LETO m\. ŠT. 43 PTUJ, 28. OKTOBRA 1993 |^ENA 60 TOLARJEl/ Težave zaradi obilice padavin v soboto in nedeljo so veliko preglavic povzročale narasle vode. ] Na merilni postaji v Mariboru so tiste dni namerili kar 1300 ku- \ bičnih metrov pretoka namesto običajnih 60, kar smo videli ob \ vsej stari strugi Drave, predvsem pa tam, kjer je Drava prestopila | bregove. V ptujski občini je največ težav, predvsem pa strahu pov- ? zročila prebivalcem Stojncev, kjer se je prelila ne cesto Ptuj — 1 Bori, visoka podtalnica pa je zalila tudi kleti nekaterih hiš. ! Ogrožena je bila tudi farma v Stojncih, ki sicer ni bila poplavlje- \ na, pač pa so tamkajšnji zaposleni lahko nekaj dni prišli v službo \ le s pomočjo gasilcev. Oba dni je bila zaprta cesta Majšperk — | Dole na, vodne ovire ali ovire zaradi zemeljskih plazov pa so bile \ še na cesti Podlehnik — letale, na cesti skozi Kidričevo, pri Ptuj- \ ski Gori in v Vareji. Narasle vode so zalile kleti nekaterih hiš, v \ Stojncih pa povsem poplavile nogometno igrišče. McZ i Sprejem ob drugi obletnici odhoda JA iz Slovenije v ponedeljek je bil na ljubljanskem gradu sprejem ob dru- gi obletnici odhoda JA iz Slovenije. Pripravil ga je repu- bliški minister za obrambo Janez Janša. Nanj je povabil ude- ležence junijske vojne za Slovenijo, odlikovance s častnim vojnim znakom in nosilce medalj za hrabrost. Iz ptujske občine se je sprejema udeležil Rade Djekič, ki ima edini me- daljo za hrabrost. MG KO JE VODE PREVEČ ... M. ZUPANIC. Ob drugI obletnici oioda vojal(ov - dan odprtib vrat 26. oktobra sta minili dve leti od izgona zadnjih vojakov jugoslovanske armade iz Sloveni- je. Zato je to za našo mlado državo, kot je zapisal obmrambni minister Janez janša, ned- vomno pomemben zgodovinski dan, saj smo Slovenci prvič v zgodovini postali gospodarji na svoji zemlji. Od tega dneva je bilo mednarodno priznanje slovenske države samo še vprašanje dni, kajti Slovenija je dokazala, da lahko obstaja kot samostojna država. Tako smo si Slovenci prvič v zgodovini priborili samostojno, lastno državo in s tem stopili v krog tistih narodov, ki lahko sami odločajo o svoji usodi. Sanje o samostojnosti in hrepenenje po svobodi številnih generacij Slovencev so se uresničile v samostojni slovenski državi. Druge obletnice odhoda zadnjega tujega vojaka iz slovenskega ozemlja se bodo na svoj način spomnili tudi v 730. učnem centru slovenske teri- torialne obrambe v ptujski vojašnici, kjer pripra- vljajo jutri, 29. oktobra, dan odprtih vrat. Kot je povedal poročnik Zdenko Korošec, si- cer pomočnik poveljnika za motiviranje in infor- miranje, bodo vrata učnega centra v Ptuju ta dan odprta od 8. do 14. ure. Na obisk so povabili učence osnovnih in srednjih šol, v vojašnico pa so vabljeni tudi drugi občani, ki jih zanima življenje in delo v slovenski vojski. Poleg tega da si boste lahko ogledali vse prostore učnega cen- tra, bodo vojaki in njihove starešine predstavili tudi vse pomembnejše dogodke, ki so se v vo- jašnici pripetili v 15 mesecih njenega obstoja. Predstavili bodo program usposabljanja, sodobna učila in seveda razstavili sodobno oborožitev slo- venske vojske. Veseli bodo vašega obiska, saj bo- ste tako dokazali, da ste z našimi fanti, ki se sedaj resnično usposabljajo za obrambo svoje domovi- ne, svojih ljudi, na svoji zemlji. -OM Združenje borcev in udeležencev narodnoosvobo- dilnega boja in Skupščina občine Ptuj vabita na osrednjo komemoracijo ob letošnjem dnevu mrtvih pri grobnici padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorja v letih 1941—1945 v spominskem parku — bivšem ptujskem mestnem pokopališču V petek, 29. oktobra, ob 12. uri Tudi letos se moramo ob dnevu mrtvih, 1. novem- bru, dostojno spomniti vseh žrtev okupatorjevega nasilja in padlih v narodnoosvobodilnem boju v le- tih 1941-1945. Žrtve tega boja moramo ohraniti v trajnem spomi- nu, saj so darovali svoja življenja za osvoboditev slovenskega naroda in za samostojno Slovenijo. Otroci obrtniliov lirez štipendij Poročali smo že, da naj bi gmot- no stanje obrtnikov, katerih otroci so zaprosili za socialne štipendije, preverjali občinski centri za social- no delo. Med 150 prijavljenimi se je v ptujski občini odločilo kljub te- mu vztrajati pri vlogi za štipendijo 75 obrtnikov. Vendar je republiško Ministrstvo za delo svojo odločitev in s tem vse postopke zaenkrat ustavilo,' češ da se bixlo ustrezna ministrstva med seboj dogovorila, katero bo pravzaprav preverilo gmotni položaj slovenskih obrtni- kov. Najslabšo bodo u vsega sku- paj potegnili otroci obrtnikov: ti namreč do nadaljnjega štipendij ne bodo prejemali. Tudi 75 ptujskih prosilcev ne. McZ Plača do konca tedna Rezultat ponedeljkovih večurnega pogovora stavkovnega odbora Tovarne orodij in stro- jev s predsednikom upravnega odbora Agisa Branetom Obalom in vršilcem dolžnosti direktorja AgIsa magistrom Antonom licem, ki je potekal za zaklenjenimi vrati, je pri- nesel majhen napredek. Delavcem naj bi v tem tednu izplačali zajamčeno plačo za sep- tember, poskušali pa bodo izterjati čim več tudi od dolžnikov, da bi lahko izplačali še regres, boleznine in jubilejne nagrade. Precej so se pogovarjali tudi o osebi, ki naj bi vodila posle v Tovarni orodij in strojev do stečaja, saj bo direktor na dopustu vse do pričetka stečajnega postopka. Ponedeljkov pogovor pred- sednika upravnega odbora Agisa s stavkajočimi delavci TOS-a je pokazal, da ima Sklad prav malo podatkov o poslovanju in odnosih, ki vla- dajo v Agisu. Če bi jih imel, bi gotovo bilo danes drugače. Brane Obal je povedal, da so zaupali vodstvu posameznih družb, opravljali strokovni in finančni nadzor, niso pa mogli nadzorovati "vsake malenko- sti". Tudi naj ne bi bilo res, da je imela orodjarna ob prehodu v lastništvo v Sklad najboljše možnosti za sanacijo. "To so govorice, ki so bile izrečene v nekem drugem obdobju. Lah- ko pa, da so se nanašale na to, da ima orodjarstvo največ živega dela." Sicer pa je sedaj prišlo tako daleč, da so delav- ci, njihovo znanje in izkušnje največje še preostalo bogastvo Agisa. Vse drugo je dotrajalo. MG PO VECURNIH POGOVORIH ZA ZAKLENJENIMI VRATI 2 — DOxMA IN PO SVETU 28. OKTOBER 1993 PISMA IZ RIMA — Piše: Branko Cestnik Kaj se dogaja pri sosedih Kaj se dogaja v Italiji? To vpra- šanje si je prejšnji teden posta- vil ne neki od- daljeni prebiva- lec Zemlje, tem- več sam pred- sednik italijan- ske države Oscar Luigi Scalfaro. Da bi lažje pri- šel do odgovora, je prvič v zgo- dovini italijan- ske republike sklical na posvet neke vrste krizni štab: notranje- ga in obrambnega ministra ter odgovorne može iz policije, varnostne službe in seveda voj- ske. Ena sama točka dnevnega reda: varnost v državi — govo- rice o državnem udaru. Kaj se torej dogaja pri sosedih? Nekateri ugledni sociologi odgo- varjajo na kratko: Revolucija! No ja, bi rekla naša bistra pamet, ni videti nobene razjarjene množice, ki bi vdirala v palače, linčala sta- re politike in naznanjala novo in lepšo prihodnost na tem sredo- zemskem polotoku. Res je, da ve- liko demonstrirajo po ulicah, am- pak to je del njihove politične folklore že dolga leta. Kakšne vrste revolucije je to? Kdo so nje- ni akterji? Revolucionarni komite, če ga smemo tako imenovati, je šesta- ■ vljen iz petih milanskih preisko- valnih sodnikov, ki jih vodi An- tonio Di Pietro. V njih ne zasle- dimo nobene želje po družbe- nem prcvratništvu, nobene revo- lucionarne stihije in nobene eshatološke vizije o boljšem ju- tri. Revolucijo so sporožili ne- namerno (vsaj tako je videti) ob običajnem in doslednem opra- vljanju svojih vsakdanjih dolž- -nosti. Sredi marca 1992 so ujeli v zanko milanskega socialista Maria Chieso. Sprejemal je podkupnino za svojo stranko. Tej aferi je sledila verižna reak- cija, ki je spodnesla najvidnejše in najvplivnejše italijanske poli- tike. Drug za drugim so odleteli ministri, njihovi pomočniki, strankarski šefi ... V sodniških mrežah se je znašlo med stoti- nami ribic tudi okrog 180 parla- mentarnih krapov. Afera Mario Chiesa je kaj hitro postala obrobna aferica — košček ko- rupcijskega mozaika, ki mu ni videli konca. Če se v pol leta po hitrem po- stopku zamenja skoraj vsa vlada- joča politična gču'nitura, se posta- vi pod vprašaj legitimnost strank in dejanska učinkovitost več- strankarstva; ali ni to nekaj revo- lucionarnega? In če ljudstvo na ulicah izrazi svojo jezo in radost, svojo podporo sodnikom ter z re- ferendumom potrdi svojo iskreno željo po koreniti spremembi — ali ni to nekaj presunljivega, ne- kaj, kar obeta novo družbeno ure- ditev s strankami in državo po merilu človeka? Poleg milanskega irrm italijan- ska revolucija še en vzvod: paler- mskega. Po krvoločnih mafijskih atentatih je zavrelo na Siciliji. Zgodilo se je tisto, česar se je mafija najbolj bala: po stoletnem strahospoštovanju se je ljudstvo obrnilo proti njej. V tem ozračju so se nekateri člani mafije spoko- rili za svoje grehe, odprli usta in politični sistem je doživel še en udarec. Na dan so prišla imena politikov, policistov in sodnikov, ki naj bi sodelovali z organizira- nim kriminalom. Vzrok revolucije je torej splošna pokvarjenost državne- ga aparata. Ampak za to pok- varjenost se je že dolgo vede- lo. Na protestnih shodih so že desetletja vzklikal: Governo — ladro (vlada — tat). Ostane nam vprašanje: Kako to, da se te gnilobe nihče ni upal dotak- niti prej? Ali je morda tako imenovana Italijanska revolu- cija samo odsev širših evrop- skih razmer? Zdi se namreč, da je sesutje notranjepoli- tičnega ravnotežja med ape- ninskimi griči posledica od- stranitve berlinskega zidu. Takšna je domneva nekaterih novinarskih krogov. S prene- hanjem rdeče nevarnosti, pra- vijo, je zastarela tudi antiko- munistično artikulirana itali- janska demokracija. Izgubila je svojo funkcionalnost, posta- la šibka in parazitska. Tudi brez milanskih sodnikov bi se morala politično modernizirati in moralno prečistiti. Pere- strojka in glasnost sta postali neizbežni tudi na zahodni strani železne zavese. Ni revolucije brez kontrare- volucije. Kdo so italijanski kontrarevolucionarji? Očitno je, da se zbujajo sile, ki jim ni všeč sedanji potek stvari. Boj proti politični korupciji je šel preda- leč: dotaknil se je skrivnostnih in umazanih povezav med poli- tiki, industrialci, tajnimi agenti, visokimi oficirji, mafijaši in te- roristi. Ta podzemni lobby je reagiral. Bombe so dovolj jasno znamenje. Pri vsem tam pa se zbujajo v nekaterih dvoumnih genera- lih skušnjave, da bi kasarnski red vpeljali v civilno družbo. Tudi s tanki, če je treba ... Državni udar naj bi speljali okrog božiča. Kakorkoli že, stvari so zaen- krat preveč nejasne, da bi lah- ko mirno ocenil, kaj se prav- zaprav dogaja v Italiji. To bo- mo mogli opraviti čez kakšnih deset ali dvajset let. Medtem pa pustimo, da sodnija opravi svoje. (Pa ne samo v Italiji!) Še eno vprašanje sc nam vsil- juje. Ali je revolucija, ki ne pri- haja iz ljudstva, sploh smiselna? Odgovorili bi lahko takole: mo- goče pa do največje revolucije pride prav takrat, ko vsak na svojem mestu (v italijanskem primeru sodnik) pošteno opra- vlja svoje poklicne dolžnosti in tako na edinstven in nenadome- stljiv način dela družbo bolj človeško in bolj pravično. PREJELI SMO Vodstvoma sindikatov in prizadetim delavcem AGIS — TOS I i Slovenska Štajerska stranka — Zveza 21 vam sporoča, da se solidarizira z vašimi zahtevami in vam stoji ob strani. Slovenska Štajerska stranka — Zveza 21 \ TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan. PROPAGANDA: Oliver Težak, telefon 776-207. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6. 62250 Ptuj, p.p. 99 telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3.120 tolarjev • za tujino 6.240 tolarjev. ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije šte- vilka 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek in- formativnega značaja iz 13. točke tarifne številka 3, za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor OBNOVILI OTROŠKI DISPANZER NA POTRČEVI V PTUJU Tudi z msuhnimi sredstvi se da veiii(o narediti v dveh letih je otro.ški dispanzer na Potrčevi cesti v Ptuju dohil novo zunanjo in no- tranjo podobo. Da so j»a pričeli urejati, so morali čakati štirinajst let. Pred začetkom del v letu 1991 so ga nazadnje urejali v letu 1977, ko so napeljali centralno kurjavo. Do leta 1990 so delali le v spodnjih prostorih, kjer so izvajali vso kurativno in preventivno dejavnost. Do tega leta so bila v nadstropju otro.škega dipsanzerja .še stanovanja. Leta 1991 pa seje pričelo zares. Ker so pridobili nekaj življenjsko pomembnega prostora, so najprej pričeli urejati notranjost. Po dolgih letih prizadevanj so končno lahko ločili ku- rativno dejavnost od ^preventivne. Letos pa so uredili tudi zunanjost stavbe, v kateri je bil nekoč materinski dom. Prejšnjo sredo so se v obno- vljenih prostorih otroškega di- spanzerja v Ptuju zbrali vsi, ki so na kakršenkoli način za- služni za obnovo. Na prilož- nostni slovesnosti je v imenu zdravstvenega doma Ptuj go- voril direktor dr. Henrik Zlebnik. Zahvalil se je vem, ki so pomagali, da je sicer le- pa vila, ki jo je načel zob časa, dobila lepšo podobo. Prostori in oprema so skrom- ni, a dovolj prisrčni, da se bo- do v njih dobro počutili mali bolniki, njihovi starši in zdravstveni delavci. Obnova otroškega dispanzerja je do- kaz, da se tudi z majhnimi sredstvi da veliko narediti, če je obstaja interes in skupni cilj, da se nekaj naredi. V obnovljenih prostorih otroškega dispanzerja so v začetku oktobra pričeli tudi novo dejavnostjo: odprli so di- spanzer za duševno zdravje, najprej otrok, pozneje pa tudi odraslih. Podobne dispanzerje ponekod imenujejo drugače, v ptujskem zdravstvenem domu pa so se odločili, da bodo ime- li dispanzer za duševno, men- talno zdravje. Naj se že iz imena vidi, daje cilj zdravje. V imenu kolektiva otroškega dispanzerja je govorila vodja dr. Svetlana Klinkon, speciali- stka pediatrije. Povedala je, da sedaj, ko je dispanzer obno- vljen, mladi bolniki raje priha- jajo. Dispanzerska dejavnost je v Sloveniji že zelo stara, prvi dispanzerje bil ustanovljen leta 1925, v Ptuju pa leta 1953, naj- prej kot posvetovalnica. Zares pa je začel delati leta 1959, ko je dobil prvega stalnega j)edia- tra. V začetku je delal v Cučko- vi ulici, na Potrčevo se je prese- Kolektiv otroškega dispanzerja je le dočakal primernejše prostore za delo. Foto: OM lil 1967. leta. Dr. Klinkonova je še posebej zadovoljna, ker je v obnovljenih prostorih pričel de- lati tudi dispanzer za duševno zdravje. Njegov vodja mag. Bo- jan Sinko, specialist klinične psihologije, je povedal, da se bodo trudili skupaj z otroškim dispanzerjem in preprečevali nastanek vseh možnih odsto- panj, ki se sicer pri majhnem otroku kažejo v obliki bolezni, vzrok pa imajo v duševnosti. Sekretarka za družbene dejav- nosti občine Ptuj Silva Cerček je udeležence slovesnosti pozdravi- la v imenu izvršnega sveta. Pou- darila je, da niso pomembni samo veliki projekti, daleč se pride tudi z majhnimi. Spomnila je, da seje obnova pričela z javnimi deli. Da pa je pričel delati dispanzer za duševno zdravje, je moralo pre- teči dve leti intenzivnih priprav in dogovarjanja. Čestitala je vsem, ki so zaslužni za obnovo in novo pridobitev. V imenu Skupščine občine je na slovesnosti govoril pred- sednik Vojteh Rajher. Zahva- lil se je vsem, ki so prispevali k obnovi dispanzerja. Če bi bil dogodek pozneje, bi ga skušal povezati s sprejemom razvojnih usmeritev zdravstva do leta 2000 v ptujski občini. Če jih bomo želeli uresničiti, se bomo morali odločiti za sa- moprispevek. Ideja je gotovo takšna, da bo lahko povezala občane ptujske občine. Pred- sednik občine pa je ob tej pri- ložnosti omenil, da bo potreb- no urediti še parkirni prostor, da bo tudi okolica dispanzerja urejena, kot mora biti. V imenu izvajalca del. Sta- novanjskega servisa Ptuj, seje za zaupanje zahvalil direktor Janez Belšak. Povedal je, da je to že tretji objekt v zadnjem času, ki so ga naredili v korist otrok: obnovili so otroški od- delek v ptujski bolnišnici, vr- tec v Raičevi ulici in sedaj otroški dispanzer na Potrčevi. S tem so si zagotovo pridobili reference za bodoče delo. MG ZAHODNA BOSNA: V ne- deljo bi morali biti odprti vsi mejni prehodi med tako ime- novano avtonomno pokrajino Zahodno Bosno in Republiko Srbsko, je napovedal samozva- ni predsednik muslimanske enklave Fikret Abdič in tako je tudi zapisano v sporazumu, ki ga je podpisal v petek v Beo- gradu z vodjem bosanskih Srbov Radovanom Kradžičem. Fikret Abdič sc je s podpi- som sporazuma z Beogradom na eni in Zagrebom na drugi strani sam postavil za nekakš- nega posrednika med sprtima prestolnicama. Ko je govoril o pogovorih s Tudmanom — preden je odšel v Beograd —, je dejal, da je hrvaški predsed- nik posebej pazil, da ne bi re- kel česa takega, kar bi vpliva- lo na njegov prejšnji dogovor z Izetbegovicem. Dodal pa je, da se on, Abdič, z Zagrebom in Beogradom pogaja javno, ne tajno kot Izetbegovič. Na omenjeni tiskovni konfe- renci sta Fikreta Abdiča sprem- ljala Mirsad Bakšič, predsednik Hrvaške muslimanske demo- kratske stranke, in Armin Poba- ra, predsednik Muslimaske de- mokratske stranke BiH. To pa Abdiča še bolj povezuje s Hrvaško, ki ga nekateri hrvaški mediji že vidijo kot enega osrednjih mož na prihodnji raz- širjeni mednarodni konferenci o Jugoslaviji, za katero pa naj bi bilo znano le to, da jo pripra- vljajo v veUki tajnosti. — • — SEVERNA IRSKA: V sobo- to je v Belfastu eksplodirana bomba ubila deset ljudi, deve- tinpetdeset pa jih je ranila. Irska republikanska armada je preki- nila pogajanja o miru na Sever- nem Irskem. Britanski premier John Major je na konferenci Commonvvealtha na Cipru izja- vil, da se ne misli pogajati o mi- ru vse dotlej, dokler se irski gverilci ne bodo odrekh nasilju. Oblasti se bojijo, da bo izbruh- nilo obračunavanje med prote- stanti in katoliki. Potem ko so irski republikanci in zmerni ir- ski nacionalisti v minulih tednih skušali doseči dogovor o miru, so protestanstski skrajneži, ki jim je bila namenjena sobotna bomba, sporočili, da bo Ira "plačala hudo ceno za svojo okrutnost." Že nekaj ur po ek- sploziji so iz Ulstra sporočili, da so bili v vrsti spopadov s strel- nim orožjem ranjeni trije ljudje. Policija je okrepila navzočnost policistov na cestah in opozorila katoliško prebivalstvo, naj bo previdno pri obiskovanju nedel- jskih maš, ker ni moč izključiti napadov protestantov. — • — CARIGRAD:Kot je spo- ročil turški radio, so turške varnostne sile v operacijah na jugovzhodu države ubile 41 kurdskih upornikov, štiri pa so prijele. Radio je tudi sporočil, da so v isti akciji zaprli 23 lju- di in jih obdolžili, da pomaga- jo separatistični Kurdski de- lavski stranki PKK. Odkar se je med turškimi Kurdi leta 1984 pojavilo gverilsko giban- je, ki se bojuje za kurdsko ne- odvisnost, je politično nasilje terjalo več kot 7500 žrtev. — • — PEKING: Kitajci so razgla- sili svojega kralja in kraljico starcev. To čast sta si prislu- žila 131-letni Long Laifa in 122-lelna Kong Ying, ki so ji- ma poleg zavidljivega naslova podelili tudi nagrado: on je dobil "zlati stol", ona pa "zla- to palico". Tako se je končala prva akcija, v okviru katere je vsekitajski komite za vprašan- ja ostarelih iskal stoletnike med 1,3 milijarde prebivalci. Zmagovalca sta dobila tudi dosmrtno denarno podporo, smisel akcije pa je bil v tem, da bi se obnovilo spoštovanje do starih ljudi, ki jih mladi rod na Kitajskem čedalje bolj občuti kot breme. PARIZ: V torek se je priče- la v Parizu 27. generalna skupščina Organizacije zdru- ženih narodov za izobraževan- je, znanost in kulturo (UNE- SCO), ki bo trajala do 16. no- vembra. Osrednja tema bo ure- sničevanje mirovne kulture. Pripravila: MS V PTUJU ČETRTEGA NOVEMBRA SEJEM MINI PARACELSUS Oddolžitev enemu največjih zdravnikov vseli časov Veliki zdravnik in mislec Paracelsus je bil pravi reforma- tor medicine. Sicer pa je posegal na vsa področja znano- sti, od botanike do mineralov, splošne medicine, porod- ništva, kirurgije, medicine dela, balneologije in alkimije ter kemije, kjer ga štejemo za njenega očeta. Nekaj mesecev se je Pai"acel- sus zadrževal tudi v Ptuju. Naj- verjetneje je to bilo med letom 1523 in 1524. Zadrževal se je pri zdravniku Johannesu Home- liusu Secundusu, pri katerem je tudi pustil rokopis svoje knjige Paramirum I, ki jo je Huserus objavil 1616. leta, ko je izdal celoten Paracelsusov opus. Ob petstoti obletnici rojstva velike- ga zdravnika in misleca Para- celsusa so že v začetku le- tošnjega leta v Celovcu pripra- vili več prireditev. V Ptuju se ga bodo spomnili s sejmom, ki so mu dodali kongresne aktiv- nosti na temo vode kot enega glavnih virov življenja, ki je za- radi številnih nekontroliranih posegov človeka v naravo vse bolj ogrožen. Mini Paracelsusov sejem v Ptuju bo od 4. do 6. novembra v športni dvorani Mladika, kon- gresni del pa 5. novembra v Mestnem kinu. Sejem bo popu- lariziral idejo zdravega načina življenja, nosilna tema kongre- snega dela pa je voda. V Ptuju se bodo s programi za zdrava mesta predstavila slovenska me- sta, ki sestavljajo mrežo sloven- skih zdravih mest: Maribor, No- va Gorica, Trebnje, Celje, Lju- bljana in Ptuj. Na sejmu bo okrog dvajset razstavljalcev, za katere se je moral organizator (Občina Ptuj oziroma Projektni svet - zdravo mesto) precej po- truditi, da jih je pridobil. V teh dneh potekajo pogovori še z ne- kateri ptujskimi podjetji, ki se na vabilo organizatorja niso odzvala. Gre predvsem za Pe- rutnino, Kmetijski kombinat, Terme in tudi Talum. Do nedelje, ko se bo pričela športna dvorana Mladika spre- minjati v razstavni prostor, bodo poskušali pridobiti še nekaj spon- zorjev, saj je pomanjkanje denar- ja ena največjih težav organiza- toija. Nekaj denarja jim bo uspe- lo privarčevati tudi s tem, da bo- do zbornik fotokopirali in ne ti- skali. Strokovne prispevke v ok- viru kongresnega dela Mini Para- celsusovega sejma v Ptuju bodo namreč izdali v zborniku. Studio Marketing pa jim je promocijski znak za Ptuj — zdravo mesto iz- delal brezplačno. Na otvoritvi sejma 4. novem- bra bo govoril tudi republiški minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. V okviru mreže zdravih mest bodo prvi sejem- ski dan govorili o marketingu za zdrava mesta, pogojih za vstop v mrežo zdravih mest, Pa- racelsusu in o programih zdra- Promocijski znak Ptuj — zdravo mesto. vih mest, ki so vključena v slo- vensko mrežo teh mest. Petkove teme v okviru kon- gresnega dela se bodo pričele s splošnim pomenom voda, na- daljevale z onesnaževanjem vo- dotokov in vodnovarstvenimi pasovi, prestavili bodo tudi zdravstveni nadzor pitne vode v okviru ptujskega vodovoda in onesnaževanja z nitrati, tok- sične učinke povišanih koncen- tracij nitratov na zdravje otrok, raziskovalno nalogo "Čudež vo- de" OS Ljudski vrt, oskrbo z vodo v Ptuju, sanacijo podtalni- ce Dravskega in Ptujskega pol- ja, vodotoke v občini Ptuj in ptujsko jezero, kanalizacijo in čiščenje odpadnih voda Ptuja, minimiziranje nastajanja odpad- kov v barvnih tekstilih, revitali- zacijo krajine, vpliv vode na kmetijstvo in kot zadnjo temo voda — simbol zaupanja. MG TEDNIK 28. OKTOBER 1993 POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3 KATALOG REVIT V TISKU Udeleženci programa Revit v ptujski m ormoški občmi so se v torek ponovno izobraževali. Tokrat so spoznavali projektni nadzor. Mag. Štefan Čelan, vodja programa Revit v ptujski občini, je pove- dal, da je katalog Revit pripravljen tako daleč, da ga bodo v teh dneh že pričeli tiskati. V začetku novembra bo na Bledu srečanje slovenskih in bavarskih gospodarstvenikov, na katerem bodo pred- stavili tudi ptujsko ponudbo in povpraševanje, zajeto v katalogu. Ta bo izšel v slovenskem in nemškem jeziku. PRI TOPLIŠKI INFRASTRUKTURI SE ZATIKA Prgšnjo sredo je upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč občine Ptuj, razpravljal o načrtovani gradnji infrastrukture v okviru novega turi- stičnega naselja. Po programu naj bi letos razširili cesto, uredili pločnik, postavili razsvetljavo, zgradili vodovod in telefonsko napelja- vo. Sedaj se zatika, ker Kmetijski kombinat oziroma Terme niso zago- tovili svojega deleža v višini 17 milijonov tolarjev. Sklad je, da bi zaščitil interese, zaradi katerih je bil ustanovljen, in glede na razpo- ložljiva sredstva (30 milijonov tolarjev) odločil, da imajo prednost pri gradnji objekti skupne rabe, torej cesta, pločnik in razsvetljava. Pre- dlagal je etapno gradnjo: objekti skupne rabe predstavljajo prvo, v drugi, ki bi jo pričeli v prihodnjem letu, pa bi uredili vodovod in tele- fonsko omrežje. Sprejem takšnega sklepa je v Termah povzročil ogorčenje, saj so prepričani, da bi kljub temu, da niso zagotovili de- leža, morali v celoti zgraditi programirano infrastrukturo ali pa dati prednost vodovodu in telefonu. Zatrjujejo, da zaradi tega, ker ne bo vodovoda in telefona, ne bodo dobili uporabnega dovoljenja, prvega decembra pa naj bi pričeli polniti nove turistične zmogljivosti. V priza- devanjih, da bi problem zadovoljivo rešili, so v teh dneh o njem po- novno razpravljali in sklepali. V direkciji za gospodarsko infrastruktu- ro pravijo, da naj zadevo razreši izvršni svet, ki naj tudi pove, kje za- gotoviti manjkajoča sredstva. PTUJ — PRVI MED TURISTIČNIMI KRAJI Turistična zveza Slovenije je v začetku tedna objavila rezulta- te letošnjega tekmovanja za najbolj urejeni turistični kraj Slove- nije pod geslom Moja dežela — urejena in čista. Ptuj je letos ponovno slavil, saj je zmagal med turističnimi kraji. TERME ČETRTE MED TERMALNIMI KOPALIŠČI 15. oktobra je bilo na Rogli srečanje predstavnikov kopališč Slovenije, na katerem so razglasili rezultate letošnjega ocenje- vanja poletnih termalnih in komunalnih kopališč. Ptujske Terme so se letos visoko uvrstile, takoj za Čatežem, Moravskimi in Medijskimi toplicami. Po novem ocenjevanju so uvrščene v prvo kategorijo kopališč. Dobro pa se je uvrstilo tudi poletno komunalno kopališče Kidričevo — na enajsto mesto. ŠESTEGA NOVEMBRA PREDAVANJE ZA DIABETIKE Ptujsko društvo za boj proti sladkorni bolezni organizira 6. no- vembra ob 9. uri v Narodnem domu v Ptuju predavanje, na kate- rem bodo s strokovnimi prispevki sodelovali zdravniki iz diabeto- loškega dispanzerja in zobozdravstvene službe. Na predavanje va- bijo tudi nečlane. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili program dela društva v prihodnjem letu. Pripravila: MG PTUJ SI ZASLUŽI DOBRO BANKO Za vas si bomo vzeli čas -Podružnica Ptuj Govori se ... DA so novinarji po torko- vem neuspešnem sklicu ptujske skupščine vprašali poslanca doktorja, kakšno zdravilo bi predpisal poslancem. Brez po- mišljanja je odgovoril, da za ta- ko kronično bolezen ni zdravila. ... DA so novinarji in propa- ganda na prvem, pomoči po- trebni begunci pa na drugem in- teresnem mestu donatorjcv in ptujskih skrbnikov. Vsako po- moč je namreč potrebno najprej temeljito "požegnati" s fotoapa- rati, šele nato lahko tekne lačnim ustom. ... DA se želi šefica najbolj ženske firme po moško postavi- ti v obračunu z alkoholno pre- strašenimi delavkami. V prvem poskusu pa je žal klonila pred i sladkomoštno zanko. ... DA so grajska gospa zaradi užaljenosti nad meščanskimi rimljanskim sponzorjem zalo-; putnili grajska gostinska vrata pred stoterimi obiskovalci ptuj- ske zgodovinske slovesnosti. ... DA je imelo staro mestno pokopališče malarje. Očitno pa so razumeli le en tuji jezik, saj so premalali samo hudobne nem- škozgodovinske simbole. Ko bi razumeli še angleško, bi imeli za potrebno prcmalati tudi "Pojdi k vragu!" in "Poljubi mi rit!" ... DA sicer udarna sred- nješolska šefinja nikakor ne more parkirno vzgojiti svojih podrejenih. Vzrok te neuspešno- sti je postal jasen po njeni opaženi protipredpisni oziroma prepovedanosmerni vožnji. ... DA želi organizator festi- vala lokalnih radijskih postaj Slovenije po dosedanjem ptuj- skem zgledu povečati strokovni pomen prireditve tudi z njenim nazivom: Festivalus radius Slo- venicus — Poetovio XIIIC. SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Peterletova diplomacija In Janševi topovi Toča kritik se je vsula na slovensko diplomacijo in njene- ga voditelja Lojzeta Peterleta. Najprej seje moral Peterle braniti zaradi svoje baje predolge poti po Ameriki, nato je doživel še velik polom zaradi odnosov s Hrvaško. Oba- krat se je Peterle slabo branil, čeprav bi se v marsičem lahko ubranil. Nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je Lojzetu Peter- letu očital nekakšno veselje z "diplomatskimi potovanji v prazno". Za razliko od nekdan- jih (uspešnih) Ruplovih diplo- matskih misij naj bi bile sedan- je Peterletove "brez vsebine", predolge in neučinkovite. (De- vetnajst Peterletovih srečanj z zunanjimi ministri različnih dr- žav na sedežu OZN v New Yor- ku naj bi bilo po Ruplovem mnenju premalo, po Peterletovi oceni pa izjemen dosežek.) Dr. Rupel zameri sedanjemu zunan- jemu ministru Peterletu in pre- mieru dr. Drnovšku, ker se med svojim nedavnim obiskom v ZDA nista srečala z ameriškim zunanjim ministrom oziroma predsed.iikom, ampak samo s funkcionarji "nižjih ravni". Biv- ši minister Rupel kar sam skle- pa, da je bilo v njegovem času vse drugače, boyše. Proti takšni samozavesti se Peterle seveda ne more braniti samo s splošnim meditiranjem, da so pomembni predvsem re- zultati posameznih poti po tuji- ni, ne pa njihova dolžina, in da zunanji minister mora biti veli- ko v tujini, ker bi ga sicer kaj hitro napadel, da je preveč do- ma. Ruplovo samoreklamerstvo in njegovo kipečo egocentrič- nost bi bilo pač treba pobiti z drugačnimi argumenti. Sicer pa bi se morali in Peterle in Drnovšek in Rupel (pa še kdo) brez medsebojne zlobe zamisli- ti, zakaj — kot namiguje Rupel — najvišjih prestavnikov iz Slovenije v ZDa niso sprejeli najvišji ameriški predstavniki in skupaj poiskati racionalen od- govor. Ali je to morda odsev kakšne posebne nenaklonjenosti in (spremenjne?) politike ZDA do Slovenije ali pa samo posle- dica dejstva, da se je nedavno tega ameriški predsednik Clin- ton (že) srečal s slovenskim predsednikom Kučanom in da vsakih nekaj mesecev pač ne more klepetati z obiskovalci iz Slovenije. Vsekakor pa je nena- vadno Ruplovo namigovanje, da gre samo Drnovškovi oziroma Peterletovi diplomatski nespo- sobnosti pripisati, da nista pri- šla do ameriškega predstavnika oziroma zunanjega ministra. Kot da pozablja, da so tudi nje- ga kot zunanjega ministra mar- sikdaj sprejemali (samo) po- močniki ministrov in podsekre- tarji ... Zunanji minister Lojze Peter- le se je pred dnevi (naivno) predstavil kot uspešen posred- nik v zglajevanju spora Tned Hrvaško in Slovenijo zaradi enostranske hrvaške odločitve o naselitvi hrvaških beguncev iz Bosne in Hercegovine v sloven- skih počitniških domovih v Istri. Z enako naivnostjo se je že dan pozneje skrušen pojavil na TV s priznanjem, daje bil od hrvaške strani "potegnjen za nos" oziroma izigran. Hkrati se je ta večer še dodatno zapletel v očitanju Hrvatom, da so sami krivi za eksodus Hrvatov iz Bo- sne in Hercegovine zaradi svoje (napačne) politike v Bosni ih Hercegovini. Slovenski komen- tatorji so domala enotno napadli Peterleta "zaradi naivnosti, po- pustljivosti in neodločnosti v politiki proti Hrvaški". V "De- lu" so zapisali, da ni "povsem jasno, ali Peterle zastopa (hrva- ške) Predsedniške dvore ali slo- venske interese". Kar precejšen del teh komen- arjev poziva k zaostrovanju od- nosov s Hrvaško in kar povprek problematizira usmeritev na ko- rektna pogovarjanja in dogovar- janja s Hrvati. Tudi tokrat se je pokazalo, da hrvaška politika s vojimi enostranski ukrepi res najbolj pomaga različnim skraj- nežem na eni in drugi strani me- e. Kljub temu ni videti racio- nalnih razlogov za dodatno pod- pihovanje nekakšnega splošne- ga političnega radikalizma ali celo sovraštva in defetistično proglašati, da se s Hrvati lepo preprosto ne da pogovarjati Prav tako ni mogoče vseh koo- perativnih potez Zagreba in ra- zločkov, ki jih je vendarle zaz- nati v politiici posameznih hrva- ških organov in politikov do Slovenije, kar tako proglasiti za "sumljive" in za čisto "pretvar- janje". Peterle in slovenska vla- da zaslužita kritiko za konkret- ne spodrsljaje in napake, ne pa tudi za usmeritev, da se je treba s Hrvati pogovarjati (in dogo varjati) in predvsem tako pre- prečevati nastajanje vedno no- vih sporov in napetosti. Vpra- šanje je le, ali je takšna sloven- ska politika do Hrvaške povsod dovolj zaznavna in razvidna ter dovolj iniciativna. Vsekakor ni dobro, da se slovenska in hrva- ška stran pompozno sestajata pretežno takrat, ko posamezna odprta vprašanja že prerastejo v resno krizo in hudo moteč de- javnik meddržavnih odnosov. Obrambni minister in predsed nik Socialdemokratske stranke Ja- nez Janša je hudo obtožil Združeno listo socialnih demokra- tov, ki jo proglaša kar za "neoko- munistično". Janša je dejal, da Združena lista nasprotuje po- večanju sredstev za obrambo v slovenskem proračunu (s sednajih 1,5% družbenega bruto proizvoda na 2,5% družbenega proizvoda) in vključevanju Slovenije v NATO samo zato, da bi bila Slovenija čimbolj šibka. Po Janševem mnen- ju so "neokomunisti" enako kot 1991. leta pripravljeni narediti vse, da bi Slovenija ostala obram- bno čimbolj šibka in kot takšna la- hek plen za različne predloge o re- konstrukciji nekdanje Jugoslavije. To je bil pravzaprav Janšev uvod v parlamentarno razravo o višini sredstev za obrambo. Janša je na- padel "neokomuniste" na nekem zborovanju Socialdemokratske stranke in Borut Pahor, član na- jožjega vodstva Združene liste (ki se je sicer tudi udeležil tega zbo- rovanja), je razposlal sredstvom javnega informiranja pismo, v ka- terem zavrača Janševo govorjenje, iz katerega bi bilo moč sklepad, "da Združena lista izvaja izdajal- sko politiko". Janši tudi očita, da s takšnimi kvalifikacijami pre- prečuje normalen parlamentarni dialog in iskanje najboljših alter- nativ tudi za področje obrambe. Janša ima seveda vso pravico, da .se z vsemi močmi in vsemi svojimi sposobnostmi zavzema in bojuje za čim več denarja za voj- sko. Vendar pa bi .se morali tako Janša kot vsi drugi vladajoči in ti- sti v opoziciji zavedati, da po- dročje obrambe še posebej lahko postane točka nevarnih političnih polarizacij, manipulacij in v skraj- ni posledici tudi omejevanj nor- malnega funkcionarja demokra- tičnih institucij države. Prepričati bi bilo treba skonstruirano delitev na tiste, ki so za "obrambno moč Slovenije", in one, ki želijo "ran- ljivo Slovenijo", prav tako pa tudi vsakršna izsiljevanja, ki nimajo realnega kritja v sedanjem gospo- darskem položaju države. Iz nek- danje Jugoslavije se .še predobro spominjamo, da generalov JLA ni niti malo zanimalo, kakšna sred- stva zmore država za vojsko, oni so ta sredstva preprosto zahtevali in tudi dobivali, največkrat tudi z "discipliniranjem" in proglašan- jem vseh, ki so mislili drugače, za "protidržavne elemente" ali pa vsaj za ljudi, ki "spodkopenstvu samo z enim udarcem spravil žogico v luknjo, bi se lahko odpeljal s prvenstva z Renaultovo pe- tico, vendar na prvem klub- skem prvenstvu GC Ptuj no- beden ni imel te sreče. Poleg znanja je za takšne podvige potrebno tudi veliko sreče ne samo pri amaterskih, ampak tudi poklicnih igralcih golfa. Ptujski plesalci dosegajo uspehe Mitja Ogrinc in Hermina Žuran, športna plesalca DPD Svoboda Ptuj — plesna šola Fredy, sta se od 9. do 15. oktobra udeležila velikega tekmovanja v standardnih in latinskoameri.ških ple- sih v Londonu — London Open in In- ternational Championships. Naš pionirski par trenira skupaj šele od junija 1993 in prav zato je njuna uvrstitev v polfinale v obeh zvrsteh plesa zelo dober dosežek. Lep uspeh pa so dosegli športni plesalci minuli konec tedna v Szi- getvaru in Kaposvaru na Madžar- skem. S trenerjema Pranjem Kožar- jem in Izidorjem Gnilškom so odpo- tovali trije pari: Borut Žuran — Mi- haela Novak, Marko Korenjak — Metka Milošič in Matjaž Matjašič — Tina Štrafela. Na tem mednarod- nem turnirju petih držav so naši ple- salci priplesali ekipno I. mesto. Vso pari so bili v svoji kategoriji na 1. mestu v standardnih plesih. Zdenka Fajfarič Hermina Žuran in Mitja Ogrinc Planinci v Halozah Zbor planincev je v nedeljo privabil na Švabovo več sto pla- nincev ptujskega in okoliških planinskih društev. Nekateri so tudi v haloške planine prišli v polni opremi, kot naša fotogra- firanca, drugi smo se na Švabo- vo pripeljali kar z avtomobilom ali avtobusom. Prireditev, na kateri sta planince pozdravila predsednik občine Ptuj Vojteh Rajher in predsednik Planinske- ga društva Ptuj Tone Purg, so obogatili s kulturnim progra- mom, posvečena pa je bila 40- letnici Planinskega društ\'a Ptuj in 100-letnici Planinske zveze Slovenije. Na podlagi 53. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. list SRS štev. 34/84 in 29/86) in Pravilnika o načinu in postopku oddaje graditve objektov (Ur. list SRS štev. 27/85) Športna zveza občine Ptuj objavlja lAVNI RAZPIS za izbiro najugodnejšega ponudnika za dozidavo in nadzidavo športne dvorane Mladika A. SPLOŠNI POGOJI 1. Investitor: Športna zveza Ptuj 2. Predmet razpisa: Dozidava in nadzidava športne dvorane Mladika. Objekt se bo gradil po tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal Projekta inženiring Ptuj, štev. projekta 12-46-02-92 z junijem 1992 3. Lokacija objekta: Ptuj — Čučkova 7 4. Vse potrebne podatke v zvezi z izdelavo ponudbe dobite na Športni zvezi Ptuj pri prof. Vladu Čušu 5. Rok za pričetek del: 1. december 1993 oz. po dogovoru 6. Rok končanja del: do 30.8.1994 B: KRITERIJI ZA IZBIRO PONUDBE 1. Ugodnejša cena, ponujena fiksna cena do konca gradnje po metodi "ključ v roke" in odpoved 637. čl. ZOR 2. Kvaliteta ponudbe (stopnja dodelanosti, natančnost) 3. Reference 4. Garancija za doseganje predlagan i fi rokov 5. Solventnost podjetja v zadnjih dveh letih 6. Predstavitev prednosti, za katere ponudnik misli, da jih ima pred konkurenco 7. Garancijski rok 8. Nudenje finančnega premostitvenega kredita ali blagovne- ga kredita in pod kakšnimi pogoji ali možnost zamika plačila za dobo 6 mesecev v višini 50 % pog. vrednosti 9. Terminski plan 10. V ponudbi posebej opredelite ceno posameznih gredbe- nih faz C: K PONUDBI SE MORA DOSTAVITI ŠE NASLEDNJA DOKUMENTACIJA 1. Dokaz o registraciji firme 2. Reference firme 3. Izjava, da so pregledali tehnično dokumentacijo ter da ima- jo oz. nimajo pripomb nanjo 4. Izjavo, da so preučili terenske prilike na kraju gradnje ter da so v ceno vkalkulirali stroške za ureditev deponij in zavarovan- je gradbišča 5. Izjavo, da bo izvajalec zavaroval gradnjo tako, da bo zava- rovanje zajemalo škodo tudi proti tretji osebi 6. Opcija ponudbe mora trajati 30 dni E: ZAKLJUČEK Ponudbeno dokumentacijoje potrebno dostaviti v 15_dneh od objave na naslov: Športna zveza občine Ptuj, Čučkova 7, 62250 Ptuj v zapečateni kuverti z oznako "PONUDBA, NE ODPIRAJ". O izidu izbora bomo ponudnike pisno obvestilL Športna zveza občine Ptuj Vojaki 710. UC tekmovali v prosteoi plezanja V slovenjebistriškem učnem centru slovenske vojske imajo že tradicionalne predstavitve prostega plezanja. Na tekjnovanju, ki je potekalo v soboto, 16. oktobra, v športni dvorani v organizaciji Alpinističnega društva Impol, seje pomerilo 15 vojakov iz treh čet. Zmagala je ekipa tretje čete, najboljša pa sta bila Rihard Laibaher in Evgen Bračko. Osnovni namen tekmovanja je popestritev progra- ma usposabljanja vojakov, promocija zanimive špor- tne panoge in pridobivanje novih izkušenj. Yj NA PRELOMU STRELSKE SEZONE Ptujski strelci osvojili 31 državnih medalj Ptujski strelci, ki so nastopali v mednarodnem programu kot člani SD Jožeta Lacka, so bili v ravnokar minuli strelski sezoni izjemno uspešni. Posamezno in ekipno so člani in članice, mladin- ci in mladinke osvojili kar 31 državnih medalj. 24. oktobra se je pričela nova sezona ligaških tek- movanj, ki pa bo ptujskim strelcem prinesla nekatere spremembe. Ptujski strelci naj bi v novi se- zoni v mednarodnem tekmovanju nastopali kot člani Občinske strelske zveze Ptuj. Izjemno uspešna je bila ekipa članov, ki je v sestavi Alojz Trstenjak, Janez Štuhec, Milan Stražišar, Ludvik Pšajd mlajši in Slavko Ivanovič osvojila državno zlato kar petkrat. Sicer pa je med^ posamezniki izstopal tudi v slovenskem merilu Janez Štuhec, saj je osvojil državno zlato v dveh kategorijah — s stand- ardno zračno pištolo in malokalibrsko pištolo, pa srebro v državni ligi. Štuhec je nastopil tudi na Mediteratiskih igrah in se uvrstil na zelo dobro 11. mesto. Med posa- mezniki sta odlično nastopala tudi Pšajd, ki je z malo- kalibrsko pištolo dosegel tretje mesto, in Ivanovič s prvim in tretjim mestom med veterani ter drugim v članski konkurenci strelcev s pištolo velikega kalibra. Med mladinci je bil najuspešnejši Gorazd Selišek, 19-letni strelec iz Dražencev. Z različnim orožjem je osvojil kar štiri zlate medalje. Kot večini ptujskih mladincev se tudi njemu izteka možnost nastopanja v tej kategoriji, tako da bo z novim letom pričel streljati med člani, kjer bo boj za medalje bistveno zahtev- nejši. Selišek in Majda Raušl sta nastopila tudi na Olimpiadi mladih in dosegla 17. oziroma 12. mesto. Majda Raušl bo nastopala v mladinski kategoriji še leto dni. Letos .so bile njene uvrstitve odlično četrto mesto v članski in peto mesto v mladinski kategoriji, za naslednjo sezono pa se strelki iz Juršincev obeta tudi zaradi prehoda nekaterih strelk v člansko katego- rijo sam vrh v mladinski konkurenci. Perspektivna ptujska strelka je tudi Alenka Peteršič, ki je osvojila kot mlajša mladinka med vsemi mladinkami peto me- sto v državi. Strelci si v prihajajoči sezoni veliko obetajo tudi od Vlada Lovrenčiča, ki je že letos med mladinci osvojil medalje, med teritorialci pa se je izkazal nji- hov član Dušan Junger. Nova sezona pomeni za ptujske strelce velik izziv: ubraniti bodo seveda želeli naslov najboljših članov v prvi ligi, za to pa bo potrebno, kot pravijo sami, tu- di nekoliko reorganizacije v društvu. Amaterskp uk- varjanje s športom in veliki športni uspehi so trdoreh pravzaprav za vse športnike, gmotne in druge težave pa rešujejo vsak po svoje. McZ Tretji maraton Štatenberg Pri atletskem društvu Slo- venska Bistrica se še niso prav oddahnili od uspešno izpelja- nega krosa DELA, že so za minulo nedeljo pripravili no- vo tekaško jjoslastico. Skupaj z dvorcem Štatenberg so v je- sensko obravnanih Halozah pripravili najtežjo tekaško prireditev — tretji maraton Štatenberg. Na 10, 21 in 42 km dolgih pro- gah se je pomerilo 61 tekmoval- cev v dvajsetih kategorijah. Tek- movanje je bilo mednarodnega značaja, sodelovali so tudi tekmo- valci iz Hrvaške. Na 10 km dolgi progi je 710. UC TO .sočasno izvedel drugi jesenski tek pripadnikov TO Slovenije, ki se gaje udeležilo 107 tekmovalcev. V teku na 10 km je prepričljivo zmagal Marjan KampI, v malem maratonu Jaka Kodrič, v velikem (v njem je startalo 10 tekačev, kar je za slovenske razmere lepo šte- vilo) pa Milan Potočnik. Omeniti je potrebno še izjemen rezultat mladinca Mitje Krajn- čiča, ki je v teku na 21 km dose- gel rezultat z 1.18.06, kar je tre- nutno najboljši čas za mladince na tej dolžini. Maraton Štatenberg postaja vse pomembnejši tek, saj ravninska proga (najvi.šji vzpon je 4 m) omogoča zelo dobre rezultate. Vida Topolovec Vojak se bori s strmino. Foto: Brbre \ TEDNIK 28. OKTOBER 1993 ŠPORT ^ m 3. Slovenska nogometna liga - vzhod NK Svoboda - NK Drava 2:2 Nogometaši Drave so v 9. kolu gostovali v Brežicah in si na izjem- no težkem ijzrišču priigrali pomem- bno točko. Čeprav so domači igralci vodili dvakrat, so borbeni igralci Drave rezultat izenačili, z malo sreče pa bi lahko osvojili tudi drugo točko. Strelca /a Dravo sta bila De- jan Žolck in Sandi Vrbanec. RAZOČARANJE V KIDRIČEVEM BK CAISSA Aluminij — m POHORJE 0:1 v (Je/c\ncni \reniciui jc tloinača CAIS.SA popolnoma razočarala okrog 250 zvestih navijačev. Do- mačini, velik favorit srečanja, so si- cer imeli v prvem polčasu iniciati- vo, vendar svojih priložnosti niso iz- koristili. V drugem polčasu smo vsi pričakovali bolj.šo igro. vendar so bili domači igralci še bolj neborbeni in raztreseni. Kot je to v športu že v navadi — če ne daš gola, ga pač do- biš. V 83. minuli so v enem redkih protinapadov gostje povedli z zadet- kom Poliča in povsem zasluženo od- nesli obe točki iz Kidričevega. Po končani tekmi smo srečali predsednika kluba Daniela Polajžer- ja, ki je bil zelo kratek: "Nekateri naši igralci s tako neborbeno igro ne zaslužijo dresa CAISSE. V moštvu bodo nujne nekatere zamenjave. Žal mi je za publiko, ki si je kljub zelo slabemu vremenu ogledala tekmo. V i nadaljevanju nas za sam vrh čaka zelo težko delo." q p V SOBOTO: DRAVA — CAISSA ALDMINIJ v soboto, 30. oktobra, bo ob 14. uri na stadionu NK Drave pomem- bno srečanje 10. kola, IH. državne lige med Dravo in Caisso Alumini- jem. Ljubitelji nogometa, vabljeni! MLADINSKA I. SLOVENSKA LIGA 9. kolo: Drava HcKcdur 0:0 KADETSKA L SLOVENSKA LIGA 9. kolo: Drava — Delvedur 6:1 ROKOMET V soboto Drava - Velika Nedelja! Vratar Kovačec je izjemno odbranil fe/tmo s Fructalom, ko je Velika Ne- delja prvič zmagala. Zaradi nastopa (uspešnega) državne moške reprezentance v kvalifikacijah za evropsko pr- venstvo z Norveško, v moštvu je bil tudi član Drave Renato Vugrinec, v soboto v prvi in drugih moških ligah ni bilo te- kem. Prvenstvo se bo nadaljeva- lo to soboto, ko bo v Ptuju na vrsti derbi .sosedov v prvi ligi. Po štirih kolih ima Drava šti- ri. Velika Nedelja pa tri točke, zato bi po tej plati lahko govori- li o izenačenosti. Vendar pa je to lahko zavajujoče, saj je Veli- ka Nedelja tri tekme odigrala v svoji dvorani z relativno lažjimi nasprotniki, Drava pa vse z naj- močnejšimi. Kakorkoli že, tek- ma bo vsekakor zanimiva, saj se moški ekipi Drave in Velike Ne- delje v najmočnejši slovenski li- gi nista srečali še nikoli, do se- daj le v nižjih ligah. Ptujska ekipa bo prvič zaigra- la v najmočnejši postavi, saj je vratar Pintarič dobil slovensko državljanstvo in bo v prvenstve- nih tekmah prvič nastopil levi zunanji igralec Belančič, ki do sedaj zaradi omejitev pri številu tujcev (dva) ni mogel. Skratka, v soboto ob 19. uri se začne tekma, ki bo zagotovo privabila veliko gledalcev. In tako bo tudi prav, saj si tako Drava kot Veli- ka Nedelja to zaslužita! M-DEGRO PIRAN — DRAVA 27:15 (10:6) Ptujčanke so se dobro upira- le le v prvem polčasu, nato pa so domačinke po pričakovan- jih zanesljivo zmagale. V so- boto se bo Drava v Ptuju v tekmi bele skupine prve lige pomerila z Žalcem (17.00). V sobotnem sporedu v ptujski dvorani Center velja omeniti še tekmo vzhodne tretje lige med Brežicami in drugo ekipo Dra- ve, ki jo bodo pričeli ob 15. uri. l.kotar Organizator igre Drave Alan Potočnjak, v ozadju sedaj tudi članski re- prezentant Renato Vugrinec. Na svetovno prvenstvo v borilnih veščinah v ponedeljek zjutraj odpotuje 1 1 tekmovalcev Kick boxing zveze Slovenije, med njimi Ptujčan Branko Fidler in Or- možanci Milan in Danilo Koro- taj, Marcel Fekonja ter Smiljan Lukman, na svetovno prven- stvo, ki bo od 4. do 7. novem- bra v ameriškem Atlantic City- ju. Njihov vodja, sicer predsed- nik zveze in ptujskega kluba Zvone Zinrajh, je povedal, da veliko sicer ne pričakujejo, tako da bi pomenila vsaj ena medalja velik uspeh. Z reprezentanco, ptujski del bomo pričakali 15. novembra zvečer, sta odpotova- la tudi trener in sodnik ter fizio- terapevt iz Ptuja Dušan Pavlica. IVIEDNARODNA KINOLOŠKA PRIREDITEV 17. memorial Bogdana Sežuna v soboto je v loviščih Lovske družine Lenart potekal 17. me- morial Bogdana Sežuna, ki sta ga pripravila Lovsko kinološko društvo iz Maribora in Društvo ljubiteljev ptičarjev in šarivcev iz Ljubljane. 21 psov in njihovih vodnikov iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije seje prezkusilo v znanju in spo- sobnosti psov ptičarjev pri delu na polju in v vodi, posebno po- zornost pa so namenili vaji v ubogljivosti. Zmagovalec letoš- njega memoriala je s svojim šti- rinožccm postal Rudi Rakuša iz Ptuja. Na drugo mesto se je prav tako uvrstil Ptujčan Janez Horvat, tretje mesto pa je zase- del Miroslav Bauman iz Lenar- ta. Najboljšim vodnikom in psom so podelili posebna priz- nanja, pokale in praktične na- ^'"iid'^- M. Slodnjak MALI NOGOMET Komisija za mali nogomet pri MNZ Ptuj obvešča vse klube i in društva, ki se želijo prijaviti v B ligo malega nogometa, da bo sestanek z vodji ekip v sredo, 3. novembra, ob 16. uri v po-1 sebni sobi gostišča pri Tonetu. Nove ekipe se lahko prijavljal samo v sredo. Liga se igra v dvorani Mladika ob nedeljah od] 16. do 20. ure. Pričetek tekmovanja bo 21. novembra. ŠPORTNE VESTI • MARATON — Graške- ga maratona sta se v nedeljo med 480 udeleženci udeležila tudi člana ptujskega Tekaške- ga kluba Golob in Ačimovič. Dobrih 42 kilometrov je iz- vrstno pretekel Ormožanec Ivan Golob, ki je z rezulta- tom 2 uri 27 minut 47 sekund osvojil v konkurenci rekrea- tivnih tekačev med 30. in 40. letom drugo mesto, v gene- ralni uvrstitvi pa prav tako od- lično četrto mesto. Naš drugi tekmovalec Rado Ačimovič se je uvrstil med vsemi tekači na 21. in v svoji kategoriji na zelo dobro 9. mesto. Maraton, ki je pomenil hkrati zaključni tek avstrijskega pokalnega tek- movanja, je potekal le po me- stnih ulicah. Na graški glavni trg, kjer je bil cilj težavnega te- ka, je privabil množico gledal- cev. Ptuj.ska udeleženca sta po- vedala, da je bilo vreme in ce- lotna organizacija izredno pri- merna za maraton in še posebej za dosego dobrih rezultatov v tej disciplini. • STRELSTVO — Ptujski strelci so novo sezono pričeli prejšnji teden z ekipnim občin- skim jesenskim prvenstvom, ki se ga je udeležilo 10 ekip oziroma 86 strelcev. Zmagala je ekipa Petoviaavta pred Dorna- vo, med posamezniki pa Ljubeč iz Kidričevega pred Simo- ničem, članom Petoviaavta. To soboto se je pričela strel- ska liga s standardno zračno pištolo. V prvi ligi sta se na Ptuju pomerili ekipi Ptuja in Morisa. Ptujčani, ki bodo želeli letos ubraniti lanskoletni naslov ligaškega prvaka, so v prvem kolu gladko premagali gostu- joče Ljubljančane s 1697 krogi proti 1656 krogom. Za Ptuj so streljali Alojz Trstenjak, Janez Štuhec In Ludvik Pšajd. V drugi ligi sta se v prvem kolu pomerili ekipi ptujskih čla- nic in druga ekipa ptujskih čla- nov. Dekleta so premagala svoje kolege za tri kroge. Najbolje sta streljala Majda Raušl s 554 krogi in Gorazd Selišek s 548 krogi. • ŠAH V SPUHLJI — Ša- hovska sekcija iz Spuhlje je ob 65-letnici domačega gasilskega društva organizirala šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 21 igralcev iz Spuhlje, Ptuja, Moš- kanjcev in Lenarta. Turnir je vodil sodnik Voglar, ki je s svojo trgovino Rozi tudi omo- gočil turnir. Zmagal je Mirko Prelog iz Spuhlje pred Eran- jem Lazarjem, prav tako iz Spuhlje, oba sta dosegla 5,5 točke, in Martinom Majceno- vičem iz Ptuja, ki je zbral 5 točk. Najboljši so prejeli poka- le, uvrščeni do 15. mesta pa tu- di denarne nagrade, ki so jih ga- silci — turnir je bil posvečen 65-Ietnici Gasilskega društva— in drugi sponzorji. • JUDO — Pričelo se je dr- žavno prvenstvo v judu. Obe ptujski ekipi, Drava in Gorišni- ca, sta tekmovali v prvem kolu v Ljubljani. Drava je premagala ekipi Sankaku in Gorišnico, iz- gubila pa z Gradom Olimpijo. Uvrstila se je na drugo mesto. Gorišnica je izgubila proti vsem trem nasprotnikom in se uvrstila na četrto mesto. Go- rišnica se bo tako morala boriti za obstanek mad najboljšimi, in sicer dvakrat proti ljubljanske- mu Bežigradu. • TRENING VRATARJEV —" V torek se je pričel na ptuj- skem mestnem stadionu trid- nevni trening reprezentančnih vratarjev olimpijskih in mladin- skih reprezentanc Slovenije. Treninge, ki jih organizira Dru- štvo nogometnih trenerjev Ptuj, vodi Sašo Vugdalič vsak dan ob 10. in ob 16. uri. V četrtek bo po popoldanski vadbi razgovor o problematiki tovrstnih trenin- gov s klubskimi vratarji. • KOLESARSTVO ZA OSNOVNOŠOLCE — Kole sarski klub Perutnina Ptuj in ptujska Športna zveza organizi- rata danes občinsko tekmovanje za osnovnošolce v kolesarjenju. Tekmovanje se bo pričelo ob 11. uri na kartodromu, organi- zatorja pa sprejemata prijave še uro pred pričetkom. • TENIS — Teniški klub Ptuj bo v soboto končal sezono s turnirjem dvojic, mešanih dvojic in pionirjev do 12 oziro- ma do 14 let^ Turnir se bo pričel ob 10. uri. Če bo dež, bodo ob 14. uri izvedli le drugi del prire- ditve, to je družabno srečanje v klubskih prostorih ob Termah. Pripravila Milena Zupanič PRED SOBOTNIM DERBIJEM 10. KOLA V III. SNL NA PTUJU Nonometni praznik NAPETO VSE DO KOIVCA — SLAVJE PTUJČANOV? — V KIDRIČEVEM OPTIMISTI Če bi bilo v slovenskem prvenstvu vsaj še nekaj takš- nih tekem, kot bo po pričako- vanju derbi med najboljšima ekipama ptujske občine, bi imel tretjeligaški nogomet nedvomno vi.šji rating. Morda igra ne bo tako kakovostna, kot na derbijih teh dveh moštev pred 2Q leti, a vseeno bo to predstava, ki bo zado- voljila ptujske in druge ljubi- telje nogometa. Dolgo pričakovani derbi se bo na stadionu Drave pričel v soboto ob 14. uri. Nobenega dvoma ni, da je za moštvo modrih in za uveljavitev ptuj- skega nogometa sobotna tek- ma izjemno pomembna. Neu- speh v obračunu s Caisso Alu- minijem bi za Dravo pomenil velik korak proč od uvrstitve pri vrhu prvenstvene razpre- delnice. Zmaga v velikem der- biju pa bi bila obliž za nekate- re dosedanje neuspehe, ko so nogometaši Drave izgubili točke tudi z objektivno slab- šimi tekmeci. Aluminij je vsekakor spo- štovanja vreden nasprotnik, ki ima v svojih vrstah nekaj odličnih posameznikov, toda tudi ptujskih fantov ne kaže podcenjevati. Ne delajo si ut- var, vendar pred gosti ne tre- petajo. Če bodo nogometaši Drave igrali dovolj borbeno, čvrsto in domiselno, potem se za končni izid ni bati. Za to tekmo se igralci pri- pravljajo enako kot za druge. Ni poškodb in kartonov, ki bi koga oddaljili od igrišča, v ekipi in predsedstvu pa vlada prijetno razpoloženje. V taboru kidričevskega nogo- metnega tretjeligaša je vzdušje pred derbijem na Ptuju na višku. Aluminij zaseda mesto pri vrhu lestvice, upajo pa, da ne bo nič drugače po sobotnem srečanju. V tej sezoni bodo go- stje zagotovo igrali pomembno vlogo ne samo v ligaškem delu tekmovanja, marveč tudi v lo- kalnem, saj .se je ekipa v pre- stopnem roku okrepila s kako- vostnimi nogometaši. Zavedajo se, da jih na Ptuju čaka težak tekmec, obljubljajo pa, da bodo gledalci videli nogomet, dosto- jen derbija. Menijo, da imajo v moštvu več kvalitetnih posa- meznikov in da Drava igra naj- bolje prav na derbijih. Moštvo trdo trenira, prepričani pa so, da le igra brez sebično.sti in bojaz- ni zagotavlja ugoden rezultat. Lahko upamo, da bodo Ptujčani dobri gostitelji in da bo stadion v soboto dihal športno — nogometno. Ivo Kornik 16 — NASVETI 28. OKTOBER 19^3 ~~ TEDMIK POCENI DOMAČI KOMPOST Objekti in teiinologua itompostipanja Jesenski čas je najprimernejši za pričetek priprave prostora za kompostišče na do- mačem sadnem ali zelenjavnem vrtu oziro- ma ob domači hiši. Tehnologija kompostiranja domačih bio odpadkov je tako preprosta in cenena, da bi bila prava škoda, če si ne bi vsi vrtičkarji in ljubiteljski sadjarji, vinogradniki ter drugi redno sami proizvajali tega predragocenega organskega gnojila, ki je hkrati osnova za pridelavo bio zelenjave, sadja in vina naše bodočnosti. Možnosti za izdelavo kompostnega objek- ta so zelo široke. Že nekaj stoletij so znane naprave in pripomočki za spontano kompo- stiranje organskih odpadkov. Najstarejša izvedba kompostišča je kompo- stni kup. Gre za najpreprostejšo izvedbo kompostišča, kjer organske odpadke enostav- no polagamo na primemo zakotno mesto na domačem zelenjavnem ali sadnem vrtu dobe- sedno na kup. Tako pridobljeni kompost sicer ni najkvalitetnejši, je pa najcenejši. Naslednja oblika kompostišča so bile kompostne jame, ki se niso obnesle in so jih v prejšnjem stoletju dokončno opustili. Najsodobnejši in najracionalnejši načini kompostiranja v današnjem času pa so: — armiranobetonski montažni elemen- ti za kompostišče. Tudi pri nas je veliko proizvajalcev tipskih zložljivih elementov, ki jih je mogoče enostavno sestavin in postaviti kjer koli na domačem vrtu na primemo senčno mesto. Vse izvedbe so primemo uporabne za pridobivanje kvalitetnega komposta. Njihove pomanjkljivosu so sorazmerno visoka nabavna cena, teža elementov (za prenašanje) in ozka namembnost. Na Ptuju je največja izbira mon- tažnih elementov betonskih kompostnikov v trgovskem centru Metalke. — plastični zabojniki — kompostniki. V zadnjem času smo tudi v Sloveniji priča pravi poplavi priročnih plastičnih posod za kompostiranje. Nabavna cena in kapaciteta po enoti je pogosto sprejemljiva in primerna za povprečnega slovenskega vrtičkarja. Ob pred- nostih, ki so sicer slabosti betonskih kompo- stnikov, je njihova največja dobra stran naravi prijazna barva kompostnih posod. Najbolj so cenjene plasdčne kompostne posode, ki jih je mogoče preprosto medsebojno .sestavljati po sistemu "lego kock". To omogoča ceneno po- stopno nabavo v kapaciteto, primemo za domače potrebe. V našem okolju imajo največ posluha za tovrstne kompostnike v kmetijski trgovini podjetja Polje v Kidričevem. Prijazni stro- kovnjaki, ki so pretežno kmetijsko izo- braženi, z veseljem sprejmejo naročilo in naročniku v nekaj dneh dobavijo naročene posode. Sočasno tudi strokovno svetujejo najprimernejšo rešitev in izvedbo glede na pogoje in potrebe naročnika. Druga prednost teh posod, je da jih je po čiščenju in razkuževanju mogoče uporabiti tudi v mnoge druge namene. — prironi leseni kompostnik. Najpre- prostejšo in najcenejšo izvedbo objekta za pripravo komposta si lahko doma naredimo sami. Potrebujemo štiri nove ali že rabljene oglate lesene stebre dolžine — višine 1 do 1,5 metra. Obijemo jih s smrekovimi ali drugimi lesenimi "krajniki", ki jim olupimo skorjo. Višino kompostnika lahko sprotno poljubno povečujemo do višine stebrov. Objekt ponuja v okolju tudi prijeten videz. Da bo še montažen, oziroma razstavljiv, žebljev dolžine 7 cm ne zabijemo do konca, pač pa pustimo ze en centimeter proste dolžine, da jih lahko izpulimo. Objekt lahko razstavimo ob prekopu komposta, ali ob uporabi "zrele" kompostne mase za gnojen- je. Pa še eno pomembno priporočilo. Da bo sicer ceneni objekt trajnejši, ga pred pričet- kom vlaganja organskih odpadkov dvakrat znotraj in zunaj skrbno premažemo z od- padnim motornim — Iransmisijskim oljem, ki ga dobimo zastonj pri vsakem avtomeha- niku. Takšna protignilobna impregnacija je zelo učinkovita, hkrati pa po dolgoletnih la- stnih izkušnjah sodeč bistveno škodljivo ne vpliva na živi svet v kompostni masi. Ljubi- telji tovrstnih kompostnih objektov zelo po- gosto nabavljajo odpadni les — krajnike za gradnjo teh kompostnikov na žagi Ivana Gojkoška v Dražencih pri Ptuju. Znane so še druge izvedbe kompostnih objektov, ki pa niso dobile pozitivnih ocen v praksi in še zlasti ne pri znanstvenih preizkusih. TEHNOLOGIJA KOMPOSTIRANJA__ Ob koncu velja povedati še nekaj o sami tehnologiji kompostiranja. Kaj vse lahko zmečemo na kompost: pokošeno travo, po- ruvan plevel, blato s cestišč in iz jarkov, gradbeni omet, rušo, ostanke pri čiščenju zelenjave ter sadja, listje, vresje, smrečje, steljo, hlevski gnoj vseh vrst, odpadke živilske narave, kot so odpadki pri kolinah, perje, dlaka, grozdne ter jabolčne tropine in žitne pleve, koruzno klasje, žagovino in oblanje, lesni papir in pepel, kosti, razgra- dljive smeti z dvorišča in stanovanj, pesek ter odpake pri kuhi ipd. Vse to naredi kom- post bogatejši. Plastika, steklo, guma in ko- vine na kompost seveda nikakor ne sodijo. Poznamo dve priznani tehnologiji kom- postiranja: — pridobivanje PRESNIVCA, ki je za vrtičkarje najboljša vrsta komposta. Po po- laganju organskih odpadkov v kompostišče ne opravljamo drugega dela, kot da objekt zasenčimo (travna zastirka, pod brajdo) in kompost občasno obilno zalijemo. Presni- vec, ki ga pokopljemo, ohranja vidno struk- turo tistega, kar smo nanj vrgli, in se zako- pan v zemljo razkraja naprej ter ohranja živi svet v tleh. — DOZOREL KOMPOST pa se imenu- je PRSTENEC in je spremenjen v prst, tako da struktura njegove presnice ni več raz- poznavna. Za ta razkroj sta potrebni dve le- ti. Ob zasenčenju in zalivanju je potreben vsaj en prekop kompostne mase (spomladi, jeseni). Prstenec je primeren za setve in sa- ditve, manj pa za sprotno gnojenje vrtov. Ne nazadnje velja na tem mestu vsaj omeniti akcijo podjetja Cisto mesto. To nadaljuje pro- gram selektivnega zbiranja in odvoza odpad- kov v občini Ptuj. Pred kratkim so "čistoljubi podjetniki" v mestu Ptuju namreč namestih več kot 250 plastičnih posod za zbiranje bio odpadkov. V Čistem mestu pričakujejo, da bo- do občani posode pridno polnili z navedenimi vrstami odpadkov. Torej razmislite. Če se splača s tovrstno na- vlako ukvarjati celo podjetnikom, ni "vrag", da se ne bi tudi nam v svojo korist. Pa veliko poguma in uspehov pri domačem kompostiranju. V primeru kakršnih koli težav in nejasnosti pri teh opravilih pa se le oglasite na Kmetijski šoli Ptuj, kjer vam bodo strokov- njaki na osnovi interno pridobljenih bogatih iz- kušenj z veseljem svetovali in pomagali. Na naši — vaši šoli namreč razvijamo tudi dmge najsodobnejše oblike pridelave bioloških gno- jil za integrirano proizvodnjo bio hrane. Stanko Ropič — Kmetijska šola Ptuj Na Lešnici zrasla "naj" pesa Štefka in Franc sta bila lepega pridelka nadvse vesela: Štefkina pesa tehta 16, Franceva pa 15 kg. Foto: Štefan Hozyan. Pa naj kdo reče, da je zemlja v vinorodnih krajih skopa. Prav nasprotno trdita Štefka in Franc Rakuša iz Lešnice 54, ki sta le- tos na petih arih pridelala re- snično rekorden pridelek. V kle- ti je spravljene okoli 6 ton pese in po velikosti korenov se ti dozdeva, kot da imajo tam skla- dovnico drv. Ko je suša te kraje najbolj pe- stila, je vse kazalo, da bodo le- tošnjo zimo prašiči pri Ra- kuševih morali nabirati kilogra- me samo ob koruzi. Ker je seme slabo vzklilo, so peso posejali še naknadno. Prvo avgustovsko deževje pa je naredilo pravi čudež. Pesa je rastla, da skoraj verjeti ni bilo mogoče. Sosedje so pravli, da so sicer že kdaj vi- deli lep pridelek, vendar takšne- ga pa še ne. vida Topolovec Krvodajalci ^ 12. OKTOBRA: Nežka Hliš, Mestni Vrh 22, Ptuj; Olga Čuš, Bratislavci 42, Polenšak; Marija Krajnc, Apače 230, Lovrenc; Marija Krajnc, Cankarjeva 11, Ptuj; Marija Kram- berger, Prešernova 25, Ptuj; Stanko Hriberšek, Stojnci 137; Irena Pukšič, Gomilci 3, Destrnik; Sonja Pilinger, Spuhlja 102, Ptuj; Anica Divjak, Grlinci 2, Juršinci; Olga Zemljarič, Cirkulane 29; Anica Horvat, Podvinci 21; Anica Holc, Ki- car 7/f; Marija Štumpf, Trubarjeva 9, Ptuj; Majda Rimele, Dravska 25, Ptuj; Danica Kumer, Placar 40/a, Destrnik; Ire- na Žemljic, Bresnica 58, Podgorci; Elizabeta Matjašič, Za- gorel 63/b, Juršinci; Greta Kukolj, Zlatoličje 86/a; Silva Prosenjak, Brstje 22, Ptuj; Ema Toplak, Miklošičeva 10, Ptuj; Helena Jerič, Zg. Hajdina 148; Kristina Meglic, Za- bovci 4/d, Markovci; Erna Furek, Skorba 18, Hajdina; Nada Repič, Podvinci 18/a, Ptuj; Anton Bukšek, Žetale 51; Jože Topolovec, Jablovec 39, Podlehnik; Franc Kozel, Zakl 37/a, Podlehnik; Janko Murko, Rabelčja vas 17, Ptuj. 14. OKTOBER: Jože Bombek, Ptujska c. 20, Ormož; Anica Dodlek, Apače 296; Adela Bratušek, Podlože 70, Ptujska Gora; Konrad Danko, Novinci 47, Vitomarci; Franc Valič, Moškanjci 22, Gorišnica; Franc Ratek, Gabrnik 1, Juršinci; Milena Muršič, Moškanjci 67/a; Zlatka Zupanič, Gubčeva ul. 28, Ptuj; Drago Šmigoc, Moravci 144/a; Slavi- ca Mohorko, Apače 284; Miran Krajnc, Štrafelova 17, Ptuj; Peter Petek, Starošince 5, Cirkovce; Avgust Mohorko, Sela 28/b, Lovrenc; Silva Krajnc, Čučkova 13, Kidričevo; Katica Emeršič, Lancova vas 43; Franc Petek, Tibolci 1, Gorišnica; Štefka Koser, Ul. 25. maja 4, Ptuj; Vlasta Muršič, Gorišnica 20; Drago Ritlop, Zagojiči 19/a, Markovci; Marjan Lu- kaček. Jarki 33, Cestica; Rudi Vidovič, Medribnik 11, Cir- kulane; Rado Rakar, Poljska c. 4, Rače; Midhad Vukalič, Orožnova 1, Maribor; Ivan Finžgar, Lušečka vas 8, Poljčane; Stanko Draškovič, Cankarjeva 2, Ptuj; Franc Čurin, Koroška 74, Maribor; Milan Frank, Bukovci 30, Markovci; Marjan Grabrovec, Borova vas 30, Maribor; Dra- gutin Prašnički, Budinščak n. h., Ivanec; Darko Kutnjak, Gradišče 8, Cestica; Srečko Marin, Podgorci 101. V Mezgovcih odprli trgovino s čevlji § Obrt in podjetništvo se v ptujski občini vse bolj selita tu- di na podeželje. V krajih zunaj mestnega središča je ved- no več novih trgovin in drugih lokalov. Oskrbne funkcije posameznih krajev se tako vse bolj izpopolnjujejo. Devetega oktobra so v Mez- govcih 70 odprli trgovino s čevlji JEMA. Zakonca Jelka in Marjan Brenholc sta v okviru podjetja, ki sta ga registrirala za trgovino, proizvodnjo in storit- ve, najprej uredila trgovino s čevlji. V njej dela Jelka, ki je bila prej devet let zaposlena v Mercatorju Mipu. Zaradi bojaz- ni, da bo postala tehnološki pre- sežek, se je odločila za samoza- poslitev. Ker pa je v kraju, kjer živi, že dovolj trgovin z živili in drugih lokalov, se je odločila za odprtje specializirane trgovine s čevlji. V njej prodaja tudi špor- tno obutev, copate, pasove, no- gavice in čistila za čevlje. Sčasoma bo ponudbo obogatila s športnimi oblačili. Ljudje so z novo trgovino za- dovoljni, saj so cene več kot ugodne. Izbirajo lahko med uvoženimi in čevlji domačih proizvajalcev, kot so Alpina, Peko in nekateri drugi. Jelka praavi, da si najbolj želi, da bi bili kupci zadovoljni. Trudila se bo, da bo trgovina vedno dobro založena in da bodo kupci v do- mačem kraju lahko kupovali ce- neje kot drugje. MG trgovini JEMA prodajajo po ugodnih cenah. Foto: Cilka