9. šle v.	R*nl"* plat,"a - 8°to<lnl- * V Liubliani šobofaT. marca 1924.	p°sl,,"ezna «*»">» »s* q'"-	Leto "VI
GLASILO NARODNO • SOCU ALBTICNE STRANKE.
Ve?]
o&
qVq
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo.
Telefon štev. 77.	  :
Vabilo
na
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvo 4 Din za inozemstvo 6 Din.
Inserati se računajo po velikosti: Cene s<- iVedene  ....................... v	oglasnem delu.  ....................... "i
V. redili strankin zbor NSS
ki se vrši
v nedeljo, 23. marca 1924 ii veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani.
Zborovanje se prične točno ob 9. uri dopoldne. Točna in neprekinjena udeležba dolžnost. Predloge za strankin zbor je treba poslati načelstvu stranke do 15. marca.
Tovariši! Za razvoj naše stranke je to zborovanje eminentne važnosti. Zato je dolžnost vsakega zavednega narodnega socijalista, da se tega zbora prav zanesljivo udeleži. Na zborovanju bomo imeli zopet priliko, pozdraviti zastopnike bratske narodno-socijalistične stranke iz Čehoslovaške.
V Ljubljani, dne 15. februarja 1924.
Za načelstvo Narodno-socijalistične stranke:
Ivan Beti R, I. r.	Ivan	Tevčar, I. r.
načelnik.	tajnik.
Soj m osemurno delo.
Predzadnjo nedeljo je bil izredno važen dan za delavstvo vsega sveta. Iz vseh držav je industrijski proletarijat z nestrpnostjo pričakoval poročil iz Švice, kjer se je odločevalo o usodi osemurnega delavnika. V Švici so hoteli reakcijonarni velekapitalistični mogotci izsiliti od ljudstva odločitev, da se z referendumom (ljudskim glasiova-vanjem) izreče proti osemurniku. Po prevratu je bil to prvi odločilni afront kapitalizma proti osemurnemu delu. Sicer so ‘j v Italiji in Nemčiji znatno omejile delavske pravice do 'osemurnega dela, vendar se nobena izmed teh držav ni upala izreči načelno odločitev, da se odpravi osemurno delo. Le v Švici so uspeli kapitalisti tako daleč, da je zvezna skupščina predlagala ljudstvu načelno odpravo osemurnega delavnika.
V Švici jc bilo uzakonjeno osemur-no delo dne 27. junija 1919. Določeno je bilo s tovarniško novelo 48 urno delo. Le v izjemnih slučajih gospodarskih kriz je zakon dopuščal, da se za posamezne industrije uvede 52 urno tedensko delo. Sedaj so pa prišli kapitalisti s predlogom, da se uvede 54 urno tedensko delo, skoraj brez izjem za vse industrije. Predlog švicarskih kapitalistov je sprejela zvezna skupščina dne 1. julija 1922.
Določba osemurnega dela je bila sestavni del švicarske ustave. V Švici pa je za spremembo ustave potrebno poleg predloga zvezne skupščine še ljudsko glasovanje (referendum). Predlog zvezne skupščine za podaljšanje delovnega časa je bil zato predložen švicarskemu ljudstvu v odločitev.
Boj za osemurno delo je bil izredno •srdit. Več mescev so delavske organizacije razvijale največjo agitacijo med ljudstvom, da se izreče za osemurnik. Seveda pa tudi nasprotniki osemurne-ka niso mirovali. Svobodomiselni demokrati, konservativni kmetje in klerikalci so v popolnem soglasju agitirali za 54 urno tedensko delo. Sklicevali so se na gospodarsko krizo in utemeljevali da je mogoče priti do boljše konjunkture le na ta način, če bodo industrijski delavci dnevno dalje časa delali. Kot povsod, tako tudi švicarskim kapitalistom ne pride na misel, da bi
pri slabejših gospodarskih časih popustili od svojih dobičkov, ampak so mnenja, da mora biti delavstvo tisto, ki naj prevzame na svoje rame vse slabe strani življenja.
Cast švicarskemu ljudstvu, da se je z veliko večino izreklo proti atentatu kapitalistov na osemurno delo. Pri glasovanju v nedeljo je bilo oddanih za osemurno delo 431.341 glasov, za 54 urno tedensko delo pa le 314.000 glasov. Kako je bilo razmerje glasov za in proti osemurniku v posameznih švicarskih kantonih naj navedemo v sledečem: V Genfu je glasovalo za osemurno deio 17.000, proti 7000; V Bernu za 70.000 proti 58.000; v Curichu 80.000 za, proti 40.000.
Zadnji čas se je v različnih državah (tudi pri nas) pričela od strani kapitalistov agitacija proti osemurnemu delu. Agitacija do sedaj še ni uspela. Veliko oporo bi imeli kapitalisti v vseh državah, kjer je v veljavi osemurno delo, v tem, če bi se bila Švica izrekla za podaljšan čas. Ker se pa Švica ni odlo-cila proti osemurniku, je doživela tudi kapitalistična agitacija v drugih državah moralen poraz, ki pride v dobro pravični delavski stvari.
Z osemurnim delom je postal delavec šele tudi človek. Sedaj ima delavec priložnost, da se po osemurnem napornem delu posveti tudi ob delavnikih nekoliko svoji družini in svoji izobrazbi. Vsaj deloma je delavcu omogočeno, da dnevno najde čas za oddih in da ni več vkovan v suženjsko garanje od zore do poznega mraka.
Delavstvo pa mora stati po tej izkušnji tem budneje na straži, da ga kapitalist ne oropa pravice do osemurnega dela. Če se bo povsod delavstvo v taki meri zavedalo koristi oseinurnika, kot se zaveda tega švicarsko delavstvo, potem ni pričakovati, da bi kdaj uspela kapitalistična buržoazija, ki stremi s svojo nenasitljivo profitarsko pohlepnostjo za tem, da se s podaljšanjem delovnega časa na eni strani množi njeno bogastvo, na drugi strani pa jemlje delavcu čas, priložnost, pa tudi veselje za izobrazbo, ki vodi do trezne presoje razmer — do poznavanja proletarskih pravic v človeški družbi.
Militarizem in prosveta.
isrrait |časa rus^° - japonske vojne Je hi rpfcft?6*1!1114 svel°vna velesila, skoraj vilnejšo ST0 vjogo- Zmago nad šte-»oViva-n« J 0 annado imajo Japonci c l k I""™11 delu svetovnega časo-r	b™.Patiziralo	z žolto raso.
Že tisk sam je igral Pred 20. leti vlogo sedme veles e Ne bom razmotrival na tem mestu, katen del takratnega časopisja je imel prav; resnica je ta, da je s puškami in topovi oborožena,’ a ko-ruptna Rusija slednjič podlegla’ zvitosti, spretnosti in duševno več vredni japonski armadi. Na t6 zgodovinske dogodke iz začetka 20. stoletja se spomnim ko berem, da znaša v našem državnem proračunu postavka za vojsko nad 3 milijarde, za prosveto pa komaj 500 milijonov. Odločilni faktorji v Beogradu — vštevši vse soodgovorne meščanske stranke — cenijo kulturo in Prosvetno delo na Sesti del vrednosti oborožene sile. Oni zidajo bodočnost dr-S&y* na turov« silo in m baj<wet& na-
mesto na prosvetno in kulturno jakost državljanov. Očividno vladajoči meščansko - kapitalistični razred noče priznati razvoja zgodovinskih dogodkov.
Duh je bil, je in bo zmagovalec nad surovo silo; zato je zelo škoda tratiti ljudsko energijo in premoženje za brezplodne, začasne vrednote brutalne sile, ki odrečejo v narodu prej nego disciplina; privzgojena mu potom kulture In prosvete. Zanimiva je statistična razlika plač in drugih dohodkov častnikov in prosvetnih delavcev oziroma državnih uradnikov:
1. na koncu službene dobe je razlika pri osnovni plači za letnih 3960 Din;
2. priipoložajni plači za 3000 Din letno;
3. pri stanarini za 900 Din letno;
4. ako prištejemo vse bonitete, katere vživa častnik v slučaju bolezni, nabavo obleke, višje stanov, doklade, do-
z« konja, za sluga. ZL m* m. na
leto itd., pridemo do vsote, ki dosega mesečno vsaj za 2500 — 4000 Din večjo plačo nego jo ima državni uslužbenec.
Postregli bi lahloo še nadalje s statističnim materijaJom, ki nam je na razpolago. Civilni državni uradniki so napram vojaškim uradnikom pravi berači, ljudje »druge klase«. Prijeti se morajo za glavo tudi naši slovenski parlamentarni zastopniki; ki pri takih vprašanjih preradi molče in preidejo na dnevni red vsakdanje politike. Ljudstvo jih mora tudi tukaj staviti na odgovor; ljudski zastopniki so sokrivi gaženja onih osnovnih ustavnih zakonov, ki naj jih združuje v sebi pojem enakost državljanov.
To so kratki podatki o militarizmu pri nas. Priznajmo, tudi na Ruskem ni boljše; povsod, kjer vlada diktatura proletarijata ali diktatura kapitala, naletimo na prepotentni militarizem. Z razliko v plačah častnikov in civilnih uradnikov se delo enih nadcenjuje, drugih podcenjuje, vsled česar pada moralna zavest državljanov. Jasno je, da mora nasproti temu narodni socijali-zem, upoštevajoč etične in moralne vrednote vsakega človeka stremeti za čim višjo izobrazbo državljanov, kre-
piti v njih državno zavest, trdno voljo in disciplino ter tako utrditi in vzgojiti duha, kateri ne odreče niti takrat, kadar pojenja surova in oborožena sila militarizma.
Tudi naši slovenski demokrati, na prsih katerih so narodni socijalisti »baje« pili mleko, znajo v militarističnih postavkah spretno molčati. Za vojaški zakon so glasovali in s tem dokazali, da so _ eksponenti surove sile brutalno- j sti in iz teh lastnosti izvirajočega bese- i dolomstva, —
Svarilen vzgled militaristične drža- : ve naj nam bo nekdaj nemkšo cesar- I stvo; ono je kot silna vojaška organizacija forsiralo oboroženo silo pred celim svetom: danes leži moč nemškega carstva strta v prahu, ostala pa je še vedno vplivna moč nemške kulture in privzgojene narodove discipline, pred katero se trese zmagovita* militaristična Francija.
Kot oboževalci našega duševnega in političnega državnega edinstva smatramo oboroženo silo za manj vredno kot je privzgojena narodna zavest in hočemo zidati bodočnost naroda in dr-žaVe na kulturnih temeljih, katere letošnji državni proračun zapostavlja militarizmu.	A.
Itferlkalno-komunistifria zveza.
Zadnji čas so skrajno besno napadali komunisti na shodih v svojem časopisju klerikalno »Zvezo delovnega ljudstva«, ki sedaj vlada na mestnem magistratu v Ljubljani. Na ves glas so komunisti izjavljali, da so jih klerikalci prevarili in da danes uvjdevajo zmoto, da so šli svojčas 3 klerikalnimi buržuji v eni vrsti pri ljubljanskih občinskih volitvah. Komunisti so izjavili, da klerikalci uganjajo na ljubljanskem magistratu samo partizansko politiko, ki je v škodo proletarijatu.
Popolnoma nrav smo imeli, ko smo takoj po komunističnih izpadih na klerikalce trdili, da komunisti s svojo opo-zicijonalno taktiko ne mislijo resno. Naša trditev se je kmalu uresničila. Komaj je minulo nekaj tednov po komunističnem afrontu proti klerikalcem, že je komunist dr. Lemež podal roko sprave klerikalcu dr. Stanovniku. Kar č?z noč je videl dr. Lemež zopet belo za črno in blagoslavljal to, kar je še včeraj proklinjal.
Komunisti prav radi povdarjajo, da so zastopniki »nepomirljivega« razrednega boja in da ne poznajo nobenega kompromisarstva z meščanskimi strankami. Toda »nepomirljivi« so samo nn jeziku, v resnici pa po svojem oportunizmu prekašajo najbolj meščanske stranke.
Tisti komunisti, ki so še ne pred davnim časom zmerjali zastopnike SLS v liublianskem občinskem svetu s hlanci rimskega klerikalizma, so ra zadnji seii občinskega sveta glasovali za proračun, ki so ga sestavili ravno zastopniki SLS. S svojim glasovanjem niso komunisti podali* le pritrditev !?a
posamezne točke proračuna, ampak so se obenem izrekli tudi za politiko klerikalcev. Ljubljanski komunistični generali so izdali s tem ponovno svoj program in stranko ter stopili pod komando onih, ki so jih streljali na Zaloški cesti. Kakšna je bila kupnina za pre-okret komunistične politike se še danes ne ve. Pa vendar ni šel dr. Lemež samo zato s klerikalci, ker so ga izvolili v upravni odbor Mestne hranilnice?
Stvarnega razloga komunisti niso imeli, da so vrgli puško v koruzo in se znova udinjali klerikalcem. Vsi očitki, kolikor so jih še pred kratkim navajali komunisti proti klerikalcem še džmes drže.
Z glasovanjem za klerikalni proračun v Ljubljani so pa tudi komunisti javno dokazali, da jim ni za odpravo neposrednih davkov, ki najbolj tlačijo konsumenta. Dr. Lemež je popolnoma mirnega srca lahko priporočal svojim sodrugom, da glasujejo za trošarino na najvažnejše življenske potrebščine i” za povišanje davka na rum in pivo, ki ga tudi delavec veliko konsumira.
Dvomimo, če bo nesocijalistična zveza ljubljanskih komunističnih generalov s klerikalci našla odobravanje pri ostalih komunistih po Sloveniji. Že pred tremi mesci so komunisti n? deželi zahtevali od ljubljanskega vodstva svoje stranke, da se ne veže s klerikalci, s katerimi v vseh kraiih izven Ljubljane bijeio hud boj. Preoričani smo. da bo sedaj prišla še odločnejša zahte-' va podeželskih komunistov in enkrat za vselej onemogočila dr. Lemežu, da b; prodaja) delavske interese cekveni aristokraciji.
Boj kliki!
Najnovejše pilpogače.
V Ljubljani imamo vedno kak cirkus. Sedaj pleše sijajen balet mladinska pllpo-gača, kt preiema za svojo akrobatsko umetnost iz Zagreba ogromne honorarje. Pa ostanimo resni, dasl )e stvar zabavna in humoristična. Do smrti dosledni demokrati se bratijo z Radičem In separatisti, ponujajo obupno klerikalcem roko, loviift Turke in kmetllce, vse, vsakogar; — odrekajo se centralizmu, pristaielo na revizijo ustave. — stokrat, če hočete: samo da se sestavi blok in z blokom vlada! Oh, kako rade bi padle v vladno koirito te demokratske pllpogače; takrat bi Sele frfotalo! —
Kaznovali nas bodo!
Radi frfotanja napol podnevi napol v mraku. Tako stoji zapisano v »Jutru«, duševnem maaacinu mladinskih pilpogaS. Predno slišimo nadallnle besede tega mladinskega evangelija, prosimo vaše pomoči in potrpljenja. — Kakor vsi prav dobro veste, radi frfotanja ne more biti po zakonih nihče kaznovan, niti podnevi, niti v mraku. Kveč!emu radi krive prisege in verolomnosti! Ce torej nekoliko pofrfotamo, delamo to v veselje sebi, vsem nedolžnim ljudem in mladinskim piloogačam. Ko se bomo naveličali, bomo pa zopet neha!!. Prav zares! Da bi nas pa kdo za to tepe! ali kaznoval? — bognedaj! Kvečjemu, JSe le gospod macafizelj tako grd In hudoben. Morda nas bo kaznoval posDod dr. 2pfltY?
Pa kdo se vendar boji advokata dr. Žerjava, ko se ga še takrat nismo bali, ko je bil koncipijent in minister In ko je uradnikom žugal z nagajko. Saj adVbkati vendar živijo od našega cknarja in nas morajo še celo za naša hudodelstva zagovarjati, — pa nas bodo kaznovali? Tega pa že ne! Torej kaznovanja se nam ni bat! In bomo še prav prijazno frfotali naprej In naprej,' dokler nc pogruntajo pilpogačarji pri »Jutru« kaj pametnejšega in učinkovitejšega. Pa vseeno se bojimo; ne zase! Ko je svoj čas brskal gospod državni pravdnik po težkih svinčenih aktih, mu je postajalo vroče !n lasje so se mu Ježili. Sestavil Je dolgo klobaso — obtožnico, in ne toliko svoji dvomljivi nedolžnosti ‘ kot slučaju in poli-tični usodi se imajo ljubitelji svinca zahvaliti, da _ zaenkrat še niso zapadli usodi gospoda Čaruge ali Svelca. Ni pa še zapisano, da se to ne zgodi. Gospodje poljuristi pri »Jutru« pa menda vedo, da tak zločin ne pozna zastaranja. In tega se mi bojimo, da bodo mesto nas kaznovane jutrovske pilpogače!
Spajdašili smo se
baje z radikali. Ta špas smo si privoščili, ko smo. opazili, da se naši cenjeni prija-teJji krog »Jutra« pajdašijo. To smo storili že radi tega, ker nam je dolgčas In ker nikakor ne moremo prenašati, da bi se samo Jutrovske pilpogače pajdašile. S kom
£d
Zdaj prišla roka je na vrsto zamorca drgnili so čvrsto in glejte! Desna roka cela na enkrat je postala bela!
(Dalje sledi.)
vedalo še celo več, nego Je res. Za danes nas zanima le pajdašenje prijateljev krog »Jutra«. Njihovi najnovejši pajdaši so gospod Radič in njegovi separatisti, Turld, klerikalci, katerim se posebno vsiljujejo, či-futi in včasih tudi radikali, če je želja po koritu pregoreča. Stari prijatelji in zavezniki zlasti pri cvenku pa so z Nemci in spodnještajerskimi nemškimi nacijonalcl. Če je gospod dr. Kramar odkrit, bo priznal, da sedi ali je še nedavno sedelo z njim v upravnem svetu Slavenske banke uprav grdo in nerazmerno visoko število zagrizenih nemških nacijonalcev! Ali morda ni res? Ali ste naziranja, da je pajdašenje z nemškonacijonalnim kapitalom bolj narodno, nego sporadično sodelovanje s slovenskimi strankami?
Kje jih čevelj žuli?
Tole si Je izmislila jutrovska pllpogaea: »Ideja te struje (!) — namreč NSS — je bila tedaj ifiočna in simpatična, ko je bila čisto v strokovnem boju pod nacijonalno zastavo (saj nas dr. Žerjav vendar podi pod rudečo! op. ur.), da je pa i^ti dan bila tudi strokovno oslabljena, ko Jo je strast nekaterih zavlekla .v dnevno strankarsko politiko.« .... In dalje: »Mesto, da bi na-rodnosocijalno gibanje vrglo od sebe politiko (dajte nam dober zgled! op. ur.) in se utrdilo kot strokovna nestrankarska narodna organizacija, gre naprej v obupne kombinacije.« —
Sedaj je menda vsakomur dovolj jasno: meni groš, tebi knof! Za JDS politični In časopisni monopol, za nas — kuluk!
Čemu kričijo?
Da zakrijejo svojo blamažo in sramoto! Odkar jim je splavalo po vodi upanje, da bodo spravili pod svojo peto napredne in dostojne ljudi v Sloveniji in odkar jih radi infamne verolomnosti bojkotira slovenska javnost, so premenili organizacijske skomine v napadalno taktiko. Gospodje pilpogače pri »Jutru« vohajo menda volitve in torej čas, ko je treba lastne lumparije podtakniti svojemu bližnjemu! Poskrbljeno je, da bomo fantalinom srboritost pošteno izbili.
Macallzelj.
Skoro dan za dnem trpinči neki macafizelj potrpežljivega čitatelja s svojimi neslanimi »vici«. Fantu te čudne zabave na stroške tujih živcev ne bi zamerili. Ker pa vemo, da je še mlad, krepak in.zdrav, smo prepričani, da bi se dalo iz njega kaj boljšega napraviti, če bi vzel še nekoliko šolsko knjigo v roko in se malo učiL Saj človek ni nikoli dovolj učen. Čez nekaj let bi nam morda lahko kaj lepšega napisal, kar bi bilo nam res v korist, njemu pa v čast in slavo. Ali je imela morda habsbur-govska Agence central take čudne manire? Bomo povprašali prijatelja dr. Šušteršiča, ki je sedaj v Ljubljani.
Sitna vprašanja so nam stavili.
v In mi se jim izmikamo. NI vraga! Saj nas bog ni zato ustvaril, da bo sčdel Peter Smola na sodni stol in nas eksaminiral. Noi, ker smo pa korajžni ljudje in ker so nekateri slabovzgojeni paglavčki sitni kot podrepna muha, hočemo dobrodušno utešitl njihovo vsiljivo radovednost. Naš prijatelj Janez n. pr. jim je že povedal, da služi po-noči in podnevi gorostasne novce, — sicer ne toliko, kot svoječasno macafizelj prt habsburgovski Agence centimi, vendar vsaj toliko, da si lahko privošči novo kravato. Kdo plača? To bomo tudi povedali, ko bomo izvedeli, kje je dobila Agence central mesečnih1 10.000 frankov za macafizeijna. Ker pa sitnim radovednežem ne gre v glavo, kako je mogoče sodelovati pri nadstrankarskem dnevniku, moramo žal priznati, da tudi nam ne gre v glavo, kako Je zamogel macafizelj trpeti za svojo Jugoslovansko Ujejo k Atetmf jmtraL Kar mufe**
! nStml »Nove Pravde«, vam povemo, da bodo tudi tl prtS.ll na dan, kakor ste čisto pravilno nRanfli: če jih hočete v tiskarn!
' plačatt, vam Jih takoj jutri prezentiramo. Prosimo! — Ker simo se sedal tako lepo pomenili, dovolite tudi nam samo eno sitno vprašanje. Kaj pa ste napravili z onimi, saj veste — avstrijskimi kronicami? — Skrbi nas, da bomo moraJi na to vprašani« /aJi-bog »pet ml odgovoriti.
Na kaj so pozabili?
Dne 21. februarja L 1. je preteklo ?0 let, odkar je avstrijski rabelj diktiral brutalne kazni nad češkimi omladincl, ki so Imeli pogum, da so se uprli habshurspovske-iru trinoštvu.
Mladinsko »Jutro* sicer priznava, da je najodličnejši današnji predstavnik one junaške dobe češke omladiine senator brat V.
I.	Klofač in prinaSa eeflo njegovo sliko. Previdno pa mladinski organ molči o tem, da ie Klofač ustanovitelj In šel bratske čsške narodno-socijalistlčne stranke in glavni nosilec naših nar. mjc. idej. Še grše pa jo od »Jutra«, da pri tej priliki popolnoma Rataji žalostno dejstvo ie bil pri nas baš dr, Žerjarv oni politik, ki Je najljutejše napadal Klofačeve ideje ter podil naše deJavstvo med narksističoo inteoiacijonato!
Zmešane glav«!
Hudo je, če imaš opravka s pol izobraženci, še slabše, če Jih vodi zloba. Cez noč si je »Jutro« izmislilo, da se tiaro dno-soci-jnllstične ideje prav nič ne razlikujejo od »idealov« jugoslovanske demokracije! Sedaj nam naj pa lutrovski modrijani pojasnijo, čemu se potem sploh zaletavajo v nar. soc. stranko kot nositeljico nar, soc. idej? Pa menda vendar ne samo radi njim neprijetnih oseb? - In čemu pode naše ljudi v protinarodno internacijonalo? Al! jim lo predpisujejo »ideal!« njihove jugoslovanske demokracije? Kje Je tukaj istovetnost r, tiar. 90C. idejo? Morda nam to pojasni k. maca-SceO.
Nova koncentracija naprednih slL
Odkar se je demokratom ponesrečila prva Izdaja napredne koncentracije, so se urnih krač polotili novega poizkusa. Pri ustanovitvi tega novega podjetja je stavljena sicer njihova načelnost na hudo preizkušnjo, vendar so pa v silni zadregi in neskončni vladoželjnosti postal! manj izbirčni. Ce bo kdaj ta njihov konglomerat sploh oživotvorjen, se bo predstavil presenečeni Javnosti v uniformi najsijajnejše amacmiske papige. Doživeli bomo prizor za bogove, ko se bodo zmaili v bratskem objemu najzakrk-njenejš! c.rntralist! s federalisti in deietisti, — in vse to radi lepega ministrskega sta -čka! Predstavljaš si lahko, dragi sodržavljan, fotografijo korenitega demokrata v druZbl s klerikalcem, Turkom, Radičem, vojvodinskim Švabom. Z našimi Nemci so si značajni koncentrata r!! Itak že od nekd?] debel! prijatelji: v odboru znanega zavoda Jih sedi kar pet In to najljutejših Tevtonov, To pa naših mladlnov ne moti dosti !n sedaj zvedavo vprašujejo, če imamo tud! m! tako sijajno družbo. Kas je dobrotna usoda te nesreče obvarovala. NaSim demokratskim teldmarSaloin pa najiskrenejše sožalje, da jih je njihov politični konjiček zanesel v tako tra g'komično koncentracijo.
Zadnji opomini
»Jutro,* ki živi od milijonov Slavenske banke in od prepisovanja nemško-židovskib Žurnafov, napolnjuje svoje predale, ki mu preostaja jo za odkladanie njegove lastne duhovitosti, dan za dnem r obrekovalnlmt napadi na naSo stranko. Za to predrznost so prejeli obrekovalci že prve lekcije, da so se strahopetno poskrili v svoje luknie In molče kot riba. Zapomnijp na) si pa vsiljivi šva-dronerji, da bo našega usmiljenja kmalu konec in da bomo z njihovimi nečednimi manirami prav grdo zaropotali. Elementi, ki imajo toliko masla na glavi, da stoje vedno z eno nogo v kriminalu, nimajo pravice, da čisto po nepotrebnem opozarjajo državnega pravdnika na svoio žalostno eksistenco.
Antimaeafizeli.
Politične vesti.
Notratnjle-poiitlčnl položaj.
V narodni skupščini se obravnava proračun za 1. 1924. Proračun je bil že tudi v načelu sprejet s 177 glasovi proti 61 glasovom opozicije.
Kakor vse kaže, Radičevci ne mislijo priti pred zaključkom proračunske razprave v Beograd. Proračun bo zalo brez vsakih težav sprejet tudi v : o-drobni debati.
Opozijonalni krogi še vedno po-vdarjajo možnost ustvaritve opozicijo-nalncga bloka. Imenuieio se celo že osebe, ki bi v slučaju padca homogene vlade prevzele ministrska mesta. Med Slovenci sta kandidata za ministrsko mesto klerikalca dr. Hohnjec in Sušnik. Opozicija je mnenja, da. če se ji posreči sklopiti močno večino proti klerikalcem, tudi s strani krone ne bo nobenega zadržka, da prevzame opozicija vlado v svoje roke. Vlada, sestavljena iz opozicijonalnih krogov pa ne bi imela nobene druge naloge, kot da takoj izvede nove volitve v narodno skupščino.
Tako misli opozicija. Radikali so pa zopet drugega mnenja. Na vsa proro-kovanja in razdelitve ministrskih mest na današnje opozicijonalne stranke, la-dikali ne polagajo prav nobene važnosti. Niti na misel radikalom ne prihaja, da bi delili svojo moč še s kom drugim, ali da bi izročili vlado popolnoma iz rok. Radikali so odločeni, da bi takoj, kakor hitro jim opozicija zraste čez gla -
vo, predlagali razpust narodne skupščine in razpisali volitve.
Vsa razmotrlvanja o političnem položaju se torej končajo s tem, da imamo še letos pričakovati volitve v narodno skupščino. Če pride opozicija do vlade, razpiše volitve, če se bo pa radikalom godilo slabo, kar seveda ni izključeno, bodo tudi volitve.
Zadnje dni se je pričela propagirati tudi sestava koncentracijske vlade, v kateri bi bile zastopane vse stranke, tudi radikali. Inicijativa za koncentracijsko vlado je izšla iz opozicijonalnih krogov. Ta inicijativa je dokaz, da se opozicija vendarle ne čuti tako močne, da bi se brez volje radikalov lahko uveljavila. Seveda bi bil glavni namen koncentracijske vlade zopet razpust narodne skupščine in razpis novih volitev. Malo verjetno pa je, da bi radikali mirnim potom privolili v to, da bi bile razen njih v volilni vladi zastopane tudi druge stranke. Radikali se preveč dobro zavedajo, kaj se pravi imeti pri volitvah vladni aparat v svojih rokah. Radikalom gotovo veliko bolj prija, da sami vodijo volitve, če se že morajo vršiti.
Kako je JDS volila svoj izvrševalni odbor?
Demokrati prav radi povdarjajo, da ni popolnejše organizacije od njihove in da ni zvestejših strankinih pristašev kot so člani izvrševalncga odbora JDS. Po-
lagoma pa prihaja na dan, da so na zadnjem strankinem zboru izvolili v svoj izvrševalni odbor ne samo nezanesljive demokrat*, ampak celo take, ki sploh niso organizirani v stranki. Dosedaj so po poročilu »Kmetijskega lista« s podpisi izjavili ti-le gospodje, da ne sprejmejo mesta v izvrševalnsm odboru JDS, ker so organizirani pristaši SKS: Franc Bavdek, Janez štnibeij, Ivan Pačur in Josip Matko. Gospodom od JDS mora zelo primanjkovati pristašev, da se celo v svoj najvišji strankin forum izvolili gospode, ki sploh niso demokrati in niso nikdar pristali na to, da se jih uvrsti med mladinsko generaliteto iz Miklošičeve ceste.
Tajna pogodba.
Časopisi prinašajo iz Rima vesti, da se je med našo državo in Italijo podpisala tudi tajna pogodba, s katero se Italiji dovoljuje škiljenje z enim oče-t Mm na našo jadransko obal. Naši državi pa na Skader. Vedno lepše.
Minister na zatožni klopi.
Bivši minister, radikal Laza Markovič, se je pretekli teden moral v parlamentu zagovarjati zaradi kršenja zakonov in korupcije. Poslanci opozicije so ga spravili na zatožno klop. Dejstvo, ki ga ne pozna kmalu zgodovina! Toda vse se je izteklo po znani prislo-vici: »velike tatove izpuščajo, male zapirajo«. Mi sicer tega Markoviču ne moremo očitati, ker razmer ne poznamo v detajle. Toda vse čisto ni in nje-sov zagovor je bil meglen. — Odločno pa smo za to. da mora korupcija proč! Vsi naj pridejo na vrsto! — Kakor na-
migava »Slovenec« od 24. febr. tudi z bivšim ministrom dr. Kramerjem in Žerjavom ni vse v redu. Poslanec Ran-kovič ima baje tudi proti njima zbran materija! zaradi korupcije in sličnih afer in 30 bo tudi še to perilo najbrž enkrat javno bralo. — Zato pa so utihnili tiči iz jutrove dežele!
Sušak, Baroš In Delta!
Po dolgem čakanju smo vendar dobili vsaj to. Na svečan način smo 24. februarja te kraje prevzeli v našo »posest«. Ne bomo opisovali tega »slavlja« ki je za nas udarec v obraz, katerega slovenski narod ne sme pozabiti nikdar. Tako nekako je tudi izzvenelo na seji občinskega sveta na Sušaku, ki se je sestal takoj po osvoboditvi. To pa je vse kar smo dobili v Kastavu vštevšl korekturo meja, na podlagi katere nam pripade par hiš.
Na drugi strani pa zahtevajo -vsi lačni Italijani bogsigavedi kakšne ugodnosti pri sklepanju naše trgovinske pogodbe. Reka je bila samo šiba, a s trgovinsko pogodbo se nam plete bič, ki nas bo tepel po goli koži, ako se ne bomo o pravem času vsemu temu postavili po robu. Slepomišenje naj se neha iti Italijanom je treba pokazati zobe. To zahtevamo mi, Slovenci!
Volitve v oblastne skupščine!?
Pravijo, da se bodo vršile že v aprilu. Dvomimo! Posebno ako je resnica, da se bodo v kratkem izvršile velike spremembe v vladi, kar bi samo pozdravljali.
Svetovni pregled.
JUGOSLAVIJA—RUSIJA.
Naša vlada sc jc menda vendar odločila, pričeti pogajanja z Rusijo. To baje na željo Francije, ker bi ona tudi rada napravila ta korak. To pot pa naj Franciji ugladi naša država.
ANGLIJA.
Mac Donald je imel s svojimi zavezniki liberalci že majhen konflikt zaradi izplačevanja podpore brezposelnim delavcem. Govorilo se je, da se vlada maje. Sedaj pravijo, da je spor poravnan.
Stanovanjska zaščita v korist najemnikom je v' Angliji poostrena. — (Pri nas hočejo pa ravno narobe!) Anglija gradi nove bojne ladje, je pač ;ja svetovni mir!
NEMCUA.
Glede Poruhrja se zdi, da bodo Nemci odnesli zmago. Francozi popuščajo, ker je Poincare že povdanl, tla je brezmiselno,, ako Francija In Belgija še nadalje vztrajata pri zasedbi.
Nemčija predlaga novo rešitev repa-racijskega vprašanja naši državi, po vzorcu kakor je to storila z Italijo. Tega seveda ne bomo sprejeli, ampak bomo raje čakali da — ne dobimo sploh nič!
ITALIJA.
V Italiji se vrše priprave 2a nove volitve. Fašisti so na delu. Pravijo, da
se bodo vršile volitve brez običajnega golaža, zato pa bo izpolnil nalogo faši-stovski glicerin. — Slovenske stranke, t. j. politično društvo »Edinost« in klerikalci, ki so seveda tudi tja zanesli svoje politične manire, so se zedinile za enotno kandidatno listo, kar je edino prav! — Fašisti uganjajo teror.
Aneksija Reke je preložena, oziroma odgodena. ker sta italijanski kralj '.n prestolonaslednik obolela.
Mussolini obišče Beograd v aprilu. Nato pa pnjde v Rim naš kralj.
MADŽARSKA.
Za habsburško Zittino rodbino, ki je baje v hudih »stiskah«, so pričeli ogrski magnati zbirati denar. — Seveda same iz človekoljubja.
Madžarski socijalisti zastopajo sta-] lišče. da se morajo natančno izvrševati j določila zakona, ki daje zaščito narodnim manjšinam. Vlada je seveda drugačnega mnenja! (Pri nas pa bodo imeli Nemci, Italijani in Madžari kmalu več pravic kakor mi!)
GRČIJA.
Kako bo z proglasitvijo Grčije za republiko je še veliko vprašanje. Veni-' zelos je še neodločen. Plebiscit za ali proti dinastiji in republiki je sigurci, vršil se bo v maju.
Vsak strankin pristaš mora biti naro-fen na strankin Išsti Ne podpirajte nam sovražnega časopisja!
Poročila z dežele.
Maribor. Redukcija .1 ulijusa Fischerja, višjega ravnatelja mariborske moške kaznilnice je naredila v vsej tukajšnji javnosti zelo ugoden vtis. Zlasti so ta akt pravilnosti z zadoščenjem pozdravili:
1. Vsi oni vojaki, katerih slovenske raporte si je dajal svoj čas veliki g. I. Fischer kot stotnijsJki poveljnik 5. do-mobr. polka nemško tolmačiti.
2. Vsi oni pazniki, proti katerim je g. Fischer zasliševal kaznjence in jih spravljal v pokoj.
3. Vsi oni, ki so ga zaradi nemškega govorjenja metali iz slovenski) gostilne.
4. Vsi oni pazniki, ki so morali vsak dan nositi šolske knjige za njegovega sinčka v šolo.
xr u’ °.n*’ k* so s stališča kaznilni-skih predpisov obsojali, kako si j« g. Fischer na drž. račun pital prašiče.
6. Mnogi tu neimenovani, M so imeli ž njim semtertje opraviti.
Obratno so zopet z žalostjo* sprejeli to vest oni, ki so imeli priliko uživati od stran g. ravnatelja razne naklonjenosti.
Pristaš naše stranke je glede Fischerjevih »dobrih« lastnosti svoječas-no vložil celo utemeljeno ovadbo na višje drž. pravdništvo v Ljubljani, katero pa zadeve iz nam neznanih okol-nosti ni raziskovalo^ dokler ni posegel Beograd vmes ter ji dal zasluženi konec.
Toliko vsemogočnemu Fisherju y slovo!
Fantazija sodruga »žantlogo* v Celju.
V »Napreju« št. 14 od 21. 2. t. I. odlaga sodrug »Zantloga« reete Lojze Leskošekov še isto malo pameti, ki se še ni skisala in se prav po svoje zaletuje v narodne socijaliste. V eni stvari ima ta možakar prav. Res je namreč, da: smo se prepirali, ali bi obdržali sv. Jožefa za našega patrona ali ne, pa smo prišl! končno do soglasnega sklepa, da bodi naš patron sodrug »Sv. Zantloga«. Tudi za sklad kapelice v čast novemu patronu je poskrbljeno. — Pomislite, ljudje božji, kako lep, krasen svetnik bi bil to — s tem prelepim mefistofskira ' obrazom?! Srečne duše!
No, gosp, Leskošku ne bomo pogovarjali za naša dejanja, v toliko ms pa bodi povedano, da naši tovariši, va bodisi to tudi tov. Žabkar, služijo svoj kruh priejno in pošteno z delom lastnih rok, čep: av delajo tudi na političnem polju in strokovnem polju, kar pa o že imenovanem patronu ne moremo trditi, ker živi izključno le od delavskih žuljev. Kar se tiče gostilne, j* pa to interna stvar Slov. delavskega podpornega društva, katero je bilo ustanovljeno v času, ko sodrug »žatitlogac ni bil še niti embrio v socijalistlčnl stranki. Seveda, občni zbor smo pozabili naznaniti temu dičnemu sodrugi^, kar nam naj zaenkrat velikodušno oprosti... Svetujemo mu pa, da se naj briga raje za svojo organizacijo, da bo v redu, ljudi pa, katerim ni vreden, da jim zaveže črevlje, naj pusti kar lepo v miru. Sploh pa na razne budalosti celjskega Bernotovega ostanka ne bomo reagirali. — Pika.
Volitev župana v Novem mestu. V,
nedeljo 24. t. m. se je vršila tu volitev župana. Pri tej priliki smo imeli narodni socijalisti zopet priliko spoznati de>-mokratizem, katerega vsepovsodi na polna usta prodaja »Jutro* svojim po-
C. Zorec:
Skautlzem.
(Zgodovina.)
Prvi, ki je prišel na prelepo misel združenja vseh pravih ljubiteljev narave, je bil ameriški (kanadski) priro-doslovec in živalski slikar Ernest Thompsom Seton. Ta je 1. 1902 v Ameriki ustanovil »Ligo gozdovnikov« (»The VVoodkraft League«), ki se je kmalu razširila po vsi Ameriki ln tudi izven nje. Danes imamo nad en milijon Se-tonovih gozdovnikov; v naši državi jih še nimamo, na Češkoslovaškem in Poljskem jih je pa že precej. Drugo smer je ubral angleški general Baden-Povvel. Ta je namreč uredil organizacijo bolj po vojaško, dočim je Setono-va precej svobodnjaška. Baden - Po-vvelovl pristaši se imenujejo skauti (angl. »scout« — slov. poizvednik).
Ker je bila ta druga smer bližja evropskim razmeram, so jo vse evropske in tudi druge države sprejele in jo prikrojile svojim razmeram. Tako so nastali nemški »Pfadfinder«, francoski »ficMirs«, češki »junaki«, poljski »hart-zeri% jugoslovanski »izvidniki« in drugi
V vrstah Baden - Powelovih skau-tev se je pojavijo v zadnjem času močno hotenje po SetonovJh načelih. Da temu odpomore je, Anglež John Hargrave amer. gozdovnike prikrojil evropskim razmeram, dodal skautskemu življenju v taborih precej romantike in napisal o tem več lepih knjig, ki so se v prevodih kaj naglo razširile. John Hargra-vovi taborniki se imenujejo »kilbo-kif-
to pa zato,
da bi tudi ime postalo last vseh narodov. To zadnje gibanje se je posebno razširilo v Nemčiji, kjer so bili šovinistični Pfadfinderji od države razpuščeni.
V naši domovini se je pričela skaut-ska misel razširjati najpreje v Srbiji in Bosni*, kjer so se Že 1. 1912 ustanovile v »Savezu treznene mladeži« četice malih »izvidnikov« ali »mladih četnikov«. Tudi danes je središče vsega jugoslovanskega skautskega gibanja v srbskih pokrajinah. „
Pri nas, v Sloveniji, se je taborniška misel porajala že I. 1911, ko je inž. H. Pajer priobčil v »Novih Zapiskih« obširno delo pod naslovom »Soout«. — Toda tla za organizacijo takrat pri nas šc niso bila ugodna. Novo gibanje se je pričelo šele v juliju 1922. leta in sicer najpoprej v Celju, dva mesca nato v Ljubljani, pozneje tudi v Mariboru in Trbovljah.
Pričelo se je marljivo delati in tako sta bila celjski in ljubljanski steg do počitnic pripravljena za daljše taborjenje. Ljubljanski skauti so se utaborili pod Mokrico v Kamniški Bistrici, celjski pa so razpeli svoje šotore v Logarjevi dolini;
Po uspelem taborenju je bila otvor-jetia v Ljubljani razstava skautsklh del, ki je zelo pripomogla k razširjenju taborniške misli med Slovenci.
V zadnjih mesecih se je pojavil »Taborniški klub »Triglav«, ki zbira v sebi take planince, ki ne hite samo na goro in nazaj, ampak se utafcore na pobočjih in prežive tam več dni.
Tudi »Bratstvo« hoče (N. P. 26. I. 1024.) Rp zgledu č££kib
nizacij ustanoviti svoje tabornike, za kar se že vrše predpriprave.
Sedaj sc vse organizacije marljivo pripravljajo za taborenja. Ko skopni sneg bodo odposlale svoje člane v razne kraje, da poiščejo pripraven prostor 7Z poletni tabor.
(O organizaciji in ciljih priliodnjič.)
B-u-
Na ležišču.
i.
Triperesna deteljica Anarhist, Škis in Pagat so nerazdružni tovariši, izborni kegljači, izvedeni tarokisti in strastni lovci pred Bogom in ljudmi, vse to seveda le izven uradnih ur.
»Oromska strela! Kaj neki kvasiš Pagat, da je pri Poličevih bolj prijetno ko pri Sodčku. Tu najdeš vendar vse*, kar ti poželi srce: izborno vino, sveže pivo, dobro večerjo in..
»brhko Reziko, kaj ne, Anarhist?« »Hudiča, pa.'ne Reziko, Id te zfcodc, kakor hitro se ji bolj po domače približaš. Toda k Sodčku zahajajo vsaj ljudje, ki rečejo včasi tudi kako pametno, k Poliču pa dolgočasne tržaške kisle kumare, ki jim je treba vsako besedo pipati iz ust. Brr!«
In Anarhist se je razburil. Pa, prosim vas, kdaj se neki Anarhist ne razburja in — ne preklinja? To so izjemni slučaji, ki kažejo telesno nerazpolože-nje. V splošnem pa je g. Anarhist vedno dolg, suh in — hud kakor madžarska paprika, a to vse samo v besedah. V dejanju pa ne najdemo zlahka boljšega človeka. Zato mu tudi prijatelja ne .	sa*	jima _ fifiča,
da je tovariš dobre volje.
Po daljšem prerekanju se zedinijo ter jo mahnejo k Sodčku. V stranski sobi se kratkočasita stalna gosta dr. Paragraf in župan M us ta čar z lovsko latinščino.*
»L-e verjamete ali ne, g. župan, a vendar je res, da mi je zbila dolgopeta Mrcina v skoku klobuk z glave ter jo namerila tako urno naprej po kolovozu da sem jo komaj podrl. Moj sosed, rajni Jager, saj ste ga poznali, je bil priča, dogodku ter me je pozneje še večkrat dražil češ, da sem sila uljuden možu ker se odkrivam in klanjam celo zajcem.«	/
»Dober večer, slavni latinski odbor!« pozdravijo novodošleci navzoča, prisedejo ter razodenejo Reziki želje z ozirom na prazne želodce.
»Ej, g. doktor! To ni bilo nič posebnega,« odgovarja Mustačar. »Meni pa je lansko leto pozimi odnesel veter klobuk z glave ter ga kobalil po rebri navzdol. Pa ti privrši od nekod kragulj, ga zgrabi ter odnese brez sledu. Za trakom sem nosil namreč močne rušev-čeve krivce, ki jih je smatrala lačna ujeda s pokrivalom vred za dobrodošlo pečenko. Toda to še ni vse. Kako prebrisan je bil kraguli, razvidite iz dejstva, da je smotreno ugrabil plen, ko je spoznal zmoto. Letos na spomlad Izsledim na visoki bukvi ogromno gnezdo. Cerjak mi da na prošnjo lestvico, vrvi ln hlapca na razpolago, ltistega Jurčka, ki so g; - iesenl pozvali v vo-
* Pripovedovanje lovskih dogodkov, zabeljeno z domišljijo, ki ne izključuje ..verjet.
jake. Hlapec spleza po lestvi navzgor* jaz pa se postavim ob vznožje z napeto puško. Na mah prihrumi kakor veter stara v gnezdo ter se dvigne takoj z reko zelenkasto stvarjo v krempljih zopet v zrak. Tedaj vstrelim. Na tla pade kragulj zadet na smrt. Pa uganite, kaj je nosil v krempljih! Jajca, ki jih je hotel odnesti v — mojem klobuku.«
»Gromska strela! Oče Mustačar, ta je pa dobra! Škoda, da nas niste povabili tistikrat na cvrtje,« se zakroho-ta Anarhist latinskemu mojstru. »Cvrtja iz kraguljevih jajc bo gotovo slaščica, kaj ne?«
»Na nesrečo sem preveč razstrelil klobuk in prebil vseh šest jafo, da vse skupaj ni bilo več za rabo,« se odro. že Mustačar.
»šest jajc? Ha, ha! Ta pa ne velja* g. župan,« povzame Škis. »Ali ne veste; da je že pet jajc v kraguljevem gnezdu izreden dogodek?«
»Ej, vraga,, g. Škis! Ne bodite vendar tak neverjeten Tomaž! Saj nisem trdil da je vseh šest iznesla kraguljeva samica. Morda jih je pokradla ne-koliko iz fazanjega ali kakega drugega gnezda. Na razbiti gmoti tega nisem mogel določiti.«
»Oho, boter tako poceni se nam no izmažete. Ce niti jajc niste mogli določiti, kako pa ste določili število Sest* ki pripovedujete o njem?«
»Ej, ej, gospod! Vidite, to pač o! težko razložiti. Ko je padel klobuk na tla, so se razbila jajca in zmlinčile lupine, da ni bilo mogoče določiti, ali la jajce kraguljevo ali drugega izvira. Slučajno Pa so ostali rumenjaki celi is teh j« bilo šest, nič več &
Priloga k štev- 9 „Nove P ide".
Naša socialna politika.
Socljalne neprilike, ki jih je zapustila predvsem strahovita vojna kot edino dedščino vsem državam v Evropi in tudi drugod, so velikansko zlo, ki destruktivno razjedajo človeško družbo, obstoj človeštva. Demoralizacija v obče, razne spolne bolezni s strahovito sliko bodočnosti, tuberkuloza in druge bolezni, stanovanjska mizerija, brezposelnost, vprašanje številnih nepreskrbljenih invalidov, mladinska ■skrb, delavsko zavarovanje itd., itd., vse to čaka rešitve po predhodnem temeljitem strokovnjaškem študiju.
Menda so si vse države brez izjeme stavile nalogo, rešiti ta socijalna vprašanja kolikor mogoče hitro in, ako že ne v prvi vrsti, pa vsaj sporedno z drugimi državnimi vprašanji, ki tudi niso odjožljiva. Storile so to deloma že iz svojega splošnega državnega interesa lnastališča deloma pa tudi zato, ker sof bile v to takorekoč moralno primorane po pariški mirovni konferenci, in deloma, ker so bili njihovi državniki sami toliko uvidevni in pametni, da so se zavedli posledic, ki so neizogibne, ako se te rane človeštva ne zacelijo, ali vsgj lokalizirajo.
Povsod so si osnovali ali špecijalna re^ortna ministrstva, ali pa Špecijalne ujgde, ki v prenešenem delokrogu prav uspešno rešujejo ta pereča vprašanja. Iq,sadovi se kažejo. In to celo tam. kjer je, bil tozadevni kaos sto in stokrat v^Čji kot drugod. V dokaz, da je bilo df^o dobro usmerjeno, da so bili taki uradi na mestu in neobhodno potrebni Papajo Avstrija, Nemčija, Rusija itd.
Pri nas pa so razmere na tem polju §ec vedno naravnost v nebo kričeče. Irpeli smo ministrstvo za socijalno poli-tikjp že nekaj let, imamo ga še danes, a njegovo delo je bilo in je brezpl dno. Ustvarjenih je bilo sicer nekaj zakonov, kj .pa niso taki kakor bi morali biti, in še to, kar je v njih dobrega, se ni izvajalo v prid onim, za katere so bili ustvarjeni. Izvajali so se, toda kako? V eksploatacijo od strani one politične stranke, kateri je pripadal tačasni soci-ialni minister. In največ takih grehov imajo na vesti demokrati — špecijelno naša slovenska demokratska klika! Ta je gospodarila v ministrstvu za socijalno politiko, ta je znala vse to delovanje usmeriti tako, da je imela koristi od vsega le ta politična klika in njeni Dplitični priveski, razne njene banke itd.
To je fakt, preko katerega danes ne more nihče, neovržna resnica, o- kateri bi se napisalo lahko cele kniige.
/ In nova vlada, novi minister za socijalno politiko tudi ni napravil ničesar. Tudi poslej se ni skušalo popraviti tega, na čemur se je grešilo doslej. Morda se skuša popraviti sedaj!? Saj tako bi se dalo sklepati itz najnovejšega zakonskega predloga, ki predvideva — uki-njenje ministrstva za socijalno politiko.
To je najbolj enostavno! Vsa ta »pitanja« se rešijo na en sam mah! Socijalno delo naj se porazdeli!
Ali ni to brezglavost? Ali ni to norčevanje iz trpečega naroda? Ministrstvo. ki ima toliko raznih referatov raztrgati in te kosce pridejati kot priveske drugim ministrstvom, ki niso gotovim referatom niti sorodni! 2e sedaj se je težko kaj dobilo iz Beograda, sedaj se bo še manj! »Ljudje bodo že utihnili sami od cebe, ko ne bo odgovora,« — tako si mislijo tam doli!
Ako je štedenje kje na mestu, tu prav gotovo ni! Zato bi se morala brezpogojno upoštevati volja naroda! In tu pri nas, v Preku, to zahteva narod — delo na socijalnem polju se mora smo-treno uravnati in zato je potrebno špe-cijalno ministrstvo. Narod v Srbiji in Crni gori tega ne pozna, zato ni mogel izreči o tem prav nikake želje in zahteve. Zato je vse, kar dela ravno sedaj, nerazumevanje reščice ljudi, vladnih mogotcev, ki za trpeče ljudstvo, za narod — za državo nimajo smisla.
Ako se hoče štediti, nai se ne štedl tam, kjer se ne sme! Stedite rajše pri ustanavljanju novih nepotrebnih oblasti! Kaj je tega treba? Cernu ustvarjati nov nered, nove stroške? Pustite nam naše oblasti, katere smo imeli, dajte nam zakonodajno moč, pa bo red.
Pustite pa tudi ministrstvo za socijalno politiko. Napravite raje v njem red, ustvarite nove zakonp, ki bodo v skladu s potrebami in zahtevami našega ljudstva.
Le tako boste prihranili blamažo sebi in državi, da se nam ne bo smejal ostali svet in kazal s prštom na nezmožno balkansko rajo...
Drugače nastane prej ali slej polom, kakor je bil že marsikje in ljudstvo si bo takrat vzelo samo svoje pravice! Tega pa — bog nas varuj!
dati kruha v svoji lastni državi. Tako morajo ti duševni delavci po svoji dovršeni strokovni naobrazbi vsled preobilice zasedbe v njihovo stroko spadajočih mest s trebuhom za kruhom ali pa ostati	doma in stradali. V naši	državi pa	je veliko povpraševanje	po
elektroethnikih in monterjih.
Pripetilo se je že. da je kdo izmed njih opustil to stroko, poiskal si pri železnici ali pošti mesto uradniki, le	zgolj iz principa, da	bo
»gospod«. Polagoma pa je prišel	do
prepričanja, da ga narava ni usposobila za ta poklic in začutil se je nesrečnega, skratka, bil je sam s seboj nezadovoljen. Slično temu zgreše pogosto svoj poklic tudi kmetski, trgovski in delavski sinovi, ki so bili le zato poslani v šolo, da se jih doma izncbe in da po-
stanejo »gospodje«. Takim ljudem je često manjkal za nadaljnji študij naravni talent in trdna volja, zgrešili so pot, ki jim je bila umerjena za dosego pravega poklica — postali so sami s seboj nezadovoljni in vsled tega slabi duševni delavci. Na ta način se polagoma pričenja proces duševnega proleta-rijata, ki kvarno upliva na razvoj narodnega gospodarstva.
Da se zajezi pot nadaljnjemu razvoju duševnega proletarijatai, bo skrbela narava sama in pa čas, ki bo ljudi prisilil, da bodo znali trezno prevdar-jati. da ni samo duševni delavec gospod, ampak tudi manuelni, ki v svojem pravem poklicu lahko veliko več koristi celemu narodu, kakor pa slab duševni delavec.
Mi in Orjuna.
!
Mi narodni socijallstl smo svoječasno pozvali naše strankine pristaše, da Izstopijo Iz orjune. In zakaj smo to storili? Orjuno le ustanovil bivši minister demokratske (ljudske) stranke Prlbičevlč. Program je bil nadvse impozanten. Toda niti oddaleč se ne da spraviti v sklad s človeško logiko. Že ime »Organizacija jugrslovanskth nacionalistov« nasprotuje dejstvu, da bi mogel biti član te idealne organizacije oni, ki pripada po svojem političnem prepričanju demokratski ali katerikoli drugi ljudski (Iz raznih narodnosti sestavljeni) politični stranki.
Takrat, ko je vodja JDS ustanavljal Orjuno, je ta stranka Izdajala volilne letake
za 18. marc 1923 z besedilom: »Wlr werden kelne natlonale Politik trelben.« Lovila je glasove z zatajevanjem narodnosti v madžarščini in nemščini. Vsi prvotni voditelji Orjune pa so bHi iz politične stranke JDS, ki je ena največjih zaščitnic mednarodnega velekapitala. Narodni socialisti bi mogli Orjuno priznati le v tem sučaju, če bi se njeni člani rekrutiral! le iz političnih narodnih organizacij ali pa, če se vstopivši člani absolutno odrečejo članstvu mednarod-n 1 h političnih strank. Ka’ti dveh ljudi v eni in Isti koži — ne pripoznamo.
Zato, Orjuna. ven s hinavci! Potem smo vsi z vami! — Narodni socijalist.
Neoošter.rrt In surovost mladinskega časooisla.
O grozečem nastajanju duševnega proletaiijata.
Pod tem naslovom je predaval predzadnjo nedeljo na ljudski visoki šoli v Ljubljani gospod dr. Milan Vidmar. Predavanje je bilo nadvse zaniniivo In je važnega pomena za razvoj duševne izobrazbe. Umestno je, da vzvišene pojme tega predavanja vsaj v glavnih potezah začrtamo našim bralcem.
Duševni prolctarijat ali duševno delavstvo sestoji iz velikega organizma, vsak organizem pa iz elementov-členov, katerih vsak ima določeno opravilo. Centralni organ vsakega organizma so možgani in živčevje. Ce sta ta dva člena, zdrava, je zdrav ves organizem. V naši državi pa je organizem bolan in nekateri pravijo, da zapadno-evropska kultura umira. K temu hiranju je pripomogla svetovna vojna. Ce abstrahiramo vojpe posledice, pridemo do zaključka, da,je organizem v celem kompleksu bo'p" le radi porasta surovo-brutalnega kapitalizma in ker je mnterijalizem Iz-sijil svoje pravice. Organizem je treba ozdraviti. Najboljša medicina za tako
ozdravljenje naj bi bil naravni lek t. j. narava in pa čas. Kedaj se bo ozdravil bolni organizem, je problem, ki ga je težko rešiti.
Za razrešitev tega problema pridejo v poštev 'šole in sicer srednje in visoke šole. Sola ima samo namen, da duševno izobražuje na’"'5'*''' Ona je takorekoč tvornica, v kateri se producirajo duševni delavci, šola daie smernice, po katerih pridejo duševni delavci do poklica, za katerega so se bdi odločili. Kakšna ic produkcija, lz katere se forsimjo različni doktoTji, advokati i. sl, je vprašanje, od katerega zavisi nnstoj	duševnega	preletarijata.
Pri nas je ta produkcija že tako po’no-številna. da se je iz nje razvila hiper-Vrodukcija. V okviru te htoerprodukci-je lahko konstabramo, da čim večia je produkcija, tem nižja je cena. V Nemčiji n. pr. je produkcija e’ektronžener-jev tako ve’ika, da jih more NemčMa • pošiljati v inozemstvo, kakor v Oxford, London in Ameriko, ker jim ne more
»Jutro« in za nHm mariborski »Tabor« sta tendencijozno poročala o sodni obra,rna-vi proti našemu odgovornemu uredniku, tov. Brandnerju, v tiskovni zadevi glede Nemcev na Polzeli, katerih zagovornik le znani Jr. Kalan v Celju.
Nesreča je hote"a, da Je nevarno obolet tov. Brandner — leži že šesti teden — ravno nekaj časa prcl kot je bila napovedana obravnava, tako da se ni mogel zglasiti sodišču. Tov. Brandner se sploh ni mogel brigati za zadevo, ker je ravno tiste dn', ko se je vršila razprava viselo njegovo življenje na niti, čeprav je bila njegova želja pred sodiščem pojasniti krivice, ki so se zgodile slovenskim delavcem na Polzeli vs"cd postopanja Nemcev In njihovega zagovornika
dr. Kalana. Bolezen mu je pa zabranila, da ni mogel doprinesti dokaz^, resnice, ki ga Je ponudil pri zaslišanju na sodišču.
Sedaj pa pridejo demokratski časop’sI, ki skušajo nesramno oblatiti našega odgovornega urednika s tem, da prinašalo zlobno zavito sodnijsko poročilo ter podtikalo bolniku, ki se ne more ganiti že šest tednov Iz postelje, da bolezen smullra, samo da se s tem Izogne dokazu resnice. —	—
Pri tej nesramni zlobnosti zastane človeku pamet. Zasmehovati bolnike, ki se ne morejo braniti, so zmožni le posurovelt ljudje židovske nature, ki so Izgubili tudi najmanjši čut za moralo, ki žive edino od častikraje in verolotnstva. — K takemu zadoščenju si dr. Kalan lahko čestital — — —>
Še črv se brani, pa se ne bi mi?)
»Jutrovci« so otvorili na NSS koncentrični ogenj. Vsi dosedanji poskusi, da hi razbili naše vrste, so bili zaman. In ko vidijo. da tudi po navideznem porazu pri zadnjih državnozborskih volitvah, pri katerih so vs'ed razmer trp»le In hrIe poražene vse protiklerikalne stranke, NSS ni omagala ampak da vstaja poživljena, jih to navdaia s strahom. V naši stranki so demokratski klikarji ugotovili sebi najbolj nevarnega nasprotnika. Treba gU je torej za vsako ceno — ubiti!
Ker pozna dem Mika mentalitet našega ljudstva, ki črti danafnji režim Iz dna duše — in to popolnoma upravičeno — je zavzela klika temu primerno taktiko.
Pričeli so nam podtikati, da smo se zvezali z radikali in da s tem odobravamo sedanle režimsko vladanje. In ko smo 'ih pozvali, naj nam javno to dokažejo, so se temu s svojimi advokatskimi knifi javno Izognili. Zviiaio se kakor giste. Odgovora ne vedo, gonijo pa svojo »latan« naore) in to dan na dan, češ, tako Hudi že enkrat pripravimo do tega, da bodo v««')' začeli dvomiti, če jih ne ho mogoče prepričati.
Posebno vntoo se jim zdi to sedaj pred našim strankinim zbirom in pa v momentu. ki ie zanje iako kritičen tudi v parlamentu, da bi z ohdolžitvami NSS prikrili
svoje lastne grehe, ki jih podtikalo drugim. Ako se kdo suče okrog radikalov ali pravzaprav okrog sedanjih režimovcev, ako iih kdo prosi milosti In usmiljenja, ako se jim je kdo udinjal, ako kdo z njimi paktira — so to prav gotovo naši demokrati, oziroma klika, ki tej stranki načeljtije, v zvezi s Prlblčevičem. To so dokazana fakta. Pri-blčevič In pa naša demokratska klika sta se dala radikalskim režlmovcem na razpolago.
ICka je bila proti obtožbi ministra Laza Markoviča, dasi je v Ljubljani vpila tako, kakor je mislilo ljudstvo. Ona ni za Davidoviča, ki snuje opozicijonalni blok. dasi v svoiih list h piše drugače in farba našo lavnost. Naša demokratska klika, ki gre čez drn in strn za PriMčevičem. hoče sicer omalntl sedanH vladi stolčke, toda noče da bi vlada nadla. Klikarji hočejo, da se sedania režimska vlada samo izpopolni, preosntije v radikalno-demokratsko koalicijsko vlado fkar ni IzVlučeno). PrIHčevič in Peisner naj postaneta ministra, pa bo vse pravi
To je resnica. To so one prikrite grdo-hiie. Vi jih »Jutro« skuša jako snrgtno zakrivati s tem. da bo^na v svet našo zvezo z radikali — ki le nil
Priznavamo 1n izjavljamo pa, kakor smo
to že storili večkrat:
Ako bomo videli potrebo In možnosi, da bomo z našim sodelovanjem kakorkoli pripomogli k temu, da se naše notranje razmere zboljšajo, da se našemu ljudstvu od-pomore, nas ne bo prav nič sram stopiti v skupno fronto s poštenimi demokrati (tu mislimo na prave demokrate, ne na našo demokratsko kliko), s poštenimi radikali, klerikalci, da ne govorimo o raznih s.cija-listih. Zato pa ne bomo šli po dovoljenja znabiti k kakemu 2erjavu! To so delale,vse poštene stranke dosej (tudi socijallstične) in delajo tudi sedaj. Saj naše ljudstvo ne živi pod mernikom. Saj čitamo vsi, kako -de«. lajo v takih slučajih ravno najbolj nasprotujoče sl stranke v Franciji, Angliji in dru-god. Pri nas pa naj bi strankam dajal merilo'in direktive kak Žerjav, ki sam sklepa nepoštene politične kupčije, katerih ljudstvo nc mara, torej človek, ki ima ravno najmanj političnega poštenja in za kaj takega potrebne kvalifikacije!
Da, tako bomo postopali z vsako pošteno stranko, tudi z demokratsko, kadar se bo otresla — klike! Pri tem pa nikdar ne bomo tvegali naše samostojnosti! Na-rodno-socijalistična stranka bo ostaa In se razvila, ker le pri njej Je prostora za našega ročnega ta duševnega delavca, ki čuti sloven'ko, hrvatsko, srbsko in s tem tudi zares jugoslovansko. Dasi še nismo posebno močni, a boje se nas — zato ti napadi.
Seveda pa tolčejo sami sebe po zobeh, saj so ljudstvu doslej vedno oznanjevali, da NSS ni več. Glej, kar naenkrat pa se Izplača, da gredo nad njo v boj.
Nam to ne škoduje, kvečjemu še koristi. Ljudstvo, katero nas še ne pozna pobližje, nas ho dobro spoznalo, lažnjivce okoli »Jutra« pa tudi!
Naši ljudje, naši pristaši in prilateIH vedo, da smo stranka poštenjakov. Zato jih »Jutrove« čenče ne ganejo. Vedo pa tudi kdo ta kaj so )utroycl. In kdor še ne ve, mu povemo ml: demokratska klka j« peščica polit’čno nemoralnih ljudi, ki hoče zavladati v Sloveniji in zato pobiti vse, kar ji Je napoti. V to svrho ]l naj služi vsako še tako nepošteno sredstvo...
Cenieno uredništvo!
Kakor Vam bo morda znjino, bivam If? dalje časa na deželi. Ker pa sem Čjtal v »Jutru«, da so se mnogi narodni socialisti z dežele že povrnili v okri-svoje »matere Demokracije«, sem odločil i jaz v Piškopejo, da vidim Po dolgem času zopet slavno »mamico na?., vseh«.
Ne bom opisoval, kako sem se vo-*** po železnici, kje so me trpinčile cMni ,stenice in drug mrčes, koliko vso tat* 23 Prenočišče in prehrano;
V flnhcr "evšečnosti pretrpi človek rad
vna^roi i7ri!Ten' Zad°stuje, da Vam že
la Našo mami daTJtli *e bila sreCa nli' ry.’,,	-	i'C?	, erriokracijo pozna v
Piškopeji vsak frkolin, ki je komaj od-rasel letom, komu gjeda 5e w ^
hlačk. Saj se pa temu tudi ni čuditi Naša. mama igrajo važno vlogo v Piško-osil ali bolje rečeno najvažnejšo viogo
Y velikem cirkusu »Praprotnik - 2er-iav«. Pod takimi pogoji se mi ni bilo
dolgo potikati po mestu, bil sem precej zjutraj na pozorišču.
Cirkus je — cirkus. Videl sem jih že več v življenju. Celo cirkus Barnum 111 Baily mi ni neznan, a take reklame fci la Wild - West celo v Ameriki ne ®°*najo. Pred cirkusom so otvorili jfravcato kramarijo, kjer prodajajo cu-jfroke |n piškotke, da vabijo staro in v razstaviiico. Predstavi se vr-?*®-Po dvakrat na dan pred in popol-. Ker sem prvo predstavo zamudil, M Odtočil prisostvovati drugi, naj
stane, kar hoče; zlasti še. ko sem slišal. da nastopalo redno naša mamica tudi popoldne. Kupil sem vstopnico in si ogleda! medtem kot stric	z	dežele,
ki ga vse zanima, izložbe ...
Popoldne sem bil točno na mestu. Lož in sprednjih sedežev si kot proletarec nisem movel »šnogati«, pa bi jih tudi ne dobil. Bili so že vsi zjutraj razprodani. Bančniki in odvetniki, tovarnarji in drugi kapitalisti so zasedli prostore spredai. ostali smo stali zadaj in nestrnno pričakovali pričetek predstave. Mene je usoda postavila	v	goječi
poleg stebra, ki ga je od drnge	strani
podpiral klerikalec »2ane« iz Piškope-je, kakor se mi je predstavil.
Običaino nastopi v cirkusu pred predstavo »bebasti Avgust«, da zabava občinstvo z bolj ali manj neslanimi šalami. Tako je bilo tudi tukaj. Meni je stvar ugajala., klerikalni 2ane na ni bil nič kaj zadovoljen z dovtipi. »Ta hudi-manski Macafizelj! Same stare »Ju-gendvvitze« ti stresa iz rokava. Fij!« Zažvižgal je na prste, da je kar brnelo po ušesih. Tedaj pa je završelo ploskanje Po celem cirkusu. Nesramnega Zaneta so zgrabile trdne pesti ter posadile »od-mah« -na hladno, kjer je mogel mirno v snegu premišljevati, če niso stari dovtipi iz »Jugend« še vseeno boljši od mlade politike.
Nato je nastopil akrobat. Žongliral je tako spretno s častno besedo, da se mu je vse čudilo. Na koncu svojega produciranja pa je podstavil usta In —
smuk — častne besede ni bdo njkler več. Čudom sem se čudil in vprašal soseda, ki je zdaj zavzemal Zanetovo me*to, če častna beseda ne bo tiščala umetnika v želodcu. Ta pa mi je s smehom odvrnil; »Ej, prijatelj z deže’e! Demokrati imajo nemnn«ko d o Ve želodce. Sicer pa, le potrpi nekoliko, videl boš še vse več!«
In res! Ko se je poleno ploskanje, je nastopila gruča tigrov. Tega mi sko-to ne boste veneli, in vendar je res. Zobali so — svinec, požirali fingirane fonde in kazali še razne druge umetnosti, o katerih se meni še sanjalo ni.
Za tigri je nastopil umetnik, ki je hotel učinkovati s sugestijo. Pravil je nekaj o »logiki«. Vsega si sicer nisem zapomnil, toda pripovedka je bila precej podobna zgodbi o Janezu in Speli. Šla sta nekoč skupaj domov od prve maše Ko prideta na travmk, reče Janez S^eli: »G’e L glei! Pa so le pokosili včeraj travmk. »Kaj? Pokosili? Bedak, ti! Postih so ga, pa ne pokosili.« »Prosim te, Spela, ne smatraj me za bebca. Travnik se kosi in konec besedi.«* »Postrižen je in ne pokošen, da veš, drugače si nisva nikdar več dobra!« Tako se pričkata semtertja, dokler ne zgrabi Janeza jeza, da prime Špelo za tilnik in ji potisne v potoku, ki sta ga morala ravno prekoračiti, glavo pod vodo. »Tako, Špelica, zdaj bo pa menda le obveljalo, da je travnik pokošen!« Toda Spela dvigne desnico iz vode v zrak in kaže s kazalcem In
prs+nncem — značilno premiknn:e ška-rii. Pred tako »logiko« pa ie moral odnehati celo Janez, ako ni hotel priti v nasprotje z — zakonom.
Tako se je vrstil nastop za nastopom, vmes pa je obnavljal Macafizelj stare šale, da sem že sknro pozabil na pravi namen svojega obiska:	da bi
namreč videl no dolgem času zopet ljubo mamico Demokracijo. Naposled pa se je le prikaza'a izza zastora. Nekoliko sem si jo bil še ohranil v spominu iz prejšnjih let. Toda, kako se je iz-premenila sirota, odkar nastopa v »Praprotnik - Žerjavovem cirkusu!« Prej cvetoči in polni obrazek je obledel in upadel. Tudi moka in lepotica, ki sl jo Je v izobdiu namazala po licih, ne more premotiti bistrega očesa. Nadvse pa me je razočaralo nieno vedenje. »Moj Bog!« sem vzkliknil polglasno. »Ali ie res to zlata na^a mamica Demokracija ali nastopa le brezstidna ženska pod n:e”:m imen"m?« Tako glasno sem mislil, da me je slišal sosed in mi zašepetal na uho: »Res je, res!/Pa kaj hočete? Mlada kri čednost-na ni. Sirota je prišla v roke mladim ljudem, ki jo dnevno zlorabljajo In jo še silijo, da služi denar — denar!«
Tedaj pa se mi je pristudil cirkus in niegovi obiskovalci. Zagrabil sem klobuk in odšel...
Pa ne zamerite, da sem Vas taka dolgo zadržal v Vaših poslih,
Vaš
Micafazelj.
Razno.
Smrt, povzročena z elekt^čnlm tokom. Je navidezna. — Profesor Jelllnek, direktor električno-pataloglčnega Inš Ituta na Dunaju, je pri svojem študiju prišel do zaključka, ki je povzročil veliko zanimanje.. On pravi, da električni tok človeka ne ubije, ampak ga samo omami, da pri tem človeško telo za nekaj časa odreveni, se pa pozneje zop^t oživi. Ta učenjak trdi, da se mu Je že večkrat posrečilo spraviti tako omamljenega in od zdravnikov za mrtvega spoznanega človeka zopet k življenju. On celo predlaga, naj se trupla zločincev, na katerih se je lz vršila smrtna obsodba z električnim tokom, ehshumlra ln ugotovi, če ni njihovo truplo Izpremenllo v rakvl svoje prvotne lege. Iz-premembe lege bi trditev tega profesorja nepobltno podkrepile In Uokazale. — Ako Je temu tako, potem Je bilo že nebroj ljudi živih pokopanih.
Žalostna rodbinska tragedija se Je odigrala pred par mesci v Relmsu na Franco, skem. Žena In 15 letna hčerka šoferja sta Imeli skupno Intimno razmerje z nekim mla. denlčem, ki se je seznafl s šoferjem v atletskem klubu. Da zadevo razčisti, povabi šofer fanta na sestanek k samotni hiši na periferiji mesta. Tu sta se sporekla, ker je fant na vsak način vztrajal na razmerlu do šoferjeve žene In hčerke. Samoobsebt umevno Je v šoferju vzkipela Jeza. Navalil Je na mladeniča. Ta pa Je porabil priliko, segel v žep po revolver ter 4 krat ustrelil na šoferja, ki se je zgrudil na tla In zdrknil v gnojnico na dvoTlšču. Vendar Je še prilezel ven, nato pa Izdihnil. Eftnt je svojo žrtev takoj zakopal v bližnjem jarku, nato pa jo mahnil veselo k svojima prijateljicama ter jima sporočil svoj Junaški čin. Mesec dni pozneje se napotijo vsi trije ponoči k pokopani žrtvi, jo izkopFejo, razsekajo na kose, razbijejo glavo, nalože vse to v zaboj ter prepeljejo na ženin dom. V hlevu Izkop, lleio jamo In zagrebejo razkosano truplo. Cez nekaj časa je žena pustila tlakovati hlev s cementom, da bi na ta način popolnoma zabrisala sled za možem In prikrila zlečin. Vendar ]l ni šlo po sreč), ker se je hčerka zagovorila, ko so Jo Hudje le povpraševali za očetom. — Aretirali so vse tri in vsi so priznali strašni zločin.
Za kratek čas.
Kontrola. Mati najde sinka, zatopljenega v knjigo. Prišla mu Je v roke razprava o otroški vzgoji.
»Ali te to že zanima, Janezek?« se smeje mati.
»Prav nič,« odvrne Janezek resno, »samo to bi rad vedel, če ste me prav vzgajali.«
Boljša družina. Nevesta posredovalcu: »Ko ste mi priporočili ženina, ste trdili, da ie Iz boljše družine. Včeraj pa ga zalotim, ko prihaja ravno lz zapora!«
Posredovalec: »Ni mogoče! 7aprt gotovo ni bil! Mogoče je le obiskali svojega očeta!«
V navdušenju. »Zakaj ne vstopite v naše društvo za sežiganje mrličev, dragi prijatelj? Nekaj Idealnega! Pravim vam, kdor se je dal pri nas sežgati, se ne bo dal za nobeno ceno več — pokopati!«
Poravnajte naročnlnol
PrllogakŠtev. B ,,Nove Pravde".
Tajinstveni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
V vročem poljubu se strnejo ustnice mlade dvojice.
»Se vrnemo sedaj v London?« vpraša Bessy, ko sta si po dolgem poljubovanju vnovič obljubila neomajno ljubezen.
»Da, draga moja, danes zvečer smo zopet doma.«
Razgovor zaljubliene dvojice traja dalje ta dalje Ko si nas ikata svojo bodočnost v vseh podrobnostih, pokliče Bessy svojo prijateljico. Na Bessyno veliko začudenje pa se Molly ne odzove, pač pa opazi na obrazu svojega Edvarda miren nasmeh.
»Ali veš, kje je Molly?«
»Ne draga, pač pa si moTem misliti.«
»No, le povej mi.«
»Z gotovostjo ne morem trditi, ker je to samo domneva, ki pa se bo — tako sem vsaj uverjen — uresničila. Ne delaj sl nepotrebnih skrbi radi Molly, ki Je pod dobrim varstvom 1 Daj, srček moj, da te še enkrat prav gorko poljubim na tvoje cvetoče ustnice, ki znajo tako nežno govoriti, ti, moj dobri angel] I«
Razgovor, ki ga je Imel Edvard s Tomom, je sprav« tega v neko posebno duševno razpoloženje. Dasl mora radi svoje službe kot krmaT venomer paziti sedaj na krmilo sedal na kompas, napravlja vendarle n« motrečega opazovalca vtis, da se tupa-tam udaja sanjavim, skoro otožnim razmiš-Vjevanjem, V tej domnevi nas tudi potrjuje okoliščina, da se vrli krmar niti ne ozre, ko začuje da so se vrata njegove kabine zopet odprle Mislil je najbrže, da itak nihče drugi ne vstopi kot Edvard ali pa poveljnik.
2e čuje da so se vrata zopet zaprla. Nehote se ozre Tom v smer vrat, toda skoro mu zdrsne roka s krmila, ko zapazi Molly Gordon, ki se mu približuje z obotavljajočimi koraki. Mlada deklica Je seveda še zelo bleda, toda nien dražestni obraz ima izraz neizrekljive hvaležnosti, ki jo napravlja tembolj očanijočo.
»Gospodična Gordon!« vzklikne Tom, trdno držeč za krmfo, saj svojim očem skoro ne more verjeti.
Mlada deklica Je prišla med tem že tik do njega. Tom Je strme ogleduje. Čuden občutek ga objame, ko vidi njene velike ru-jave oči vase uprte. Kaj neki pomeni zagoneten izraz njenih oči?
»Oprostite, ako vas motim,« prične s tihim, lahko tresočim se glasom.
»Niti najmanj me ne motite, gospodična. Od krmila se sicer ne morem oddaljiti, ker leži usoda »Terror’a« v inojlh rokah. Rade-volle pa vam hočem odgovarjati na vaša vprašanja.«
»Za prav lepo nehvaležnlco ste me morali smatTatl,* nadaljuje Molly nekako plašno.
»Kaj vendar mislite, gospodična Gor-donU vzklikne Tom prestrašeno. »Jaz — o ne, zakaj naj bi kaj takega mislil?«
»Saj sem se vam komaj zahvalila, ko ste me rešili strašne smrti,« dč Molly prisrčno, »in...«
»Ali gospodična, saj sem storil le svojo dolžnost. Za to bi se mi sploh ne bilo treba zahvaljevati. Pravi podlež bi bi’ tisti, ki bi vam v tej stiski priskočil na pomoč.«
Na Mollynih, sicer kot sneg belih licih, se po teh besedah prikaže žareča rdečica. S skoro tTe9očlm glasom se mu Molly znova zahvali rekoč:
»Prišla sem semkaj, da vam še enkrat izrazim svojo zahvalo. Nikoli ne bom pozabila, da ste me rešili gotove smrti, ne d« bi pri tem tudi za hip pomišlja l, da vas more vaša pomoč spraviti ob lastno življenje. Prosim vas, povejte mi, na kak način vas morem za vašo nesebično žrtev nagraditi. Karkoli je v moji moči, vse hočem storiti za vas.« »Prav ničesar ne zahtevam,« prekine Tom drgetajočo deklico. »Vaše prijazne besede, vaša odkritosrčna Iskrenost ln ljubeznivost, so zame desetkrat več vredne kot vsi zakladi, ki Jih zagrinja morje.«
Z velikim občudovanjem strmi Tom v prelepi obraz gospodične Gordon, ki stoji sedaj tik njega, toda njegova roka drži nepremično za krmilo — dolžnost, ki je zanj najvlšja zapoved — ga odvrača, da ne poljubi ljubki deklici rok. Tudi Molly menda ne uidejo njegovi občudujoči pogledi, vsaj izr«* njegovega obraza priča o tem.
»AH ste dobili še kako vest o svoji nezvesti nevesti?« vpraša Molly Toma nepričakovano.
»O Kati? Ne, gospodična Gordon. Sploh pa cma ni bfla moja nevesta, tudi zaročena Se nisva bila ln tudi nič več ne mislim nanjo.«
Molly ga začudeno pogleda.
»Takrat...« prične Molly, pa ji takoj zastane beseda.
»Da,« se smehlja Tom neprisiljeno, »takrat, gospodična, je bil svet zatne pust ln zapuščen, toda sedaj sem se prav hitro zopet uživel vanj, In če se tupatam zamislim na njo, ml pri tem srce prav nič hitreje rte udarja.«
»Potem pa to ni bila prava ljubezen,* vzklikne Molly zelo nepremišljeno — ln -5e U J« žal komaj Izgovorjenih besed.
»Cisto prav, gospodična Gordon,« meni Ton. Čeprav Obraz postaja v«dno bolj ža-
reč. rPrava res ni bila, o ne, pravo sem našel šele pred nekaj dnevi.« Pri tem postrani opazuje Molly, ki je namah postala bleda. *
»Našli 1« dč Molly brez vsacega
povdarka.
»Da,« vzklikne Tom veselo, »in kar je pri tem najbolj čudno, je to, da moja Izvoljenka nit! ne ve, kako goreče bije moje srce zanjo. Pa Se več! Niti tega ne vem, če ona sploh mara zame.«
Moliy upre svoje oči v tla.
»Toda svojo ljubezen boste vendarle razodeli svoii izvoljenki, ka ne?«
Oster pogled na kompas in Tom že zopet nežno motri deklico, ki stoji poleg njega.
»Gospodična Gordon,« reče Tom tiho, »bojim se, da dobim odklonilen odgovor, sicer bi bilo že zdavnaj prišlo preko mojih ustnic, kar mi leži na srcu.«
Molly vprašujoče upre svoje oči vanj, nehote pritisne svojo drobno ročico na svoje vedno bolj močno utripajoče srce. Težke misli ji roje po glavi. Sicer je Tom komaj enkrat za kratek čas odšel iz hiše, pa ne da bi bil tedaj spoznal žensko biti«, ki je vnelo njegovo ljubezen------------
»Prav nič se Vam ni bati, da dobite
košarico. Mož ste vendar, katerega  ----------,«
de končno Molly, ko se nekoliko poleže njen srčni nemir, takoj pa zopet umolkne.
Tom se prične veselo muzati.
»Povejte mi, gospodična Gordon, zakaj ml ne stavite vprašanja, kako se Imenuje moja izvoljenka?«
Molly se nehote zgane.
»Comu vendar, saj mlade dame itak ne poznam.«
»Nasprotno, gospodična, prav dobro jo poznate.«
Molly skoro zastane beseda.
»Jaz? — Katera — katera — naj —?«
»No, gospodična, ugibajte znova!« vzklikne Tom nekako prešerno. »Vi jo morate na vsak način poznati.«
Moily se zmlsli na Bessy — toda nemogoče, ona je vendar Edvardova srečna zaročenka. Ko se pa spomni na Elizo, jo izpreletl groza.
Tu se nenadoma skloni Tom k zamišljeni Molly.
»Gospodična Gordon,« de zelo nežno, kar navda nehote Mol!y z novim, dasi sramežljivo pritajenim veseljem, »v tem prostoru sicer ni nobenega ogledala, toda kompas tamkaj Je tudi neke vrste ogledalo, in če pogledate vanj, boste Videli poteze mlade dame. ki sem jo takoj vzljubil, ko sem jo prvič videl.«
Lahek vzkrik se izvije Moliy iz ust, hitro se obrne v stran — tako nenadoma so njene lepe sanje postale gola resnica.
»Gospod Tom!« vzklikne obledela.
»Da, tako Je,« odvrne Tom z vso resnobo, »in če bi smel krmilo le za minuto zapustiti, bi vas prijel za bele roke ter bi vam, gledaje v vaše ljubke oči, znova potrdil, da ste vi ono ljubko bitje, katero obožujem. Toda dolžnost me sedaj veže, da ne morem slediti klicu svojega srca. Gospodična Oordcn, samo eno prošnjo iinam — ne odidite odtod, marveč povejte mi, če se radi tega srdite name.«
»Jaz----------,«	d6 Molly, ki se Je sedaj
odmaknila že skoro do vrat.
»Da, gospodična,« nadaljnje Tom resno, a prisrčno, »tudi ne smete misliti, da ne govorim resnice. Čustva, ki jih gojim do vas, so resnična in odkritosrčna. Ker si bom v svoji sedanji službi kmalu prihranil lepe denarce, sem se zatrdn > odločil, da si člmpreje postavim lastno ogn'iščo. da, morda celo v tem slučaju, če bi tudi še zana-prej ostal na sedanjem mestu Toda k temu ml še manjka dobra sreknna ženica! Čeprav sem vam razodel svojo ljubezen na precej nenavaden način, vrhtega še med Izvrševanjem svoje službe prihajajo moje besede vendarle iz docela odkritosrčnega srca.«
Moily se mu medtem zopet približa, vendar Ju še loči precejšnja razdalja. Krasno glavico ima lahno nagnjeno k tlom. Da, ona llubl vrlega krmllarja že precej časa, že od tedaj, ko ji je pripovedoval, na kak način mu je dala njegova nevesta slovo. Takrat je navdalo njeno dušo do znpuščp-nega mladeniča prav Iskreno pomlljevanle in kot naravna posledica se je iz tega razvila — ljubezen.
Naskrivaj ogleduje Molly svojega Izvoljenca. Nepremično stoji pri krmilu, trdno drži z roko na kolesu — tocla niegove zveste, veselja žareče oči vprašujoče čakalo njenega odgovora. Vroče valovi v njenih prsih, svoj pogled upre naravnost vanj. Od veselja bi bil Tom skoro vzkliknil, ko opazi njen ljubezni polni pogled.
»Gospodična Gordon,« reče Tom ,
»Molly, samo eno besedo izpregovorlte!«
Ona molči, zato pa govore njeni pogledi temboli prepričevalno.
»Molly,« vzklikne Toni divje, strastno.
Zopet nič odgovora. Vidi pa gibljaje njenih ustnic In ljubezni govoreče poglede njenih lepih rujavlh oči. Njen obraz žari kot kos žrjavice, toda njena deviška sramežljivost ji brani, da bi ga objela in pritisnila na svoje vroče srce.
»Dolžnost me zadržuje.« dč Tom kazajs na kolo, »sicer bi se vam bil že približal, tako moram pa stati na svojem mestu in vendar bi tako rad čul Iz vaših ljubkih ust toll zaželjeno besedo — toda ne — o tem dvomiti bi bil naravnost zločin, sai ml vaše oči razodevajo, da tudi vi mene ljubite.«
Molly po teh besedah kot preplašena srna skoči proti vratom, se pa še enkrat
ozre, da vidi njega, za katerega ji bije srce. Oči mladega krmarja so trdno uprte vanjo, toda njihov izraz je sedaj bolesten — žalosten — poln bridkega dvoma.----------------------
Nič več ne more prikrivati, kar ji veleva srce — kratek skok in že sloni ljubljenemu mladeniču na prsih. In Tom objame z levico ljubko deklico, z desnico pa drži krmilo, ter tudi sedaj, v najsrečnejši uri svojega življenja, niti za hip ne zanemari svoje kr-marske dolžnosti.
»Molly,« se mu šepetaje izvije iz ust, »ali me res ljubiš?«
»Da, Tom — jaz sem tvoja — tvoja za vedno.«
Dolgo časa sloni Molly na srcu svojega ljubljenega Toma. — V njem Je našla oporo za nadaljnji življenjski boj, saj je1 Tom mož, ki jo more osrečiti — Namah pa se zdrzne. Iz hodnika se čule odmev bližajočih se korako\ S svojimi mehkimi rokami naglo objame' Toma okrog vratu ter mu pritisne vroč poljub na ustnice, potem pa zbeži skozi vrata, mimo Edvarda, ki ravnokar vstopi. Smehljaje gleda Edvard za mlado deklico.
»Ali smem čestitati?« vpraša Toma.
»Da, gospod!«	odvrne	Tom veselega
obraza. »Molly	Je	moja in	komaj morem
umetl svojo srečo.«
»No, sedaj	vas	hočem	nadomestovati
v službi,« de Edvard in llubeznivo stisne mlademu mornarju roko.
»Ne, gospod,« odvrne Tom smehljaje »Terror pripeljem do doma ln čeprav sem ravnokar našel svojo ljubezen, se ni ladlja niti z a sekundo premaknila od začrtane Ji smeri!«
Kdo je Izdajalec?
Terror leži zopet v svojem pristanišču. V tajinstveni hiši se ni medtem pripetilo nič posebnega.	Na	povelje	maskiranca Je
bila Eliza skrivoma pod najstrožiim nadzorstvom, vendar pa ni dala najmanjšega povoda, da bi se moglo dvomiti o njeni zvestobi.
Predno odide mož s krinko z ladlje, pokliče Edvarda k sebi.
»Morda se že v najkrajšem času zopet odpeljemo na Škotsko. Zato imejte vse pripravljeno za odhod!«
Nato odide tajinstveni mož po stopnicah navzgor in skozi vrata od zadaj na cesto, kjer ga naletimo že brez krinke na obrazu. Njegov smrtnobledi, krasno ob'lkovani obraz vzbuja med mimoidočimi začudeno pozornost. — William Morris opazi takoj začudene poglede, zato pospeši svoje korake, da čimpreje dospe v svojo hišo v mestu. Prlšedši do hiše hitro odpre vrata In stopi v vežo. Nihče ne čaka nani; temu se Wllliam prav nič ne čudi, kajti, odkar je odšla Eilen iz hiše, Je obdržal v hiši le najbolj potrebno osobje, ki se je ob pozni nočni uri že na!brže podalo k počitku.
Zato gre \Villiam brez nadaljnjega po stopnicah v svoje stanovanje Dospevši do vrha stopnic, sliši dobro znane korake svojega. starega zvestega upravitelja, ki se zelo podviza, da pozdravi svojega gospodarja, katerega je že težko pričakoval Prav vzradoščen pozdravi prišleca:
»Ah — milostljivi gospodi O, to Je prav, da ste prišli.«
»Zakaj?« vzklikne William skoro nejevoljno, »ali se Je kaj posebnega pripetilo, morda kako neprijetno poročilo iz Škotske?«
»Ne, vaše blagorodje, odtod je prišlo samo eno pismo, toda -----------------
»No, kaj pa?«
»Po vas so povpraševali, gosj>od?«
»Tako, kdo pa?«
»Policija!« odvrne upravitelj, ki boječe ogleduje smrtnobledi obra? svoiega mladega gospodarja, čegar oči pri tem obvestilu vzplamte v čudnem žaru.
»Policija? — Stražniki so bili tukaj?«
»To ravno ne, milostljivi gospod, samo en detektiv, ki pa ni povedal svojega imena. Rekel je, da zopet pride, ko se vrnete s potovanja.«
»•Ali ni povedal, kaj želi od mene?«
»Ne, milostljivi gospod!«
»Je že dobro,« de William povsem mirno, prijazno pokima staremu služabniku ln odide v svojo sobo. — Kr maj pa zapre vrata za seboj, že Izgine z niegovega obraza mirna hladnokrvnost. Hitrih korakov bega po sobi. Eleninega pisma, ki leži na mizi, niti ne pogleda. Njegove temne oči Izražajo nemir in bojazen.
»Tako daleč je torej že prišlo? — Brez dvoma — to je delo izdajalca — opazujejo me torej že!«
In zopet gre po sobi.
»Toda kdo naj bi me izdal? — Od mojih drugov nihče ne ve, kje sem — kje bivam — In kdo sem Niti Edvard ne. — Nihče! Pa ne, da ml Je kdo skrivaj sledil In to ko Izvedel za to hišo? Nemogoče bi ne bilo!«
Wil!lam udari divje z nogo ob tla.
»O, izdajalca že odkrijem! Gotovo — In strašna kazen ga mora doletetL Da sem Izdan, o tem ni dvoma!«
Mladi mož se vsede ln se zatopi v svoje misli.
»Zaenkrat leti samo sumnja name, sicer bi bila hiša od vseh strani obkrožena od detektivov. Ali pa me hočeio prevarlti, da bi se čutil varnega, potem me pa ponoči prijeti in odvesti v zapor? Tudi to ni izključeno! Tu v hiši mi je nadaljnje bivanje nemogoče!«
Zopet se zatopi v razmišljevanje.
»Ali naj hišo prodam? Kupca zanjo bi imel. Toda ne, to bi Jih le utrdilo v sumnjl. Najbolje Je. da rečem upravitelju, da moram oditi na daljše potovanje, EUeno pa obve-
stim, da svoja pisma naslavlja na drug naslov. Seveda se bo teinu čudila, toda ljubeče deklice ni težko pomiriti. Sedaj mi ne kaže druzega, da se do nadaljnjega preselim v svojo hišo na zapadnem obrežju. Tam sem še najbolj na varnem, kjer je vse preskrbljeno, da se prepreči vsako nepričakovano iznenadenje. Kot zadnje zavetišče mi preostane Terror, v katerem morem zasmehovati svoje zasledovalce.«
Nekako pomirjen se zlekne v naslanjač, odpre pismo in prične brati.
»Kako nežno liubeznivo mi piše! Nič več noče živeti brez mene. Prosi in roti me, da pridem k njej. Oh, Ellen, kako rad izpolnim tvojo željo. In če bi ne bilo tiste temne pege, ki me še vedno kljub vsem tvojim prisegam vedno Iznova muči, — dogodki v listi usodepolni noči — bi bil srečen1 «
Naglo se dvigne s sedeža.
»Srečen? O ne, že zopet me navdaja strašen kes nad samim seboj — radi mojih dejanj. In vendar ne morem drugače. Dana prisega me nevzdržno goni k maščevanju. Ne morem drugače, podle lahkoživke moram uničevati!«
Ravnokar hoče William še enkrat či-tati Ellenino pismo, ko se oglasi hišni zvonec. Zvoneuje ob pozni večerni uri ga osupne.
»Tako pozno ponoči; kdo neki naj pride? Policija — pa ne da je opazovala, ka-daj se vrnem?«
Hitro stopi k oknu, toda kolikor daleč segajo oči, ne more zapaziti nič sumljivega.
»Milostljivi gospod,« se sliši glas starega služabnika, ki Je ravnokar potrkal na vrata, »detektiv je prišel ter bi rad z vami govoril.«
William se zdrzne. Rezko vpraša služabnika:
»Odkod ve, da sem doma?«
»Tega mi ni povedal. Prosil me }e le, da naj gospoda obvestim, da želi z vami govoriti.«
»Ali Je sam?«
»Da!«
»Dobro, pripelji ga semkaj,« odloči VVilllam pogumno.
»Cernu naj bi obisk odklonil? En sam detektiv ne more biti zanj tako nevaren. Vrhtega pa ga žene radovednost, da izve, kaj pravzaprav hoče poiici a od njega.«
Zopet trkan e na vratih. Na poziv vstopi v sobo še dokaj mlad uradnik.
»Imam čast govoriti z gospodom Morris?«
»Da, to sem jazi In kdo me počašča s svojim obiskom?«
»Detektiv Davis.«
Wllliam je že marsikai čul o tem slavnem detektivu, vendar pa prikrije svojo notranjo vznemirjenost, da ostro motreče ga Davisovo oko ničesar nenavadnega ne opazi. Davis se vsede na ponudenl sedež.
»Gotovo se čudite nad mojim obiskom v tej pozni uri. Ker me je pa pot — slučajno nanesla tod mimo in sem videl sicer temna okna razsvetljena, sem sklepal, da ste se vrnili s potovanja in sem se zato podvizal z obiskom.«
»Me prav veseli,« de William Ironično. Kot da tega nltl ne opazi, povzame takoj detektiv.
»Samo uekaj vprašanj vam moram staviti, gospod Morris. Morda ste tako prijazni, da mi daste odgovor nanje.«
»Ce mi bo mogoče — prav radi«
»Predvsem bi rad vedel, če vi — gospod Morris — poznate mlado damo z imenom Jana Beatmoor?«
Kakor bodalo zapiči sedaj Davis svoje oči v energične poteze Wllliamovega obraza. Vsak tudi najmanjši gibljaj, ki bi ga povzročile ravnokar izgovorjene besede, bi zapazile Davisove ostre oči. Toda iz Wil-liamovega obraza Je čitatt samo začudeno zavzetje.
»Jana Beatmoor, tega imena še nisem nikdar slišal.«
William izpregovori čisto resnico. Kajti policija ni nikoli obelodanila svojih poizvedovanj glede umorjene Jane. Zato tudi \Villlam ni mogel vedeti, da se je v bližini I3ukovega drevoreda najdena umorjena deklica, rodom Iz Škotske, imenovala lana Beatmoor. Vendar se Davis ne da premotiti
»Na policijsko oblast je dospelo nekaj poročil, po katerih vam ta dama ni bila povsem tuja.«
»Gospod, ako nočete verjeti mojim besedam, potem pripeljite Imenovano damo na kraj, kjer ji morem gledati iz oči v oči. Sama vam bo potem potrdila, da gre v tem slučaju za zamenjavo imen. Ime, ki ga nosim Jaz, v Londonu ni ravno redko.«
Ta Izjava je Davisa Vendarle poparila, zlasti še, ker je WIlliam tako mirno in odkrito izrekel svoje besede, da bi ostremu detektivovemu pogledu ne moglo ostati prikrito, če ne bi bile resnične, — Pa že mu zopet roji po glavi šatulja s fotografijami ter se nehote ozira na pisalno mizo, v kateri se nahaja tisti skrivni predal, v katerem morajo bili shranjene one slike. NVil-liam takoj opazi, da ima detektivovo ogledovanje njegove mize gotov pomen, vendar je oprezen dovoli, da ne napravi nobene opazke.
Končno Davis le uvidi, da zaenkrat ne more ničesar opraviti. — In navsezadnje sl je bilo tudi težko tolmačiti, kako naj bi temu mlademu možu padlo v glavo, da umori svojo ljubimko na tej oddaljeni cesti, ker bi ravno to moglo Imeti zanj usodepol-ne posledice. En sam klic na pomoč bi bil takoj privabil javno stražo na lice mesta,
kjer se je Izvršil umor. — Morda pa Je bila reva umorjena v tej hiši in potem odne-šena v oddaljeno ulico, da pada sum na koga drugega? Pa tudi proti teinu naziranju j je imel Davis svoje pomisleke. Saj baroa ■ zatrjuje, da je videl mladega moža, ki j« ’ prišel po zasebni poti. Clifford je pa men* da celo slišal krik umorjenke. Potemtakem bi bila morala deklica vendarle izdahniti n« , samotni cesti. — Zato pride Davis do zv- | ključka, da si moTa, predno podvzame na* daljnje korake, vso zadevo na podlagi dosedanjih poizvedb iznova urediti.
»V nekaj dnevih se še enkrat oglasim, gospod Morris. Morda bo celo potrebno, da vas povabim na osrednjo postajo. Gr« namreč za zadevo, ki potrebuje še vsestranskega pojasnila.«
Wil!iam se nemo prikloni, Davis pa pa kratkem pozdravu odide. Še dolgo gleda WiUlam za odhajajočim detektivom.
»Na osrednjo policijsko postajo naj bi moral iti? Ne, tega veselja ne napravim policiji. Izdajstvo Ima tvoje prste vmes. to je sigurno, četudi podlež ie mnogo povedal. Odtod moram, že Jutri zgodaj. — Ta ne morem več ostati!«
Nova odkritja.
Prav zgodaj zujtraj odide VVilliam naslednjega dne iz svoje hiše. še prej pa sa je precej časa razgovarjal s starim upra* viteljem ter mu tudi povedal, da bo sedal najbrže za delj časa odšel z doma. Vrhtega mu da polnomoč, da po svoji uvidevnosti vodi gospodarstvo do njegovega povratka. Tudi mu da precejšen znesek ta tekoč« potrebščine ter se nato poslovi od svojega zvestega služabnika.
Pot ga pelje v Whltechaple, vendar »• v njegovo hišo, marveč Jo krene proti staremu vlačilcu, čegar kabina Je 5e vedno služila kot zbirališče za niegove pomagače.
Še j>redno pa usmeri svoje korake na staro ladijo, se skrbno ozira okrog sebe. Ničesar sumljivega ne more opaziti. Sicer se ]e pa že medpotoma prepričal, da mu nihče n« sledi. Dospevšl do kabine, si nadene krinko, ter vstopi. Naključje nanese, da najde v kabin! ravno tovariša, ki ju Je kot stražnika uporablial kot poizvedovalca na osrednjem policijskem oblastvu. Moža spoštljivo pozdravita svojega poglavarja, ki Je vidno razveseljen, da Ju naleti v kabini.
»Ravno prav, da vaju najdem tukaj. Ce bi vaju ne bilo, bi vaju bil dal poklicatL«
Oba možakarja molče čakata ua njegova vprašanja.	,	i
»Predvsem, kaj je novega na osrednji policijski postaji? Ali se še govori o Jaku?«
»Prav malo, gospod,« odvrne eden ponižno. »Odkar vlada mir v Whltechaplu, Je mrzlično delovanje policije precej ponehalo.«
»Tako — tako -----------
»Vsekakor Je pa tudi nekaj drugega ponehalo,« nadaljuje možakar.
»•In to Je —---------?« poizveduje tajui-
stveni mož.
»Lahkoživke so popolnoma opustil« plenjenje svojih žrtev. Sedaj so selo preplašene, komaj da si upajo pokazati se zv«. čer na izpregled.«	|
»Ah — torej je moje delo vendarle ko* ristllo. Saj to sem hotel doseči; toda kaj I« sicer novega?« nadaljuje tajinstveni mož a. lahkim nasmehom.	,
»AH ni bilo na postaji tudi govora o neki gotovi Jani Beatmoor?« vpra&a nenadoma svoja pomagača.
»Da, gospod. Svoj čas so Jo bili n«an umorjeno v zapadnem delu mesta. Sicer pa na policiji nihče ne verjame, da |o Je »«rm-ril Jak.« i
Po prvih besedah se masklranec močno zdrzne. Vendar se njegovo vznemirjeni« skoro poleže.
»Torej vendarle — skoro sem to slutil. Samo komično se mi zdi da mi pripisujejo ravno umor te deklice. Ravno to, česar jaz nisem izvršil, gre na mo] roval.
— CudDO — naravnost zagonetno —- kdo neki le je to sporočil policiji? — Cujta, moia zvesta drugal Od mene dobita*pose-ben nalog. Ce ga Izvedeta v mojo zadovoljnost, ml ne bo noben znesek previsok, da vaju nagradim za vajino zvestobo.«
»Gospod — znana vam j« najina ud*-nostl«
»Dobro, dobro, potem napnlta vs« sile, čujeta — vse, da doženeta, s kom le imela Jana Beatmoor v Londonn Uubavno razmerje, ker ml Je največ ležeče na tem, d« izvem za Ime njenega ljubimca, SkuSal bom predvsem ugotoviti kdo je umoril ubogo deklico, ln kako je prlilo do govoričenja, da jo je Jak umoril.«
»Gospod, podvzetl hočeva vse, kar ]« le v najini moči, ter se nadejava, da Izvršiva prevzeto nalogo. Toda treba nama |« dati daljšega odloga, ker morava vse podrobnosti iz življenja Jane Beatmoor ago-toviti od časa, ko je prispela semkaj U Škotske. Zato Vas prosiva, gospod, da nama daste dovolj časa na razpolago.«
»To prav rad storim,« odvrne mo i a krinko ter položi napolnjeno denarnico na mizo. »Tu, moja zvesta druga, Imata denar. Nobenih stroSkov se ne strašita. Ako bo* sta potrebovala 5e več, potem vesta, kje m* Imata Iskati. Za sedaj bom pač za nekal časa odpotoval, vendar se pa v dveh tednll že zopet vrnem. Tedaj upam, da vaju tulca) najdem!«
Moža mu na vse mogoče načine sago* tavljata svojo udanost, potem pa odideta is kabine. Mož s krinko je zopet sam. Vaa mogoča ugibanja mu vro po glavi, <4
(Dalja
fcrpežljivim bralcem. Imere^antno dejstvo je v Novem mestu to, da igra številka 13 odlično vlogo in mora vf>dno |»demokratični« župan sam sebe voliti, ker sicer ne pride do te časti. Tako se je, kakor 2adnjič »vzorni« Rosmann, v nedeljo izvolil županom advokat dr. Režek. Od 25 oddanih glasov je prejel od demokratične »žlahte« 6 od samostojnih obrtnikov 4 (katere je J DS na ljubljanski način opeharila za en mandat, ker je na njen pritisk odstopil obrtnik Kušljan, da je mogel na njegovo mesto stopiti neizvoljeni advokat dr. Režek) in od radikalov 3 glasove. »Zveza dela in reda«, katere kandidat je bil naš tovariš S. M er Sol, ic dobil 6 in dr. Cesnik od SLS tudi 6 plasov. Pri volitvi starešinstva so ponudili »demokrati« NSS eno svetovalsko mesto od 6, kar pa je klub »Zveze dela in reda« odločno odklonil, ker je stal na stališču, da nai dobi vsaka skupina po 2 svetovalski snesti in to z ozirom na število mandatov v obč. odboru. Ta predlog it* ^demokratična pravičnost« pogazila in izvolila s 13 glasovi vseh šest obč. svetovalcev iz svoje rrede. »Zveza dela in reda« kakor tudi SLS sta oddali 12 praznih glasovnic tako, da je prišla umetno skrpana večina v neprijetni položaj, ‘da ni mogla izvoliti prvega obč. svetovalca, ki je rekak podžupan in je to vprašanje ostalo odprto do prihodnje seje. Primer novomeške skrahirane demokracije (JDS) daje najjasnejši dokaz, koliko velja pri ».lutrovcih« beseda demokratičen, napreden in pravičen. Tovariš Meršol je v imenu »Zveze dela in reda«, dr. Cesnik pa za SLS protestirali proti taki politični zagrizenosti ter sta oba izjavila, da sta kluba prišla z dobro voljo sodelovat v blagobit Novega mestav večina Pa se je pokazala, da ji ni na tem, marveč, da bo delala po stari metodi Rosmanove »vzornosti« tudi naprej. Toda volivci se dado le enkrat preva-riti!
Pred volitvami komedijaško msce-nirani boj med Gospodarsko (v tej odločujejo demokratje popolnoma, ker so naši Samostojni kmetje izhlapeli kot kafra) in NRS. v je torej završii z bratskim abjemon vseh tako poštenih nasprotnikov in > sedaj popolnoma jasno, kako prav je imela Zveza dela in reda, ko je ob pripravah za volitve dosledno odklanjala skupno nastopanje z NRS prav zaradi tega, ker ni videla med to novomeško stranko in demokrati prav nobene razlike. — To sploh ni bil boj (razun nekaterih osebnih prask), marveč Samo lov na kaline, kameri niso mogli več nasesti demokratom, Ker jih že predobro poznajo, pa so prav zaradi tega brezskrbno sedli na liman-ce nastavljene od prav tistih demokratov s spretno masko NRS. Tukajšnjemu načelstvu takozvane NRS torej ne moremo očitati, da je svojo nalogo slabo izvedlo; ravno nasprotno, izvedlo jo je prav dobro; silijo se nam le nasedli ubogi kaJini in med njimi v prvi vrsti to stranko v obč. odboru zastopajoča dva javna nameščenca, ki najbr-že še sedaj živita v prepričanju, da sta radikala, a bi sc pri normalni temperaturi lahko zavedala, da opravljata le težak kuluk demokratom, s katerimi se njihova stranka baje povsod nahar ja v večni borbi. Tudi bi se lahko zavedala^ da s svojim nerazumljivim vedenjem zavajata nekaj svojih pristašev, da sedajo na ravno tiste pogubne limanice. Kako se neki počutita v častiti družbi, v katero sta zašla? Sicer človeku, ki se je s težavo pripravil nad sovražnika, ne more biti ravno nepri-
jetno, če naenkrat v tem sovražniku spozna pdjateljai, zaveznika; ako pa pomisli, da je ta prijatelj zaveznik nekakšno tak, kakor oni zgodovinski Turk, ki je zajetega Srbina prijazno tolažil: »ne boj se, brate, samo ti ču malo odseči glavu« — si vsaj mi predstavljamo^ da se ga poloti nekako — domotožje.
Pri volitvi starešinstva v našem občinskem zastopu pa je treba še pomisliti, da so radikali s svojo podporo ■omogočili demokratom izvesti očitno krivično prisvojitev mest, do katerih nimajo nikakega prava po splošno človeškem razumu, marveč le no specijal-no demokratskem, kakor si. ga predstavljajo vselej takrat, kadar imajo vsaj mrvico več moči (brutalni demokratizem z močno primesjo farizejske »naprednosti«), a ga takoj zavržejo in opljujejo, kakor hitro nastopi večja sila na nasprotni strani. Da bi razumeli, da v takih momentih pljujejo najbolj na sebe same, bi bilo preveč zahtevati od njih, ker se mora vendar uvaževati pri vsem in v prvi vrsti, da so pristni »demokrati«.
Novi župan je po dosedanjem svojem vedenju osebno sigurno dobrosrčen in blag človek. Zato bi mu tudi mi odkrito želeli mnogo uspeha. A ravno kot tak človek se bo sam lahko v kratkem prepričal (če si ni morebiti o tem že sedaj na jasnem), da je prevzel nase pretežko nalogo, vzdržati v večinskem klubu, kateremu pripada, moralno disciplino.
Žiri. Kako izrabljajo tukajšnji d c m o k r a t a r j i Sokolstvo ter zanašajo vanj svojo politiko, lahko vsakdo izprevidi iz naslednjega:
Dramatični odsek žirovskega Sokola je pripravljal za 17. februar igro »Za tretjo goro«. Požrtvovalnemu vodji se je z velikim trudom posrečilo spraviti skupaj igralce, porazdeliti vloge ter pričeti z vajami. Vse je biio v najlepšem teku, kar pride dne 8. ali 9. febr. na odbor žirovske JDS brzojavka z naznanilom, da se vrši 17. februarja v Ži-reh shod JDS, katerega se udeleži sam veliki mojster, g. ntin. n. r., dr. Gregor Žerjav. Takoj so naši JDSarji in njim na čelu tukajšnji carinik Pollak staknili glave ter v seji 10. febr. sklenili zahtevati za svoj »veliki« shod sokolsko telovadnico. In ker so odborniki JDS obenem tudi odborniki Sokoia, so takoj določili, da se skliče za 11. febr. izredna sokolska seia, na kateri se bo sklepalo o oddaji telovadnice v Žerjavove svrhe. — Na seji, se JDS odborniki, ki sicer še vsak mesec po enkrat ne pridejo v Sokolski dom, niso prav nič ozirali na ugovor pravih sokolskih delavcev, češ da že radi igre, ki je napovedana za 17. febr. ni mogoče odstopiti dvorane v politične namene, brez ozira na to, da je Sokolski dom posvečen kulturnim svrham. Vodja dramatičnega društva, ki ima brez dvoma velike zasluge za ži-rovskega Sokola, je pelo zagrozil z odstopom, če se v korist politični stranki oškoduje Sokola, ne glede na trud članov, za ves moralni in gmotni uspeh napovedane prireditve. Toda nič ni pomagalo. JDSarska večina y sokolskem odboru je zapostavila interes Sokola strankini koristi ter odločila, da se vrli mesto sokolske prireditve dne 17. febr. v Sokolskem domu dr. Žerjavov politični shod. — Pravi Sokoli so seveda nato izvajali konsekvence — težko pričakovanega generala pa JDSarski Sokoli tudi niso mogli počastiti v žirovskern
Sokolskem domu, ker je — radi slabe poti shod odpovedal.-------------
(Pripomba uredništva: Temu postopn-nju žlrovskih JDSarjev se ni čuditi. Mladinska klika zanaša v vse nepolitične organizacije politiko in dela s tem razdor. Pri-čeh je v organizacijah javnih nameščencev, potem med delavci in v zadnjem č?S'i med Sokoli. Mladinsko-židovska klika je destruktiven element prve vrste. Zatirajte ta izrodek z vsemi sredstvi vsi brez izjeme!)
Iz stranke.
Krajevna organizacija NSS za Kolizej-skl okraj le imela v nedeljo 24. februarja 1924 v strankinih prostorih v Narodnem domu £ voj V. redni občni zbor. — Predsednik tov. Ambrožič je otvoril zborovanje ter poti ni zbranim jasno sliko sedanjega strankinega stanja, ki se 'azveseljivo boljša ter padal za bodočnost smernice, ako hočemo pravih uspehov. V novi odbor so bili enoglasno izvoljeni sledeči tovariši: predsednik Ambrožič, podpredsednik Podbevšek Ferdo, tajnik Podpac Rudolf, blagajnik Bavdaž Janko, odbornika Juvan In ša'ehar. Zatem se Je vršila obširna debata, v katero so posegli vsi naši navzoči somišljeniki.
Občni zbor krajevne organizacije NSS za Trnovski okraj v Ljubljani se je vršil v soboto 24. t. m. v prostorih gostilne »pri Lozarju« na Sv. Jakoba trgu. Ob 8. nri je ctvoril tov. predsednik Sever občni zbor ter podal izčrpno poročilo o delovanju organizacije. — V imenu načelstva NSS sta pozdravila občni zbor tovariša: podnačelnik Juvan in Ambrožič. - Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik Joško Zupan, odborniki: Sever, Setničor, Sedej, Furlan, Jar-das. Govorili so nadalje tov. Tavčar, Kozinc in VVepič, nakar je novoizvoljeni predsednik zaključil nadvse 1'speli občni zbor.
Krajevni organizaciji NSS za Št. Jakob in Trnovo vabita tem potom vse tovariše, prijatelje in znance na pustni ples, ki ga priredita v nedeljo 2. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v vseh prostorih gostilne »pri Lozarju t na Sv. Jakobu trgu. Vstopnine ni. Ples. Maske dobrodošle. Tovuriši kdor se hoče res družabno zabavati, nai ne 2amudi prilike!
Občni /bor [uliajJuje krajevne organizacija LUiia se je vršil v nedeljo dopuldne »■pri Oblaku«. Predsednik tov. Bizjak, oivo-ri dobro obiskani zbor, pozdravi delegata strankinega načelstva, poroča o delovanju organizacije v prošlem letu, se zahvaljuje odbornikom za sodelovanje, opozarja člane na nov način pobiranja strankinega davka ter poudarja, da more biti le ta član organizacije, ki je izvršil da nje tudi svojo dolžnost. — V odbor so bili izvo jeni tov.: Bizjak Ludovik, predsednik; Jelnikar Anton, tajnik; Herman Josip, blagajnik; Šegula Rudolf, Krhlikar Niko, Plč Pavel, odborniki za Litijo; Ljubič Fran, Čmogoj Anton. Muzga Pavel, odborniki za Šmartno; Pregelj Franc, Klanjšek Josip, Jug Josip, odborniki za Hotič; Bučar Avgust, Bučar Jakob, pregledniki. — Delegat načelstva izraža svoje veselje nad tem, ker se kaže, kot povsod, tudi v Litiji lep napredek že v tem, da je letošnja udeležba na zboru še enkrat večja od .ianske. Nasprotniki se poslužujejo vseh mogočih in nemogočih laži, da bi nas ubili, obenem pa trobljo v svet, da nas sploh nil Zaradi »Narodnega dnevnika«, ki nam poleg »Nove Pravde« omogoča zavračati lažnjiva obrekovanja demokratske klike, nas grde, kakor nesramno le oni sami znajo. To, d& so sami za hrbtom solastnikov kupili »Slovenski Narod« ter s tem dobili v roke vso »napredno« javnost — ki naj jim jo radi nas Žerjav požegna —, je seveda zanje nadvse Častnol — Pa jim vendar vse skupaj nič ne pomaga, zato tudi tako besne. Ne boje se nas radi števila, pač pa se tresejo pred zmagovalno
idejo našega programa. — Govornik je še poudaril in obrazložil razlke med našim programom in programi drugih socfialirtič-nih strank, s katerimi bi odkrito želeli skupnega delovanja, ker obstoia neobhodna potreba, da se pri raznih volitvah druži v skupni blok več strank, ki zasledujejo sorodni interes. Ali, kakor kaže Izkušnja, tega najbrže tudi v prihodnje ne bo mogoče doseči, ker Imajo preveč demagoških vod]. Žalostno bi bilo, če bi bili vsled tega o priliki prisiljeni paktirati s kal"> drugo, po cLijih, ki Jih zasleduje, bolj s tujo stranko, čeprav pri tem ne bi nič utrpeli na svoji neodvisnosti in delovanju strosjo po svojem programu! — S pozivom, da nai se kolikor mogoče vsi člani udeleže strankinega zbora ter s tem pokažejo, da ima mladinska gonja ravno nasprotni uspeh, kot si želi ljubljanska klika, jc delegat končal sv^j govor.
Občni zbor Krajevne organizacije NSS v Slovenjjjrnflcri se vrši v soboto 1. marcn t. 1. ob 19. liri zvečer v prostorih gostilne tovariša A. Floriča (Hotel Bakan). Tovariši, pridite vsi in polnoštevilno! — Odbor.
Kraje v-n organizacija NSS v Litiji priredi v soboto L marca t. 1. družabni večer v vseh prostorih gostilne Oblak. Svlra tarn-buraški zbor »Bratstva« Iz Litiji. Tovariši in somišljeniki vabljeni k mnogobrojni udeležbi.
IV. ČLANSKI SESTANEK MARIBORSKE KRAJ. ORG. NSS.
Minulo ‘raboto se Je vršil ob 7. uri zvečer v gostilni Drovič četrti redni članski sestanek. Predsednik kraj. org., K. 2nudetfl, je podal zgodovino socialističnega gibanja od prvih početkov ter primerjal rimski katolicizem s socializmom. Predavatelj je poudarjal, da so kristjani prvih 300 lot po Kristusu živeli • smislu nekakega komunizma, ki se je naslanjal na Kristusov nauk: Razdelite svoie premoženje med uboge! — Ljubi svojega bližnjega kakor sntnega sebe! — Ako irnaš dve suknji, daj eno bratu, ki nima nobene. — Stori to ne zaradi mene temveč zaradi pravice, zaradi liubezni do Boga itd. — To načelo prvih kristjanov pa se je izgubilo v času, ko je cesnr Konstantin izročil katoMškl cerkvi posvetno oblast. Rimska duhovščina je pričela posvetno oblast izrabljati ter je s pomočjo duhovne oblasti (vere) politično in gospodarsko zasužnjila katoliško ljudstvo. Fevdalizem ^n cerkev sta ostala neločljiva, ter sta se na podlagi raznih bratovščin in samostanov mogočno razvila v pravcato socijalno z'o. Klerikalizem je ostal do današnjih časov v gorkem ob.eniu s privilegiranimi kapitalisti, katerim pušča izkoriščati nižje delavske stanove.
Jasno je dejstvo, da se današnji klerikalizem niti zdaleč ne da spraviti v sklad z naukom Kristusovim.
Kakor se je pokazalo, so taka predavanja 2a probudo v delavskih vrstuh veliko važiHJstl; zato bi bil6; želeti, da se prihodnjega predavanja, ki se bo vršilo v istih prostorih dne 5. marca (na pepenlčno sredo) ob 7. url zvečer, udeleže vsi, ki socijali-stično čutijo. — Brez znanja ni pametnega In uspešnega ravnanja!
3 trakovni vestnik-
Zahvala. Osrednje vodstvo NSSZ se tern potom najlepše zahvaljuje Savezu gra-fičkih radnlka-ca Jugoslavije, podružnica Ljubljana, za vsoto 754 Din, kateri znesek je imenovani Savez razdeli med člane NSSZ, ki so bili prizadeti po zadnji rudarski stavki. Vsem darovalcem grafičnim delavcem naša na iskrenelša zahvala! — Osrednje vodstvo NSSZ.
Shod Narodiio-socljalue strokovne zveze na Jesenicah, ki se Je vršil v nedeljo 24. t. in., je prav lepo uspel. Shodu Je pred-
Točno se še vem spominjati števila In le škoda, da ni Jurčka tukaj, da bi vam potrdil dogodek. Sicer pa ga lahko vprašate, kadar pride na dopust. Za danes boste pa že morali verjeti do godbico meni, ki z ozirom na lovske doživljaje še nisem nikdar govoril neresnice!«
Užaljen umolkne sivobradi Musta-'čar med splošnim krohotom veselih tovarišev po pripovedki, zabeljeni z mastno latinščino.
»Da bi imel jaz,* pripomni dr. Pa-agraf, »toliko divjačine v lovišču, kolibam6 ^ustačar že lagal v življenju, in 2^ci *** leža11	vrh drugega
drevi«, k« m "!Zt PriiC? pas‘j 1)0
ssftsp ■v**
£1*0.	ssf™,'
iskreno vabljeni. Kaj „e, da pridete?«
»Živijo, Paragraf!« zaerijo navzoči soglasno. »Vsi so vaši d0 zadnjega pogona,« pristavi še Pagat v imenu na. vzočih.
Tedaj poluka v sobo Rezika ter migne Anarhistu, ki izgine za trenutek iz sobe.
»Oprostite, gospoda! Nepričakovano me je obiskala sestra. Zato moram predčasno domov. Pa na svidenje v nedeljo pri Paragrafu, če že ne prej dru-Kie!«
*Na svidenje!« »Na svidenje in lah-^ noč vsem skupaj!«
, ^° Anarhistovem odhodu je postala ptussčs živahno družba, nfVako trhfl ia
skrivnostna. Besedo je povzel, kakor je kazal položaj, g. Mustačar, razlagal na dolgo ta široko tovarišem neki načrt, ti so prikimavali, se muzali in mestoma glasno krohotaje delali opazke, da je prisluškujoča Rezika komaj posnela, za kaj gre...
II.
Anarhist je pristna slika strastnega nedeljskega lovca. Svetle gamaše po najnovejši šegi ga že od daleč priporočajo bistrovidni lisici, ki je še menda nikdar v življenju ni izgrešil, ker mu nobena ni prišla v dosežno bližino. Na stojišču se postavi običajno na najbolj vidno mesto križata., prestopa nemirno sem ter tja, se zalaga neprestano z raznimi prigrizki, ki jih nosi v torbi seboj, prasketa s papirjem, kadi kakor Turek ter se naposled priduša, da ga voha vsa zverina, ki se ga tudi dosledno izogiblje. Pozimi v snegu mu moreš vsak kravji sled tolmačiti za medvedove stopinje in sveto bo verjel. Komaj ga je ŠlciSv ki se je nekoliko bolj poglobil v lovsko znanost, navadil na značilni zajčji sled v snegu, pa še danes Anarhist ne zna določiti, v katero smer se je gibal dolgoušec. V gozdu potemtakem Anarhist nima »sreče«. Tembolj pa mu cvetejo trofeje na polju. Na petdeset korakov in več razloči dostikrat že v kopnem zajca na legi, da mu gleda le prst debelo kožušček iz kritja, .ter ga tudi skoro gotovo ubije, ako ga blagovoli mojster dolgoušec počakati doma. Drugače seveda je zadeva dokaj dvomljiva. Na to Anarhistovo na-
vado so zgradili hudomušni tovariši svoj načrt_____
»Pa si dobro slišala, Rezika, da me mislijo na ta način potegniti ti lopovi.J«
»Vsega, seve, nisem mogla razumeti, g. Anarhist, a čisto gotovo vas bo čakal v nedeljo na OstriŽevi prahi nagačen zajec v brazdi. Lov bodo vodili tako, da pridete vi na meh in tudi to sem slišala, kako vas bodo dražili, ako boste streljali na mrhovino. Pa, bogne-daj, da bi me izdali!«
»Si že pridna, Rezika, da si me obvestila. Na molčečnost se pri meni lahko zaneseš. To Pa v nagrado in zahvalo!«
Prišla je nedelja. Pokalo je v gozdu, pozneje na polju. Gonjači so že nekolikokrat zložili plen na voz, ki se je pomikal v primerni razdalji za črto. Črta se je pomikala v smeri proti Ostriževernu posestvu, in res nanese slučaj ali namen, da pride Anarhist na praho, ki jo je bilo treba prehoditi vzdolž.
»Pa ne bi menjala prostorov, Pagat, nekako težko že hodim danes po mehkem svetu.«
»Kaj ti neki ne pade v glavo? 2e radi reda ne smeš iz vrste. Sicer pa ne bo več trajalo dolgo. Do konca boš pa vendarle vzdržal.«
»Oj ti cigan ciganski! Torej je le prav slišala Rezilca,« modruje Anarhist, ko stopa naprej po ozki njivi, sam pri sebi. »Toda, le čajte mrcine! Danes se bom smejal jaz na vaš račun, ne vi meni! Aha! Glej! glej! Tamle že leži nagačena mrcina!«
»Jernejček! Daj sem palico, daj!« zatrobi Anarhist s krepkim glasom ter postoji za trenutek na njivi. Kakor na povelje se ustavi cela črta ter zre radovedno proti mestu.
»Tega hudiča tam bom pa kar s palico!« zatrobenta Anarhist, vzdigne kol ter se bliža v nastopu Herkula, ki ubija Lernejskega zmaja, prostoru, kjer leži dolgoušec. Čimdalje bolj se krajša razdalja, le dva koraka še in z grozovitim zamahom lopne mož po mrcini. Toda predno doseže kol tla, se — požene dolgoušec kakor prožna žoga dva metra naprej iz gnezda, zapraši Anarhistu broo in pesek v obraz ter jo ubira neznansko naglo Po brazdi proti drugemu koncu njive.?
»Tristo zelenih vragov!« To je vse, kar spravi mož v osuplosti iz grla. Huronski krohot in burno pfibskanje gledalcev sledi prizoru. »Tristo marogastih škratov! Prej sem nagačen jaz in ostala zijala v bližini, kakor ona mrcina, ki se postavlja pravkar koncem njive na zadnji nogi in mi miga v slovo z dolgimi uhlji. Oj, Rezika, Rezika! Nikdar ti ne odpustim tega greha!«
Tako je tarnal sam pri sebi mož, ko se je vračal osramočen nazaj v vrsto, ter koval maščevalne načrte proti hudomušni deklici.
Toda trideset korakov za prvim zajcem je ležal drugi, ki ga je takoj nato Anarhist z dobro pomerjenim strelom razbil tako, da mu je uhajajo povsod — žaganje iz telesa.
»Oj Rezika, Rezilca! Menda si le nekaj pjrav slišala, I«
sedoval tov. F r b e ž a r. Prvi Je govoril tajnik jeseniške podružnice tov. Lojze Božič, ki je pojasnil razmere v tovarni in pozival delavstvo v organizacijo. Za njim je govoril načelnik NSSZ tov. R. J n v a n , ki se je v svojem obširnem govoru dotaknil raznih strokovnih vprašanj. Posebno se je bavM z raznimi socijalnimi zakoni In deav-sklrr* zavarovanjem. Pojasnil Je razliko med NSSZ In raznimi intemacijcnalniml organizacijami ter pozival delavstvo v strokovno organizacijo. Upravičeno je ožigosal postopanj** Jeseniške kovinarske organizacije, katera je v svoji strankarski strasti odklonila enoten nastop vseh strokovnih organzacIJ za nabavni prispevek. Njegovim izvajanjem je sledilo splošno odobravanje. Končno se le razvila zanimiva debata, v katero Je poseglo več tovarišev. Jeseniška podružnica nnše Zveze kaže prav lep napredek in se te Število članov od lanskega leta že potmiflo. Le tako naprej, od dela do zmage!
Podružnica Narodno-socljalne strokovne zveze na Blejski Dobravi priredi v soboti l. marca pustno veselico v vseh pro« štorih hotela »Stol« na DobravL Svlra tam-burnškl zbor »Vintgar.. Vprizorita se dve igr*. Po igrah ples In prosta zabava. K obilni udeležbi vabi odbor.
Pozlr! Osrednje vodstvo NSSZ poziv« tem potom vse podružnice in vse člane, da podpirajo po svojih močeh vračajoče se westfallske rudarje. Povsod naj podružnHS-ni odbori uvedejo zbirke In člani nai po svojth močeh prispevajo. Nabrani zneski nri se s seznami darovalcev pošljelo cen-trr’I v Ljubljano. Tovariši! Ne čakajmo, da boe1-) premožni pomagpU trpinom, ml sumi, ki ctto rojeni v bedi In poznamo bedo, ml sarri lahko pomagamo. Žito vsi na delo, da po svojih skromnih močeh pomagamo tern trpinom. — Za Osrednje vodstvo NSSZ r Ljubljani; Rudolf Juvfn 1. r„ načeln’k.
Iz strokovnega tajn;štva. Mesec februar se bliža koncu, a še nimamo vseh obračunov naših podružnic. Poživljamo zato vse zamudne podružnice, n"! urede obračune takoj. Od nekaterih podm*n!c pogrešamo tedenskih poročil In pon«'il za list, zato Jih pros'mo, naj nam to odslej redno poMHata ker hočemo tudi v tem oziru imeti red. Opozarjamo obenem še enkrat na glavno delegatsko zborovanje, ki se vrši 4. mala t. I. v Št. Pavlu v Savinjski dolini. Pripravljalmo se vsi na ta dan, ki mora biti obenem veličastna manifestac’ja Nirodno-socijalne strokovne zveze. Tovariši! Na delo, da bomo ponosni na uspehe.
JVUadimslkft vestnik.
Članski zabavni večer »Bratstva« Celje se vrši v nedeljo dne 2. marca 1924 ob 5. uri popoldne »na škarpi« na Bregu pri Celju. Vabljeni so vsi člani ter somišljeniki in prijate JI nar. soc. mladine. Maskam le dovoljen vstop le proti legitimiranja. Sodeluje društveni orkester. Opozarjamo, da je ta večer namenjen društvenemu članstvu, somišljenikom In po njih vpeljanim gostom.
»Bratstvo« Celje. Člane, ki so s članarino v zaostanku, ponovno pozivljemo, da svoji obveznosti nemudoma zadoste, ker bi j Ib sicer ne mogli več smatrati za člane!
»Bratstvo« v Zagorju poziva vse svoje člane, da redno vplačujejo članarino vsak rnesec, da ne bo Imel blagajnik nepotrebnih sitnosti. Bratje, zavedajte se, da Je točnost neobhodna potrebna čednost! — Blagajnik.
»Bratstvo« v Zagorju.priredi v nedeljo
2.	marca veliko pustno veselico v vseh prostorih hotela Mflller. Bratje In prijatelji mladine, pridite med nas, da se nekoliko pozabavamo, ker je ravno čas za to. — Veselični odbor.
Tedenske novice*
Našim ceni. čltateljem nenaročnlkom!
Oni naši čitatelji, ki že nekaj časa prejemajo »Novo Pravdo« na oglea ln Jo doslej še niso naročili, dobijo Ust danes zadnjič, ako za takoj ne naroče. — Onim pa, ki so list pretekli teden doblT prvič na ogled, prilagamo danes položnice, da vplačajo naročnino in se s tem na list naroče. Tudi tem bomo drugače list ustavili s prihodnjo številko. Zato prosimo za naročnino takoj 1. marca. List je izboren tednik, ki najbolje in najceneje zastopa strogo narodno in socijalistično stališče, zato pa se tudi hitro širi. Uprava.
Naročnikom, ki so še vedno v zaostanku na naročnini za preteklo leto, prilagamo današnji številki ponovno položnice z navedbo zaostale in tekoče naročnine do kcnca marca t. 1. Kdor noče, da mu vstavimo list, oziroma mu Je na tem, da sl prihrani nepotrebne Iztlrjevalne streške, naj ic čim preje poslužl položnice. V res uva-
Tkino ieTeal«
9	predvaja	od
28. februarja do 2. marca
»VIHAR«
drama v 5 dejanjih v glavni vlogi Hoi.se Peters. Krasni naravni po* snetld, moč viharja, lavine, gorski požar in drugi senzacijonelni prizori morajo očarati Še tako razvajenega ,	kino-obiskovalca.
Od pond. 3 do srede 5. marca
E S!ROTICI“
pustolovna drama v 7 dejanjih f glavni vlogi Buffalo.
Tone Malgai
Za nakup pisarniških in šolskih potrebščin se priporoča tvrdka
Pleskar za stavbe In pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd Delavnice : Kolodvorska ul. 6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici štev. 6.
urar državnih železnic
priporoča svojo urarsko in zlatarsko obrt. — Cene solidne.
LJUBLJANA
ttv Mu
itlje. Kralja Petra cesta 1114.
Jugoslovanski kreditni zavod
v Ljubljani Marijin trs št. 8., res. zadr. z o. z.
sprejema vloge na knjižice in plača čistih
AVTO-VOZI j
OGLAŠAJTE
kr nar L. ROT,
LJUBLJANA, Gradišče 7
Izdelovalnica instrumentov. — Velika zaloga v«eh glasbil, zlasti tamburio "»(boljšo kakovosti, strune in vse v glasbo spadajoSe potrebščine. .
Cene nizke! Postrežba totna •
obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obrestovale po dogovoru.
Podeljuje kratkočasne trgovske In personalne kredite najknlantneje.
J Edini tihi
pisalni stroj
LLSmitli&firos Hi
brez najmanjšega ropota.
Zastopstvo:
LUD. BARAGA, Ljubljana a Selenburgova ulica 6/1. rs
j JUGO-H A G | !L3UBL3ANA-Ibohoriceva 24!
J	v
. T E L E F O K 560. •	•
Vse pisalne, risalne In šolske ROtrebšCine dobite nalceneie v papirni trgovini
Vse kar prinaša današ-nia modu, se izdeluie po meri v kmiačnici za dame in gospode tvrdke
Pama^pekama^^ean^S^irev nasl. Jakob Kavčiž, Ljubljana
Ljubljana, Zidovska 5.
I stot n m vsnkoirstnl lastni konfekcijski Izdelki, modni predmeti, srajce, kravate itd.
naznanja, da ima vsak dan
sveže In pristne preste.
Telefon št 158.	2.	Telefon	št.	158
Su. Petra Gesto štev. ZS.
• Lastna knjigoveznica -
Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov
ure, zlatnino n a kupite pri
izprašan optik in urar
Ljubljana, Stari trs It. 9.
Stekla natančno po zdravniških predpisih.
L!!IUA, Gosposvet ka il Išvalnl stroji
z 10 letno garandjo.
Izborna konštrukcija in elegantna izvršitev iz tov. v Linču. Ustanov. 1.1867. DoSlo Je ravnokar večje Število stroiev za vsako obrt.
Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji Adler in Uranija. Kolesa iz prvih tovarn: Dur kop, Stvria in Waffen.
Cenik zastonj in franko.
Rezerve: Din. 32.515.000
Cenlraia (Al) Ljubljana
Delniška glavnica Din. 60,000.000
Podružnice
Korčula
Kotor
Kranj
Ljubljana
Maribor
Metkovic
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Zagreb
Beograd
Bled
Cavtat
Celje
Dubrovnik
Ercegnovi
Jelša
Jesenice
TRGOVSKA BANIČU O. D., LJUBLJANA
Podružnice:	Dunajska	cesta	Štev.	4	| Ekspoziture:]
(v lastni stavbi).
Kapital in rezerve Din 17,500 000.
Izvršire vse bančne posle Konjice
  .........................  T""	Meža - Dravograd
vtajto^eie in najkulantn^ie.	j
Maribor Novo mesto Bakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Brzojavi: Trgovska,
JIA01VNU38J0
6UBAOS^}
S 6ji gmsaM ‘eue
Stran 4.	-_____________________________________________________ >NOVA	PRAVDA.«'_________________________________________________________________________ gtev
levanja vrednih slučajih dovolimo na pro-Jnle plačilo zaostanka v dveh, Izjemoma v treh obrokiti.
Naročniki, ki še niso poravnali naročnine za tekoče četrtletje, pa se naj tak )j poslužijo položnic, ki so bile priložene novoletni številki. Prosimo nujno, da uvažu-jejo ta poziv!
Zahvala. Podpisani se tem potom naj-iskreneje zahvaljujem vsem, ki so izkazali pok. tov. Petru Porenti poslednjo čast. Posebno se zahvaljujem Sokolu v Spodnji Šiški za častno udeležbo, poklonjene vence in nagrobni govor, ravnotako načelstvu NSS, osrednjemu vodstvu NSSZ, šišenski- kraj. org. NSS in mladinskim organzacijam za Častno spremstvo, venec in nagrobni go~or. Zahvaliti se pa inoram tudi Čitalnici v Sd. Slški za ganljive »nagrobnice in častno spremstvo. Vsem iskrena'zahvala! — Ivan Pušar.
Pobalkanjena pošta. To smo mi ugotovili in dokazali na tem mestu ter bomo še dokazali. Seveda vsi dokazi ne pomagajo nič. Ljubljanska poštna direkcija ugotovi v vsakem slučaju samo pogreške, ki se dogajajo »pomotoma«. Mi smo sicer globoko prepričani, da se gotovi sučaji v Ljubljani, Polzeli itd, niso dogodili pomotoma, ampak da Jih vprlzarjajo kakor pravi »Slovenec« namenoma naravnost že abnormalno zagrizeni demokrati in demokratinle na državne stroške. To ugotavljamo zato, da podpremo izvajanja »Slovenca« od 27. t. m. ki tudi dokazuje take neverjetne pojave. Ako sl merodajni gospodje ne bodo upali nastopiti proti takim izrodkom, bodo to pač moral' storiti drugi fpH-orJl. — Zahtevamo re-medure za vsako '•eno!
Mariborsko nemškutarske socljallste srbi hrbet. Vsal **»ko sklepamo, ker so nas NSS sedaj že dvakrat brcnili v svojem gla-
silu »Volksstlmme«. Tem jpospodo-m svetujemo, da denejo svoje jezike pošteno za zobe, sicer bomo prišli mi — »mit der Hu>ids-peitsche«! Vse se že neha, če bo po nas že vsak privandranec pljuval! — Kdo pa ie oni, ki pomaga vzdrževati današnji vladni režim, ki bije ravno vsaki najprimitivnejšl socijani pravici v obraz? Ali niste to vi in vaši prihuljeni poslanci, ki izdajajo delavske pravice?! — Seveda smo temu krivi mi sami, ker vas nismo tiščali ob tla toliko časa, da bi izginili vsi. Krivi smo mi, ker smo bili popustljivi. Toda to hočemo popraviti. Zato pa že sedaj: »Kar tiho! Če vam ni všeč pri nas, idite k svojim bratcem v Avstrijo ali pa v »Reich«!
Sto]! Kara greš na pustno nedeljo, tovariš? Pridi zanesljivo k »Lozarju« na Sv. Jakoba trg, kjer priredita Krajevni organizaciji NSS za St. Jakob in Trnovo velik pustni ples. Tudi mask ne bo manjka’o. Zabaval se boš izborno — neprisiljeno. Torej sigurno! Na svidenje ob osmih!
Priznanje Rusije od strani Avstrijske republike Je izvršeno.
Krediti za regulacijo Save v znesku 370.000 Din so dovoljeni. Kaj pa naj se s tem začne? Smešno!
Kaj je z regulacijo Ljubljanice? Nič! Naj čaka! Saj skrbi Bog za regulacijo tega, kar je do sedaj napravljenega. Povodnji do-našajo zemljo In kmalu bo zregulirano to, kar se je zgradilo doslej. Zasuto bo vse z zemljo In kmalu bodo ljubljančanl tam ve-.selo kosili travo. — Zgodovinarji pa bodo 'pisali o prelepih načrtih in o napredku v državi.
Velikanska brezposelnost v Zagrebu.
Dela primanjkuje ročnim in duševnim delavcem: Ljudje stradajo. Mestna občina je bednim družinam že priskočila na pomoč. In vlada? — O, tudi vlada! Za vsakega
brezposelnega je dotočila enkratno podporo 5 Din zdrave valute! —*----------
Promet z denarnimi pismi, ki je bil v
zadnjem času otvorjen z raznimi drugimi ‘evropskimi državami, je sedaj odprt tudi s Poljsko, s svobodnim mestom Gdansko in z Egiptom.
Štrajk pristaniških delavcev v Angliji je uspešno končan.
— čevlje kupujte od domačih tovatti tvrdke Peter Kozina et Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši In najcenejši. Glavna zaloca na drobno in debelo v LlublJanI, Breg 20 In Aleksandrova cesta I
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Lepe Jakove ljubice! Vaši želji bi kaj radi ustregli, vendar — saj to same vidite — nam vedno primanjkuje prostora. Da pa vsaj pokažemo dobro voljo in da ne sko-pmite radovednega poželjenja, Vam nudimo danes toliko naibolj zanimive in napete vsebine, kolikor bi Je lahko imele vsak teden, če bi nam vsaka naročnica preskrbela še po dva naročnika. Storite to, ljubice, v lastnem interesu! — Uredništvo.
Na naslov poštne uprave.
(Nadaljevanje.)
Naj izpolnimo najprej zadnjič dano ob-lUibo!
Naročnik Iz Zirov, kateremu smo, kakor se je pozneje izkazalo, poslali parkrat pomotoma po dve številki, od katerih te je pa vrnila brez pripombe, odgovarja na naše vprašanje, zakaj ni prevzel lista, ko je vendar plačan,' sledeče: »Na Vaš cenjeni dopis si usojam sporočiti, da dobim vsako
Stev. »Nove Pravde« redno vsako soboto zvečer ali pa v nedeljo dopoldne. Na štev. 3 je bilo napisano s svinčnikom »ne sprejme nazaj v Ljubljano«, dobil sem jo pa ravno tako.« — Kaj sledi iz tega? Nič drugega kot to, kar mi trdimo. Nekdo na ljubljanski glavni pošti je zapisal na list: »ne sprejme, nazaj v Ljubljano« ter oddal časopis, kamor je bil namenjen. Po drugih poštah, kjer delajo le z očmi, ne pa tudi z glavo, kakor v Zireh, so na podlagi te opazke deloma opečatili časopis, deloma ga kar tako vrnili v Ljubljano, ne da bi se kdo vprašal, če je to pripombo napisal aJresat ali kak tamkajšnji poštni uslužbenec. Častno izjemo v tem šablonskem postopanju je napravila žirovska pošta — mogoče tudi kaka druga, kar bi bilo Interesantno izvedeti — ki je kljub zapeljivi opazki izročila časopis naslovniku. Za njeno vestno poslovanje ii izrekamo priznanje in pohvaio — saj s pristojnega mesta tega sigurno ne dobi. —
Iz Ribnice na Dolenjskem sta se vrnili dve štev. 6. Naslov je prečrtan, poleg njega napisano »retour Ljubljana«, zraven prilepljen listek z rdečim tiskom »Ne sprejme. Refusč.« in odtis poštnega peč»*a z datumom 9. II. — 15. oz. 16. t. m. reklamirata oba naročnika list ter trdita, da ga iis(a zavrnila. Eden od njiju pristavlja: »ampak tu imamo take izvrstne pismonoše« — ter se pritožuje, da tudi sicer ne dobiva časopisa o pravem času.
V zadnjem času dobivamo vedno več reklamacij, ne da bi se bil list vrnil. Iz *e-ga sledi dvoje: ali uprava lista ni oddala na pošto, ali pa se na pošti »Izgublja«. Ker se v upravi že od srede januarja sem pri oddaji kontrolirajo vsi naročniki, je edino mogoče, da krade in meče stran naš časo-
pis Ista nevidna roka, ki ga je doslej zavračala! — Pa ni nikogar, da bi ji pristrigel predolge prste! Jzgleda, kot da bi bil namen in smoter poštne uprave škodovati s takim postopanjem naši stranki v korist drugi----------
Gospodarstvo
Koliko je vreden dinar?
Prejšnji Ta teden teden dinarjev 100 švic. frankov stane 1373’— 1377-50			
100 franc. Iranko/	H	332-50	332*50
100 laških lir	t,	343-—	341 —
100 čeških kron	«1	220 50	231-—
lmili)arda nem. mark	• •				
'00 poljskih mark	*•	0-00202 0-003	
100 avstrijskih kron	M	0-1 145	0-1145
100 ogrskih kron	rt	0155	0-265
100 bolg. levov	ti	59-73	61-3
10C dolarjev	ti	7800*—	73l0'—
100 an^l. funtov	ii	34050' —	34150-—
Curiška borza.
27. februarja' 20. fobruarja.
švicarskih frankov
100 dinarjev je	stalo 7'25		7-30
100 Iranc. frankov	»	24 30	23-65
100 laških lir		24-92	25-08
100 čeških kron	M	10-75	10-75
1 mili|arda nem. mark „					
100 poljskih „	M	0-00022	000022
100 avstrijskih kron	1,	0-00813	0-00812.
100 ogrskih „	n	0014	0-014
100 bolg. levov	1,	435	4-45
100 dolarjev	»•	578- —	577-75
100 angl. luntov „ 2481'— 2484' —
Odgovorni urednik Anton Brandner, Tisk’! »Zvezna tiskarna* v Ljubljani, 'Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.