PIVOVARSTVO IN PIVOVARNE RAVNATELJ NEMENZ Že najstarejši narodi so izdelovali pijačo, ki je bila po svoji sestavini popolnoma slična pivu. Izdelovali so jo iz raznih vrst žita in se tedaj lahko reče, da je prav za prav pivo najstarejša pijača. Prvotno pa te pijače, izdelane iz raznih žitnih vrst, niso vsebovale alkohola, čeprav so pač prešle v vrenje. Poleg žilno. Te, iz raznih vrst žita izdelane pijače so se vedno zelo čislala, je vsebovala tudi še mlečno in oglji kovo kislino, zaradi česar je vplivala zelo osve žilno. Te iz raznih vrst žita izdelane pijače so se vedno znova obdržale pri vseh narodih in so skrbeli za to, da se zboljšajo po okusu in tudi drugače. Izsledki iz pradavnih časov so dokazali, da so že Babilonci in stari Egipčani imeli pijačo iz žita, ki je sličila da našnjemu pivu. Te babilonske in egipčanske pijače so vsebovale tudi že alkohol in istotako so jim dodevali razne začimbe, toda ne kakor danes hmelj, temveč vsakovrstna začimbna zelišča in tudi narkotične rastline. Seveda so se v starih časih te pijače pripravljale na izredno primitiven način, in sicer spočetka z žve čenjem žita. Primešana ustna slina je povzročila namreč vrenje, pri katerem se je tvorila mlečna in ogljikova kislina. Babilonci, Egipčani in tudi Hebrejci starih časov so že tako daleč napredovali, da so zmleto žito odcedili iz tekočine in tako dosegli že bolj ali manj čisto pivo. Tudi so že direktno dodajali vrelne snovi, s čimer se je ravno doseglo alkoholično vrenje. Tudi vlaganje te pijače je bilo tem narodom že znano, samo, da niso tega napravili v hladnih kleteh, temveč tako, da so to pijačo dajali v glinaste posode, katere so dobro zaprli in zakopali v zemljo ter jo tam pu stili dalj časa. To so bile prve pijače, ki so po svoji sestavini sličile današnjemu pivu. Pivo je torej staro že najmanj 5000 let. Zaradi raznih faz in izprememb se je izdelava piva zboljševala in se je izdelovalo pivo iz vsakovrstnega žita, ki vsebuje škrob, pa ne samo iz žitnih vrst, temveč tudi iz krompirja in celo iz kopriv. Kot začimba so se istotako uporabljale naj različnejše rastline, i. s. janež, gorčica, kumin, ka- dulje, ingver, brinje, rožmarin, nageljnovi klinčki itd. Kot najprimernejši za okusno pivo se« je izkazal ječmen, in sicer ne v sirovem stanju, temveč se je ječmen najprej pretvoril v slad in se je nato iz slada 19* Pivovarna Union i Moderna sladarna izdelovalo pivo. Kot najslastnejša in najprijetnejša začimba pa se je izkazal hmelj, ki ima istočasno tudi vpliv na konzerviranje. Že približno kakih 100 let pride za začimbo piva izključno samo hmelj v poštev. Pač pa se je hmelj v teku stoletij s kultiviranjem iz boljšal, kajti prvotni divji hmelj je imel jako robat in zoperno grenek okus. Postopoma so se s sirovinami izboljšale tudi tehnične naprave za izdelovanje piva in so se izumile razne novosti pri aparatih. Hladitev skladiščnih kleti, ki je neobhodno potrebna, se je neprestano izboljševala in izpopolnjevala, dokler nismo prišli do sedanjih modernih pivovarskih naprav. Da izdelovanje piva ni enostavno, ampak zahteva celo vrsto dolgotrajnih in kompliciranih procedur, je razvidno iz naslednjega kratkega opisa, kako se v današnjih časih v splošnem izdeluje pivo: Najprej se manipulira ječmen, in sicer se morajo odstraniti vse tuje primesi. Istotako se mora sorti rati, da se doseže enakomernost zrn, kar je za pra vilno izdelovanje slada važno. Tako očiščeni in sorti rani ječmen se potem namoči, da se temeljito napije vode. Nato se pusti ječmen kaliti, i. s. najprej tako dolgo, da se izloči koreninska kal in da listna kal zrase približno do % dolžine zrna. Ta procedura traja 9—10 dni in se zaradi tega kaljenja pretvori škrob v sladni sladkor. Kaljeni ječmen se potem previdno umetno suši in praži — in tako nastane pivarski slad. Slad se nato zdrobi in se postopoma in pazljivo kuha. Na ta način se primerno osladi sladni sladkor, ki se nahaja v sladu. Brozga se potem odcedi in se tekočina, t. j. pivska začimba ali sladko pivo, ponovno pazljivo in dobro kuha, dokler ne dobimo zaželene jakosti začimbe. Odcejeni odpadki slada (pivske tro pine) so izvrstna hrana za govejo živino in zlasti za molzne krave. Ob kuhanju pivske začimbe se doda tudi hmelj, ki se kuha zraven. Začimba se nato vnovič odcedi in ohladi na tem peraturo od 7 do 8°. Nato se ta začimba odvodi v umetno hlajeno vrelno klet, kjer se ji pridene kvas. Vrenje traja približno 10 dni. V pivski začimbi se tvori alkohol in ogljikova kislina in ko se doseže pra vilna stopnja, je tako zvano mlado pivo gotovo. To mlado pivo še ni užitno, temveč mora še enkrat pre- vreti v ležalni kleti in dozoreti, radi česar ostane pivo 3 do 4 mesece v ležalnih kleteh in se mora stalno opazovati in manipulirati. V ležalnih kleteh se mora temperatura umetno držati stalno skoraj na ničli. Če na ta način pivo pravilno dozori, se potem filtrira in se nato lahko napolni v sode in steklenice za promet. Pivo ni le prijetna in osvežujoča pijača, temveč tudi zdrava in redilna, ker z ene strani ne vsebuje dosti alkohola, z druge pa ima mnogo redilnih snovi v obliki raztopljenega sladnega sladkorja. Pivo deluje poleg tega pomirjevalno na živce in se ga zamore pri poročati zlasti tudi doječim materam. Dandanes se normalno izdelujeta dve vrsti piva: svetlo in temno. Temno pivo vsebuje več sladnega sladkorja kot svetlo. PIVOVARSTVO V NAŠI DRŽAVI Na ozemlju naše države je bila pivovarska indu strija zelo dobro razvita, in sicer je bilo v času osvo boditve na ozemlju Jugoslavije 37 pivovarn v obratu. Pivovarne so se, pričakuje večjega konzuma, z ozirom na to, ker so velepivovarne iz drugih krajev bivše avstr. monarhije spadale izven naše države, povečale in istotako tudi popolnoma preuredile in modernizirale. V prvih letih po prevratu je znašal konzum piva v naši državi ca. 900.000 hI letno in računati se je mo ralo seveda s povečanjem. — žal pa je razvoj dobil drugo smer. Pivo se je obremenjevalo z vedno večjimi trošarinami, in sicer z državno, banovinsko in ob činsko trošarino tako, da se konzum ni zvišal, marveč je od leta do leta nazadoval. V letu 1928. je znašal Del moderne varllnlce piva 20* skupni konzum piva v Jugoslaviji 728.000, v letu 1929. 674.000, v letu 1931. 540.000 hI. Največji udarec pa je zadel pivovarsko industrijo v letu 1932., ko se je opustila državna trošarina na vino in žganje, do- čim so se davki na pivo pustili na isti višini. Zaradi tega ukrepa je padel konzum v 1. 1933. na 214.000 hI in na tej letni višini stoji še danes. Konzum piva znaša tedaj v Jugoslaviji, računjeno na glavo prebivalstva, komaj poldrugi liter na leto. V drugih evropskih dr žavah se suče konzum na glavo in leto med 40 in 80 litrov, nekatere države imajo še celo višji konzum. Ta neugodni razvoj je dovedel do tega, da se je v 13 pivovarnah moral obrat ukiniti in je danes v Ju goslaviji samo še 24 pivovarn v obratu, ki pa se bore z velikimi težavami, kar je pri zgoraj navedenih šte vilkah brez nadaljnjega jasno. Kapaciteta delujočih pivovarn znaša ca. 1,500.000 hI letno, tako da v pi vovarnah ni izrabljene niti 15% kapacitete. V jugosl. pivovarski industriji je investiran kapital od ca. 450 milijonov dinarjev, in sicer tako rekoč izključno domač kapital. Razen dveh pivovarn v Srbiji, v ka terih je investiran češki kapital, spadajo vse druge pivovarne izključno le k jugosl. posestnikom. Kot že omenjeno je v glavnem kriva nazadovanju piva le previsoka obdavčba. V Jugoslaviji je pivo ob davčeno z državno, banovinsko in občinsko trošarino, in sicer z Din 275'— do Din 325"— pri hektolitru, do- čim je pivo v drugih važnih evropskih državah ob davčeno z Din 114'— do Din 119'— za hektoliter. Dalje pa škoduje konzumu piva tudi to, da je vino v razmerju s pivom le malo obdavčeno, ker je vino obremenjeno samo z banovinsko in občinsko troša rino, kar znaša Din 100'— do maksimalno Din 200'— za hektoliter tako, da je vino samo komaj polovico toliko obdavčeno kot pivo. V drugih evropskih drža vah je vino 3 do 4 krat višje obdavčeno nego pivo. Pivovarska industrija je v vsaki državi važen fak tor in zlasti v agrarni državi kot je Jugoslavija, ker predela domače produkte kakor ječmen in hmelj. V najboljših letih so porabile pivovarne ca. 2500 va gonov ječmena in ca. 2300 q hmelja. Zaradi nazado vanja konzuma je seveda ta množina padla, tako da Pivovarna Union v Ljubljani Moderna vložna klet pivovarne »Union" se danes porabi samo še ca. 650 vagonov ječmena in ca. 550 q hmelja. Zaradi nazadovanja konzuma piva pa so seveda pri zadete tudi druge panoge: tako se letno porabi n. pr. za ca. 1600 vagonov premoga manj. Preko tisoč na- stavljencev in delavcev je izgubilo svoj zaslužek, dr žavna železnica ima izpadek od kakih 15 do 16 mi lijonov dinarjev na pivski voznini in drugih vozninah. Istotako pa so na prometu občutno izgubile restavra cije in gostilne. Prizadeti so razni dobavitelji stekle nic, sodov, obratnih materialij, in pa tudi obrtniki. Končno pa so izgubile precej milijonov na dohodkih tudi država, banovine in občine. Tako je nekdaj lepo cvetoča pivovarska industrija danes močno prizadeta in bi ji mogla iz teh težav pomagati le izprememba davčne politike. Zato je želja pivovarske industrije: prebivalstvo Jugoslavije naj bi seglo bolj po pivu, ker pri današnjem skup nem konzumu piva pridejo na vsakega prebivalca na leto reci in beri trije vrčki piva. če bi vsak odrasel Jugoslovan in Jugoslovanka tedensko popila vsaj 1 vrček piva — in to gotovo ni dosti — bi jugoslov. pivovarska industrija zavzela zopet tisto mesto v na rodnem gospodarstvu, ki ji po njenih lepih napravah pripada. 21*