 7 11, 0 5, 2 11, 2 o ,0 11, 0 2, 6 0, 6 0, 3 100 8, 0 5, 5 15, 9 7, 6 } 14, 6 17, 3 0, 3 13. 1 2, 1 12, 0 2, 6 7, 6 0, 0 12. 2 3, 3 0, 1 0, 0 100 00, 6 19, 4 100 14. 6 4, 4' 0^ 0, 0 5, 1 2, 0 9, 3 11, 2 14, 5 24, 1 -0, 0 10. 7 Q0 .. 2^4 mA 1, 3 6; 31» Pašniki po vrstah in okrajih. 1. 1 954 Površina -v ha Strairbura po -crrstah. slcapaj bižinsldj planial krašloD' jnižirBki iplanizH Icrašlsa _Strciktuxa po olcra jib. ski JeoliSa^oj Lsk. i ; '^ličav© j skopaj j nižinski^ planinfkragko^ j!. --: :>»| ski Igpličavo ,r; . : LR SLOvMIJA G ol jo Čmonel j Gorica Koč&Trjo Kranj Krško Ljubljana nest o Ljubljana okolica Ljutonor Maribor nosto Maribor okolioa Ilirska Sobota Hovo nosto Postojna Ptuj' Hadovljica Sežana Slovonj Gradoc Šoštanj Tolnia Trbovljo 259710 94774 01352 03592 36, 5 1306 12379 11C73 &$A 16940 1005 15320 534 3, 2 2091O .6599 8937 31>6 53^2 IO56O 14687 307 3740 71, 9 7591 3032 3?. *9 0836 81, 5 1634 7202 632 632 100, 0 21859 9382 10430 2047 42, 9 3067 3067 100, 0 492 492 100, 0 45^0 5716 10304 55, 5 3261 3261 100, 0 9002 6520 1380 66, 0 1974 26523 5620 17460 3435 2t -8872 8872 1GG, G 15890 13229 2111 550 13, 3 2, 0 32 590 910 1237 30443 0733 7614 12, 0 1119 63. 60 1450 61 4949 22, 5 26197 IO583 4543 3071 17, 4 2071 -35^9 959 559 57, 7 .. V 31, 3 32, 2 10. 6 . 6, 4' 35. 7 : 2^6 60. 1 10, 5 47, 7 .44, 5 20, 0 13, 0 03, 3 3, 0 07. 2 7^, 5 70, 9 26, 7 90, 4 42, 7 Z5, 5 9 A 14, 0 65^0 3, 4 93, 4 1, 0 11, 7 15, 6 i: ICC 4. 0 6, 5 0, 0 5. 1 : 2, 93, 4 0, 2 0, 4 1. 2 0j2 4, 01. 3 3r> ,U 10, 23. 4 6, 1 12, 5 3. 4 2. 5 10, 1 1, 4 100 11, 7 0, 6 7, 0 11, 1 3, 2 7, 6 0, 7 : -9 ,9 3, 2 0, 5 ' 6, ©' 6j9 -5*9 9. 4 2, 2 1, 0 1, 2 1. 5 4, 0 2, 2 100 1, 6 1, 3 6, 6 0, 5 5, 5 '2, 6 12i0 5, 6 2, 4* 4, 216, 3 1, 5 9r4 6. 1 22, 9 1. 2 100 10, 3 10, 7 4, 5 2, 4 1, 7 20, 9 0, 7 36, 4 0, 0 3, 7 0, 7 65 Iz poljedelske siatistilce je Za^od za statistiko in evidenoci LH Sloveiiij© izdal do slo j naslednje interne publikacij© s Površine zoaP)^ Skih. - kategorij ? -rastlinskih skupia ia posevkov v 1« 1952 (24 strani) 3 isšlo 30 »1» 1253 Pridelki ranih. »posevkov v l©^ 1952 (51 ' strani). , ' • ' ' ; , ' a 11<»XIX» 195. 3 Pridelki m površino poznih, naknadnihin strniščnih posavfe^ v letu 1952 (67 strani. )11 25 «111» 1553 Frogled kmetijstva za leto "1951 (^5 strani) • ^ 12« HI* 19^3 7ixiogradniška proizvodhja v lstu 1952 .(54 strani) . . a 1 1 o l\r « 1953 Letni pregled kmet i jstfra za leto 1952 (6G strani) ; a 1 6*1953 Sadjarska proizvodnja v lota 1952 (37 s^^^ni) * ' " 2G &353 Površin zoml j iških •; ka tagori j , rastlinskih skupin m posevkov v letu 1953 (^1 :stx%) B20, , 21» 1953 Pridelki ranih posevkov" v lotu 1953 (47" strašili ' - n236 XX« 1953 Krmska "bilanca v LH Sloveniji (65 strani) n19* I1954Pridelek poznih posevkov letu 1953 (71 strani) u 4« TTI« 1954 Pridelek grozdja in »vina v*l9" feu 1953 (46 strani) a 4» VX»' 1954 Zadružništvo LE Slovenijo v letih 195l:ia 1952 (113 strani) » u. VH. 1954 Pridelek in predelala sadja v letu, 1953 (39 strani) w2o. " 7lI« 1954 Izdal in razmnožil Zavod za statistiko in evidenco LE Slovonije' Ljubljana, Hronova It, tel* 215 30 M v 'V Razmnoženo v 100 izvodih, novembra 1954» / A i / A i