•«k to* O«» lista 16.00 PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Uradniški in upravnllki proitort: 1667 S. Lawndalo Ava. Off tea of Publication: »667 South Lawndalo Ava. Talophona, Rookwall 4904 S S?«J£rrag ™eago, BU pondeljek, 8. oktobri (October 8), 1934. STEV.-NUMBEK 196 Aoeaptaaoo for malltag at spacUl rata of po.tags provided far la socUon 1106, Act of Oct Z. 1917. authorised an Juae 14, 191«. (omental}! forma uaij h» poli-^pvaki stranka mora delavska federaci-jboruje v San Franci pred alternativo: biti- _tje obstoja najbrž ¡¡¡eno na tem zborovanju, (lji federacije po stari gledajo daleč v bodoč-,ar ¿as ni več daleč, ko .racija morala odloČiti, in rasti v zname-eerojenja in pomlajenja p obsoditi na gotovo smrt a S KONVENCIJE AHB. DELAVSKE FEIERACIJE I>elegatje predložili velik kup resolucij, iz katerih odseva nov duh delavstva. Boj za povečanje eksekutive federacije t ds se bo krčevito držala , forme in ¿tare taktike. ^ri«ka delavska federacija ■ svojem ustroju še dane« ig starih "craftov" ali polh organizacij kakor je bi-| ivojem rojstvu pred več riesetimi leti. Takrat še »Ameriki trustov niti o-isčrtanih industrij z masno K jo; individualne obrti rtele. V onih ekonom-l razmerah so bile stare |ovik unije dobre in polt k danes več. Danes je pro-iji organizirana po indu- Sin v vseh večjih indu-io zastopane skoro vse h delavcev. Razmere so se ii spremenile, le Ameriška nki federacija se trdoto upira razvoju — kakor ^fe vedno v devetnajstem lin. no v avtni industriji — o pni nihče niti sanjal, ko se ■lovila Ameriška delav-fcderacija — je zastopanih | sedemnajst poklicev. Ni talnega, če sč avtni baroni kjo priznati unije ^starega fckopa imajo opraviti s se-Hjitimi poklicnimi unija-To je spoznala eksekutiva P ama in je dovolila za N delavce federalno formo i. ki je nekak kompromis I "črniti" in industrijsko u-i Edina pot je industrijska fc-ena sama unija za vse * v avtni industriji, pa toio tesarji, kovači, maši-\ kleparji, tapetarji, bar-H steklarji itd. to nora veljati za ostale in-v katerih so pomešani goii oklici. Nekateri ' Poklici ho že tako zabrisali jih lahko vsakdo opravlja IP«*bnega vožbanja, kajti ^ delo vrši — «troj. Nek-P aristokratski rokodelci iz-M Mj in bolj; delo v sis-1 «a*ne produkcije je že »dostavljeno in mehani-da ni treba zanj nobene hi šole. ¡¡»«*mo, da je industriali-J* u"ij velik udarec za ne- ■ odbornikov stare forme dolga leta vlekli mast-** m katerim je unioni-wbna profesijt. Odborov ™J ln «luib aa starce bo * Ampak to ni noben teh- da bi morale poklicne F* životariti. ^ radikalna reforma, k v Ameriški delavski dobiti novo ..... j«-- samostojna Mitična taktika. Sta-'«a "naplačanja prijate-® **inovanja sovražnikov ^''"Učnih strankah je l ^'Ja mora biti obenem v kateri 1x> aoci-^ franka — z ostalim, "kupinami — *ode-vo krilo. Samostoj-Mitična akcija je 1 Mri-bna za ameriške V sovjetski Rusiji zdaj voli 90 milijonov oseb Sovjeti dali volilno pravico velikemu številu socialnih izobčencev r*1^ če hoč< silo. je ■far* «»kot k» *ra< fa» •Hi San Francisco. — (FP) — Bojevno razpoloženje ameriškega delavstva, katerega je od zadnje jeseni pokazalo v mnogih stavkah, iskanje novih smernic in reorientacije — vse to sije več ali manj tudi iz poteka konvencije Ameriške delavske federacije in iz velikega kupa resolucij, katerih je bilo predloženih nič manj ko 250. Tičejo se vseh mogočih vprašanj. Na konvenciji se slišijo tudi "nove" ideje, nove namreč za tako konservativno organizacijo kakor je federacija. Vsaj tisti delegati, ki jih imajo, niso tako x>ječi ko na konvencijah v preteklih letih. Več drznih in "radikalnih" misli je že izrekel tudi predsednik Green. Ko je konvenciji predstavil britskega delegata Britskega strokovnega kongresa Johna J. Stokesa, je ožigosal "trgovce s smrtjo" ter izrazil upanje za skupen nastop evropskega in a-meriškega organiziranega de-avstva za preprečitev vojne. "Mi sovražimo vojno v vseh ]'ormah. Dolžnost ameriških unij je, da se združijo z unijami Evropi in poskrbe, da se ne zgodi kaj takega kakor se je leta 1914." Iz tega stavka je razvidno, da je vsaj Green priprav* jen poriniti na stran izolacijo ameriških unij in kooperirati s strokovno internacionalo. Stokes je orisal razvoj angleškega delavskega gibanja, o katerem je rekel, da dloni na poklicnem unionizmu, vendar je pa priznal, da je ta "forma zastarela in da se ji bliža konec." Pri teh besedah je bila konvencija posebno pozorna, ker je eno glavnih spornih vprašanj zahteva za reorganiziranje a-meriškega unionizma na podlagi industriskih unij. Resolucij, ki to predvidevajo, je bilo predloženih več. Med delegati je eno najbolj živih vprašanj zahteva za povečanje eksekutive na 25 članov. Sedaj jih šteje devet. S tem v zvezi je tudi agitacija za izvolitev Phillipa Randolpha, predsednika Bratovščine vlako-spremnih postreščkov, edine organizacije zamorskih delavcev v federaciji. Randdlph naj bi zastopal v eksekutivi milijone za morskih delavcev. Druga oseba, ki naj pride v eksekutivo, je David Dubinsky, predsednik Intl. Ladies Garment Workers unije, ene najmočnejših in najprogresivnejših unij federaciji. "Izgledi so, da ima on dobro priliko za izvolitev, čeprav ne pride do povečanja eksekutive. Proti povečanju in "pomlajenju" eksekutive so delegate starih konservativnih poklicnih unij. Delegacija krojaške unije IIXJW je predložila resolucijo, s katero naj bi se federacija izrekla za modificiranje imigra-cijske politike Združenih držav v toliko, da bi Amerika zopet postala azil za politične, verske in rasne žrtve faAističnegs terorja. Dubinsky tudi zahteva, da vlada prepove kompanijske unije in v tem smislu spremeni točko 7a industrijskega zakona. Modifikacijo vladne politike v zvezi s tem vprašanjem predlaga tudi M. F. Tighe od jeklarske , unije. Njegova resolucija z« ! legislativni program federacije j določa povečanje moči delavske-*P*t lepeni f| odbora, strogo enforsiranje ■ — Fašistični točke 7a In drugih delavskih ki ga je skli- j določb, omejitev vladnih naro-j* bil sinoči j čil le tistim podjetjam, ki se dr-" bilo ranjenih ' že te točke, in predviduje clišir-' ,u' (Delia na 2. »traaU Moskva, 6. okt.—Pri letošnjih volitvah v novembru in decembru za delegate kmetskih in delavskih sovjetov v Rusiji bo prvič volilo na tisoče novih državljanov, ki so bili doslej "socialni izobčenci," to je brez vsakih državljanskih pravic, zdaj pa so dobili te pravice. S tem bo število volilcev v Sovjetski uniji naraslo na čez 90 milijonov. Novi volilci so bivši hišni posestniki, bivši duhovni, bivši častniki in vojaki v belih armadah, bivši mežnarji in drugi, ki so pet let opravljali socialno koristna dela in se izkazali lojalni sovjetom. Amerika ¡s poplavljen e ponarejenim denarje» Središči ponarejevalcev sta Chicago in New York Chicago. — Ponarejen denar, ki poplavlja deželo, je danes eden največjih problemov za federalno policijo. To je povedal pomožni federalni pravdnik H. N. Connaughton, ki je rekel, da je danes tridesetkrat več ponarejenih bankovcev v prometu ko pred enim letom. Slučaji denarnega ponarejanja so narasli za 3000 odstotkov in danee je čez sto oseb v zaporih, ki so obtožene zmenjavanja ali falzifi ciranja papirnatega in kovane« ga denarja. Zadnji teden je federalna porota v Chicagu obtožila 40 oseb v zvezi s ponare janjem denarja. Kakor je rekel Connaughton, je zdaj ponarejenega denarja v obtoku za več milijonov dolar jev; največ je desetdolarskih bankovcev in za temi pridejo petaki. Bankovcev z višjo de-nominacijo je manj, ker jih je težje zmenjati. Ponarejenega drobiža — nikljev, kvodrov in poldolarskih novcev — je tudi dosti. Glavni središči ponarejevalcev sta Chicago in New York. V teh dveh mestih neprestano operirajo večje grupe, ki tiskajo desetdolarske bankovce. Nekateri falzifikati so tako dobro narejeni, da jih navaden človek nič ne loči od pravih ln na tisoče dolarjev v tem pa pirju gre v promet, dokler jih ne izsledijo šele v bankah. Raz-pečavanje falzifikatov je organiziran posel. Izdelovalci jih prodajajo "na debelo" razpeče valcem, navadno po 30 centov na dolar, ti pa imajo svoje ljudi, ki falzifikate menjajo. Obl čajno jih menjajo v manjših ta-vernah, prodajalnicah in restavracijah, nakar spravijo dobiček. I0RNARJI NA VZHODU ODLOŽILI STAVKO Na prizadevanje delavskega odbora so podjetniki prlatali na konferenco, unija je pa odložila s stavko; stavka je vseeno mogoča " Ako ne pride z , ;'V*ko federacijo, ;>rav k »Hov o iz dru-J* ki nadomesti MuhsoIUiI draži Hitlerje Milsn, Italija, 6. okt.—Musso-lini je sinoči v svojem govoru pred 31000 možmi milanske fašistične milice opozarjal "nemški sever, naj računa z rastočo močjo italijanske armade." Milanski fašisti so potrošili 10 milijonov lir za okrašenje mesta Mussoliniju v čast. Na glavnem trgu pred milansko katedralo so zgradili dva fantastična vodometa in velikanski slavolok. MarDonald hvali Hmmevelta London. 6. okt. — R a m s a y MacDonald, angUiški premier, je dejal zadnje dni, ko se je vrnil s počitnic, da Je ameriški predsednik Roonevelt dobro pogodil trenutni položaj v Angliji, ki ga J« omenil v svojem zadnjem radijskem govoru. Mat-Donald je tudi rekel, da je Roo aeveH s svojo H it i ko na pravi peti. Washington. — (FP) — Da-si je narodni delavski odbor zadnjič sporočil predsedniku Rooseveltu, da bi se rad iaognil posredovanju v industrijskih sporih, se v slučaju mornarskih dielavcev na vzhodu in jugu ni nič pomišljal s prizadevanji za preprečitev stavke. To je tudi dosegel, ko je pridobil podjetnike, da so pristali na konferenco z zastopniki delavcev, International Seamen's unija pa na odpoklic stavke, ki bi se imela pričeti 8. oktobra v vseh pristaniščih Atlantika in Mehiškega zaliva. Vse prizadete stranke so to storile "v skladu s šugestijo predsednika Roo-sevelta," kakor je rekel Lloyd Garrison, predsednik delavskega odbora, ki je obenem naznanil svojo resignacijo iz odbora. On vrne na Wisconsinsko univerzo kot dekan pravdne fakultete. Na pogajanje z mornarsko u-nijo Ameriške delavske federacije je pristalo 28 večjih družb, ki obratujejo 460 parnikov. Med njimi so tudi take, ki so se proti uniji borile dolga leta. Pristale so pod pogojem, če unija odpokliče stavko, kar je storila. Kljub temu sporazumu pa st|vka še vedno lahko izbruhne kar je Garrison sam priznal. Mednarodna unija mornarjev je namreč le ena izmed mornarskih organizacij, ki so se zedi-nile na stavko 8. oktobra. Druge so levičarska Marine Work ers Industrial Union, American Radio Telegraphist Association in deloma tudi pristaniška unl ja. Vse te imajo skupen stavkovni odbor, ki je bfl pri poga janjih s predstavniki mornariške unije popolnoma ignoriran. Levičarska Marine Workers unija je delavskemu odboru že sporočila, da zahteva zastopništvo na vseh konferencah, dru gače ne bodo zaključki obvezn za njeno članstvo. Protest Je vložil tudi skupni stavkovni odbor, ki pravi, da bodo "vsa pogajanja brez sodelovanja naše ga odbora brez pomena in nesprejemljiva za mornarske delavce. Naj tudi poudarimo, da mornarji ne bodo pristali na zavlačevanje. Nam se mora priznati polna pravica reprezenta-cije In ugoditi naAlm zahtevam (za zvišanje plače in skrajša nje dolovnika) ali pa zastavka mo 8. oktobra." Tega dne zahtevajo stavko tu 41 pristaniški delavci v New Yorku, ki so pri mednarodnih uradnikih unije protestirali proti zavlačevanju pri sklepanju nove pogodbe in Jim naznanili svoj sklep o stavki. Pogodba z unijo pristaniških delavcev Je Iztekla 30. septembra, s sklenitvijo ilove pa podjetniki oči-vidno čakajo, da izreče svoje zaključke prlstaniščni delavski odbor v zadevi delavcev v pristaniščih zapadne obale, kjer Je bila stavka zadnje poletje. New yorško članstvo pa zahteva novo pogodbo z zvišano plančo in skrajšanim dHovnikom ne gle-de na zaključke tega odbora. Sporazum med parobrodnim! družbami in mornarsko unijo, ki Je v konservativnih rokah, gre za tem. da razdvoji mornarske delavce. Izoliral Je ra-diotslegrafiste in levičarsko mornarsko unijo in obenem J« tudi poteza proti pristaniškim delavcem, ki tudi nameravajo zaatavkati. Kaj m* bo iz tega iacimilo, bo pokazal ta teden, fe bo prišlo do stavke, bo direktno prizadetih okr«* M,000 1 delavcev. # Rasko-japonski spar v Mandiarlil konta» Revolucija v Španiji ponesrečena Izbruh revolte, ki »e Je iscimila iz generalne stavke v znak protesta proti nastopu klerofašistitne in deloma monarhistične vladt, Je stal okrog 500 mrtvih in 3000 ranjenih. Katalonija, ki se Je odcepila, Je kapitulirala pred vojaitvom Sovjeti prodali ftelesnlco za «40,390,000 Tokio, 6. okt.—Uradno poročilo se glasi, da sta se japonski zunanji minister Hirota in sovjetski poslanik Jurenjev defini-tivno sporazumela glede pogojev za končanje spora okoli vzhodne kitajske ieletnice v Mandžuriji, kateri ima Rusija polovico finančnih interesov. Sovjeti dobe za svoje Železniške interese 140 milijonov Jenov (|40,890,000) od države Mandžukuo, ki je pod kontrolo Japonske. Poleg te vsote mora Mandžukuo plačati 15 milijonov rubljev kot odškodnino za odstavitev ruskih uradnikov in Železničarjev. I Ena tretjina omenjene vsote za železnico bo izplačana sovjetom v gotovini in dve tretjini v blagu. Novo vodstvo NRA m «si-U v prid kapitalistom Nov udarec za delavetvo ae pripravlja. Riehberf naaaanil spremembe Washington, D. C.—Donald R. Richberg, novi direktor smernlč-nega odbora NRA, je te dni naznanil dve spremembi v smernicah reguliranja industrij. Prva sprememba se tiče reguliranja cen. Richberg je rekel, da je "vladna regulacija cen Jako težka naloga, zato bo treba popustiti." Odbor bo v bodoče deloval na to, da se vladno kontroliranje cen ln produkcije v industrijah postopno odpravi. To pomeni velik umik pred lastniki industrij, ki neprestano zs-htevajo, da mora biti konec vladne kontrole nad industrijami. Druga sprememba se pa tiče delavcev. Richberg je rekel, da v bodoče bo administracija "ščitila pravice manjšin pri kolektivnem pogajanju." To značl, da predstavništvo večine delavcev v industriji ne bo smelo zastopati onih manjšin delavcev, ki ne marajo tega predstavništva. Richberg pravi, da v Industrijah mora veljati proporčna repre-zentacija. Itdečl fronti v Franrijl ae napoveduje boj Pariz, 6. okt. — Skupna fronta socialistov in komunistov v Franciji je povzročila velik strah v burtujskih vrstah. Ministrski predsednik Gaston Doumergue Je sinoči v svojem govoru v radio a|>eliral na osta le francoske strank«*, naj se združijo v "rian»dni fronti" in očuvajo Francijo civilne vojne, N ar I Juki zaupnik v avatrljski vladi Dunaj, 6 okt. — Dr. Franz Honnleithner, š«»f vladnega biroja za tajne šifre, Je bil aretiran na obtožbo, da Je Hitlerjev špi-on. Detektivi so odkrili, da je dr. Honnlelthn«*r že v napraj obvestil vlado Nemčije o vaakem koraku, ki ga je avstrijska vlada nameravala ritoriti v svojo obrambo pred hitierjsvci. Madrid. 8. okt.—Kljub temu, da je španska vlada sinoči naznanila, da je vstaja docela potlačena, se sporadične bitke še danes nadaljujejo v Madridu in Barceloni. Število mrtvih v zadnjih treh dneh se ceni na okrog 500 in ranjenih na 3000; na tisoče vstašev je bilo aretiranih in voditelji, kolikor je ujetih, pridejo |e danes pred vojno sodišče. Madrid, 7. okt.—Na temelju uradnih poročil, ki so bila objavljena nocoj, je Lerrouxova vlada strla revolucijo sdmienega socialističnega, komunističnega ln sindikallstlčnega delavstva v Španiji, ki je izbruhnila zadnji petek. Topovi vladnih čet ln vladna letala, ki so deževala bombe na rebelna mesta, so takoj v začetku zadala smrtni udarec revoluciji. Najhujši udarec je prišel v Barceloni, glavnem meatu Katalonije, kjer je avtonomna katalonska vlada v soboto svsčer proklamiraia neodvisnost Katalonije ln pozvala vojaštvo, naj priseže zvestobo novi republiki. Poveljnik vojaštva, general Batet, se nI hotel podati, temveč je udaril po vstaših in danes zjutraj je Companys, predsednik katalonske republike, kapituliral. Večje štetilo vstašev Je bilo aretiranih; zaprli so tudi predsednika Companysa in bivšega miniatraSaga predsednika Azano, ki se je pridružil revolucionarjem. Boji v posamezni^ mestih se nadaljujejo. Več mest—posebno v severnih provincah ob meji Francije—je še vuduo v rokah revolucionarjev, ki se srdito branijo z lahkim orožjem, toda topov ln letal nimajo in to je njihova poguba. Obsedno stanje Je v moči po vsej Španiji. Število aretiranih rebele v računajo na 5000. Madrid, 6. okt.—Generalna stavka združenega socialističnega, komunističnega In sindikallstlčnega delavstva v Španiji, ki Je izbruhnila v četrtek kot splošen prompt proti nastopu reak-clonarneklerofašistlčne in mon-arhistlčne terrouzove vlade, se J« včeraj že prelevila v revolucionarno gibanje po vseh Industrijskih mestih španske republike, Krvavi boji med delavstvom ln vojaštvom ter civilno gardo so v teku po vsej deželi in kolikor Je bilo danes zjutraj znano, Je bilo prva dva dneva okrog sto stavkarjev In vojakov ubitih in na stotine ranjenih. levičarski delavci — katerim to se v zadnjem momentu pridružili tudi rsdikalnl repubflča-ril—m včeraj osvojili tri velika mesta: Miares s 45,000 prebivalci v provinci Asturias blizu francoske meje, Sabadelll s 40,-000 prebivalci nedaleč «»d Barce-Ione v Kataloniji In Unrastlllo s 5000 prebivalci blizu Hara-gösse, Danes zjutraj je imela vlada .nobllizirsno vso armado, polici-Jo In civilno gardo za (»otlačorij« revolucija; fašistične čete pod vodstvom Gila Robles a, španskega Dollfussa, ao tudi planile v akcijo. FaAiiti oborožujejo 4000 poln a Je* čuva M uplini Ja! Milan, Italija, okt,—Ministrski predsednik Mussolini, ki ae nahaja tu na tridnevnem oblaku, ima s s« l*»j izr««dno |ioliriJ-sko stražo J000 mož. klerlkalno-monarhlstlčne kmet« po vseh provincah, Vlada pa ne more razpečevati čet in orožja s potrebno rapid-nosijo, ker j<* valed generalne stavke promet d• • Ml MtHWI M/JbIU*. r«HM»»lU i« PI»»0I«É»0. d« TM IIM M muni. __ Domač drobiž Ntsreča v rovu Kemmerer, Wyo. — Dne 30. sept. je bila eksplozija plina v premogovniku Blazon In dva rudarja sta bila ubita in dvanajst je hudo obžganih. »NiPJ ni nič prizadeta vsled te nesreče, toda eden član JSKJ je ob-žgan. Nov grob Johnstown, Pa. — Tu je umrl Gregor Hreščak, doma z Unca na Notranjskem. BU je član SNPJ in J8KJ ter zapušča ie-no, odrasle otroke in dva brata. Našli mrtvega So. Chicago. — Zadnji petek so potegnili Iz reke Calumet truplo Antona ZupaniČa, ki je izginil 28. septembra. Pokojnik je bil star 60 let in njegov naslov je bil 10334 Torrence ave. Poročilo ne pove, ali je bila nesreča ali samomor. Neareča pri avtni dirki Milwaukee. — Frank Podrli-nik, 24-letni sin Fr. in Agnes Podrižnik, je kot mehanik prisostvoval avtni dirki v Chlp-peva Fallsu, Wis., pred nekaj dnevi z namenom, da popravi defekte na avtih dirkačev, toda med dirko Je neki avto prekoračil varnostno mejo in ga podrl. Fant je bil težko ranjen in odvedli so ga v bolnišnico. NI hotel biti v Jugoslovanski armadi Milwaukee. — Joe H u p a r, star 20 let, se je po šestih letih vrnil iz Jugoslavije nazaj v A-meriko k svojemu stricu. Ix»ta 1028 je odšel s svojimi starši v ftkocjan na Dolenjskem in zdaj so ga hoteli potisniti v armado, čeprav je bil rojen v Ameriki. Da se izogne vojaški službi, je šel v Ameriko. Joe pravi, da stari kraj ni za ameriške otroke. Mllwauškl bolniki Milwaukee. — Ana Kolenc, ¿ena Franka Kolenca, leži že več , mesecev bolna na svojem domu. Elizabeta Uhan je tudi bolna ie čez mesec dni v West Allisu. 8e en grob v Pennl Bethlehem, Pa. — Tu Je u-mrl Frank Piff, prekmurski rojak in izdelovalec sladkih pijač. Zapustil je leno In štiri otroke. Umrlemu pionirju v spomin Cleveland, O. — Johna Zu-panca, člana društva V boj št. 53 SNPJ in dolgoletnega bivšega odbornika in tajnika tega društva, bivšega člana kluba št 49 itd., ni več med živimi. V nedeljo, dne 30. sept., zvečer se je končala njegova trudapolna trpka življenska pot in cleve-landska slovenska naselbina je izgubila spet enega pionirja. John je bil pionir. Bil je eden izmed ustanoviteljev Slovenskega delavskega doma, ki je danes pono« collinwoodske slovenske naselbine. Bil je tudi ustanovitelj društva Tolstoj SSPZ, ki zdaj nosi ime Združeni bratje. John je bil dalje tudi med usta no vi tel j i elevelandskega dnevnika Enakopravnosti, pri SDD je bil največji delntčar-zasebnik (imel je 26 delnic) in bil je tudi delegat na springfieldski konvenciji naše jednote. Po mišljenju je bil umrli John naprednjak in svoje čaae, dokler ga dolgotrajna in mučna bolezen ni prisilila, da je stopil na stran, je bil tudi aktiven v naprednih krogih. Bil je tudi član kluba št. 49 JSZ, ki je svoje čaae, ko ni bil še dograjen SDD, tudi zboroval pri Zupan- dina rada sprejela socializem, aamo če bi ga razumela. Z mladino, ki razume socializem, človek lahko govori o važnih delav-skih vprašanjih. Ko sem bil na zboru JSZ v Clevelandu, sem se razgovarjal z mladimi ljudmi, ki razumejo socializem in tudi s tistimi, ki se ne zanimajo za delavsko gibanje. Slednji ne vedo ničesar, čeprav ao prišli iz delavskih vrst. Slišali smo tudi diskuzijo naše mladine, v kateri je pokazala svoje znanje o ob stoječih problemih. Prepričan sem, da bi tista mladina, ki zdaj ne mara socializma, zahtevala vse, kar ima soc. stranka v svojem programu, ako bi stranka prišla na površje. William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je bil vedno proti socializmu, danes pa sem v tukajšnjem listu čital, da ima na konvenciji federacije zahteva od vlade starostno in brezposelnostno zavarovanje, šestumik, pet dni dela v tednu in odpravo otroškega dela. To ao stvari, ki jih tudi socialisti zahtevajo. Časi se spreminjajo in socializem bo prišel, čeprav ga mladina in gotovi elementi pri SNPJ ali kjerkoli hočejo ali ne. Socialistična politika mora CU. KI Je bil vedno pripravljen ^L'^^^.r/'T'r: od začetka In Ji je tudi korLila. REVOLUCIJA V &PAN1JI PONEHKKfENA (Nadaljevanj« a 1. atranl.) -poseduje vlada, so letala in ta no bila razponlana z bombami nad ona mesta in province na severu, kjer so levičarji v premoči. Ljuti l k» j i so v teku v provinci Asturiji in ob meji Ha»ke pod gorovjem Pirenejev. Delavske čete ao okupirale mesto Eldar, kjer so munlcljske tovarne, toda vladne čete so Izvršile oster protinapad In potisnile delavske bojevnike Iz me- go za take reči (tudi današnja Čitalnica SDD se je nahajala svoječasno v njegovih prostorih). Zaradi svojega socialističnega prepričanje je moral trpeti tudi preganjanje pod zloglasno ¡Palmerjevo justico, ko so ga držali dva tedna v ječi. Na kratko povedano: John Zupane je bil agilen naprednjak In pionir pri naših naprednih ustanovah in z njegovo smrtjo je zazijala nova vrzel v vrstah naših pionirjev. John je že več let trpel na hudem revmatizmu ter se vsled bolezni moral umakniti iz udej-stvovanja v javnosti. Vzlic mučni bolezni in trpljenju, ki mu ga je ta bolezen prizadevala, pa se ga je skoro do konca držala njegova gorenjska dobrodušnost in šegavost, ki sta ga delali vedno prijetnega družabnika, kakršnih je v današnjem skisa-nem svetu tako malo. Tisti, ki smo ga poznali ter ga bili navajeni videti skoro vsak dan, ko je počasi stopal proti SDD ter spotoma pozdravljal prijatelje in znance s prijaznimi nasmeh-Ijaji in šegavimi besedami, ga bomo pogrešali in dolg čas nam bo po pjem. Njegova poslednja želja je ^ila, da ga upepelijo in žena in otroci so mu to željo izpolnili. Upepeljen je bil v sredo dne 3. okt. popoldne. Ohranimo mu lep spomin, saj ga je zaslužil s svojim delom! I. J. Katoliški duhovniki rohnijo v cerkvah proti Sinclair ju in nekateri obiskujejo tudi družine po hišah, kjer nagovarjajo ljudi, naj ne oddajo svojih glasov Sinclair ju pri volitvah. Obkladajo ga z grdimi imeni, ker jim vse prav pride. Pridigarji drugih verskih sekt so bolj izbirčni v besedah, agitirajo pa za republikanskega kandidata in reak-cionarja Franka F. Merriama. Kapitalizem in vera delujeta skupno, kar je že stara pesem, z najnenom, da revni sloj ostane v tlačanstvu: Razume se, da tisto sadje, ki ga ose in sršeni glodajo, ne more biti slabo. Ose in srčeni ne marajo kislega sadja, pač pa si izberejo najboljše. Isto velja za kapitalistične časopise, za duhovnike in pridigarje. Vsi ti se zaletavajo v Sinclairja in pobijajo vse, kar bi koristilo delavskemu ljudstvu. Priporočajo le tisto, kar vedo, da bo škodovalo delavcem. Na volllce apeliram, naj stoje trdno in naj ne nasedejo zava- V San Franciscu program, ki jan jem nasprotnikov. Oddajmo naše glasove Sinclair ju in ostalim kandidatom na njegovi listi in uverili se bomo, da bo to korak naprej. Anton Blasich. Shod in veselica Bridgeport, O.—Delavske razmere v tej okolici so čedalje slabše. Rov Blaine ni v tednu, ki se je končal 30. septembra, obratoval niti en dan, prej pa eden ali dva dni v tednu. Tako obratuje rov že od 1. aprila, v rovu Stanley v istem kraju in last iste kompanije pa'tudi ni nič bolje. Rudarji, uposleni v teh rovih, so člani društev 13, :t:i:t in 562 SNPJ in soc. kluba št. 11. Zaradi breaposelnosti vlada velika mizerija med delavci v naši dolini. Dne 30. septembra sem obiskal naselbino Piney Fork. Prva novica, ki sem jo slišal, je bila, da ao prejšnji večer v rovu št. 2 odpustili 240 rudarjev, med temi veliko članov društva št. 175 SNPJ. Povečini Imajo ti svoje domove in ne vedo, kaj bodo počeli, če jih ne ho kompanijs u postila v rovu št. 1. Tudi v slučaju Volitve se bližajo in vsled tega je soc. klub št. 11 sprejel sklep, da priredi veselico in shod v soboto zvečer, 13. oktobra, v društveni dvorani v Boydsvillu. Govornika bosta Frank Ledvinka in J. H. House, kandidat za državnega senatorja na soc. listi. Prvi bo govoril v prid starostnemu in brezpo-selnostnemu zavarovanju, drugi pa o šolskem zakonu, ki ga ima v načrtu ter o soc. gibanju na splošno. Po govorih bo plepna zabava. Ker so mizerne razmere, bo vstopnina samo 10 centov, da se bo krilo izdatke. Ce bo kaj ostalo, bo Izročeno Prole-tarcu in gibanju. Uljudno vabimo vse somišljenike od blizu In daleč, da pridejo dne 18. oktobra v društveno dvorano v velikem številu. Slišali boste mnogo važnih stvari v, splošno .korist in poleg tega se vam bo nudila izvrstna zabava. Pridite in pripeljite s seboj tudi prijatelje in znance. , Joseph Snoy, 13. Eksplozija v premogovniku Diamondville, Wyo.—-Dne 3. oktobra se je pripetila eksplozija v premogovniku v Blazonu, Wyo. Zahtevala je dvoje življenj, okrog 16 ožganih in ranjenih delavcev so pa odpeljali v bolnišnico. Podrobno poročilo sledi.— Frank Lumbert, tajnik društva št. 253. Volitve in napadi na Sinclairja Fontana, CaL—Citam, različne liste, v katerih se ljuto napada Uptona Sinclairja. Kapita-; listični listi pišejo, da je Sinclair socialist in nevaren radikalec in da bo šlo vse k vragu, če bo izvoljen za govemerja. Nekateri delavski listi se norčujejo iz njega, češ, da ne bo s svojim programom ničesar dosegel. Kapitalistični listi seveda branijo obstoječi sistem, sistem krivic, ki tlači revni sloj in mu odreka živJjenske pravice. Tisti delavski listi, ki se norčujejo iz Sinclairja In njegovega programa, so obžalovanja vredni, ker ne vedo, kaj delajo. O kongremi proti vojni in fašizmu Racine, Wia.—Ker sem se kot delegat udeležil kongresa proti vojnj in fašizmu, želim podati s tem v zvezi nekaj podrobnosti. - Kongres je bil otvorjen v petek zyečer, 28. septembra, v Ko-lizeju v Chicagu, v dvorani, ki ima 15,000 sedežev in katera je bila zasedena do zadnjega kotička. Nastopilo je več promi-nentnih govornikov različnih narodnosti, ver, strank in poklicev. Otvoritev kongresa je bila veličastna manifestacija preprostega razuma proti temnim in brutalnim silam vojne in fašizma. Zborovanje se je potem vršilo v Ashland avditoriju, katerega se je udeležilo okrog 4000 delegatov, ki so zastopali skoro vse države ameriške Unije in nekaj tujezemskih. Lepo je bilo gledati na to skupino ene in iste ideje, ko je rabinec sedel poleg profesorja katoliškega semenišča, zastopnik YMCA poleg komunista, pacifist poleg zastopnikov militarističnih organizacij, socialisti in člani IWW, anarhisti in zastopnice ženskih organizacij. Človek jo videl repre-zentante črne, rumene in bele rase in zdelo se mi je, da svet še ni bil tako združen ko na tem zborovanju, odkar smo se nehali pretepati po strelskih jarkih za demokracijo. Bilo je veliko navdušenja za borbo z združenimi silami proti vojni in fašizmu, da se prepreči nakane kapitalističnih plutokra-tov. Zdi se mi, da je dolžnost vsakega poštenega Človeka, da sta. V Bajadotu vodi rebelne čete uposlltve bodo morali dolgo ča- aot ialiatična |w»alanka Margue-rita Nelken. Hudi boji so v te-ku tudi v San Sebastianu. WIsconslnHkl govemer izgubil nogo MadUon, Wis. — Guvernerju A. G. Schmedemanu ao v petek odrezali nogo nad kolenom. Hchmedeman, demokrat, star 70 let, ki zdaj ponovno kandidira za govemerja. je pred tremi tedni padel in si ranil nogo. Sledil Je priaad rane In zdravniki ao morali odrezati nogo. da ao mti rešili življenje. kati. ker je rov natrpan i rudar ji. rov št. 2 bo pa kmalu Izčrpan. Zima Je tukaj ln pomoči od nikjer, otroci hočejo imeti čevlje, obleko In hrano, toda starši nimajo denarja, ker ni sasluika. Nedavno sem čltal v glasilu KSKJ vest, da je gl. tajnik SNPJ poročal na polletni seji gl. odho-rs. da mladina ne mara socializma. Zdi se ml, da Je glasilo tisto zavijanje t veseljem objavilo. Cital sem tudi odgovor br. Vidra, v katerem pojasnjuje, kako nasprotniki 8NPJ zavijajo | resnico. Dejstvo je, da bi mla- —F«der«Ud Pictuim Bruno Richard Hauptmann, nemški nepoatavni priseljenec, ki je obtožen, da je izsilil $50, 000 iz letalca Lindbergha. J. W. Young, m unid Jaki baron (aa desni), ki Je priznal v preiskavi, da Je njegov hrat in misijonar Paul njegov agent xa pro-dajanje bomb v Južni Ameriki. se zanima za akcijo v prid vse mu človeštvu in civilizaciji. Da se ta cilj doseže, sta potrebni skupna akcija in enotna fronta. Kurt Rosenfeld, bivši nemški minister, je dejal, da danes bi ne bilo fašizma v Nemčiji, ako bi bili delavci in kmetje organizirani v skupni fronti. Ako se v tej deželi ne bomo združili v boju proti vojni in fašizmu, se bomo morda kmalu znašli v koncentracijskih taboriščih in strelskih jarkih. Tistim, ki bi želeli izvedeti več podrobnosti o tem kongresu, sem z veseljem na razpolago, ali pa naj se obrnejo na American League Against War and Fascism, 112 East 19th st., New York, N. Y. Frank Jelene, , tajnik št. 68 SNPJ. Kavsanje med republikanci in demokrati Gowanda, N. Y.—Zadnje dni v septembru se je vršila konvencija demokratske stranke za državo New York v Buffalu. Vsi sedanji uradniki so bili no-minirani in nekaj novih z go-vernerjem Lehmanom na čelu. Istočasno so imeli tudi republikanci konvencijo v Rochesterju in bile ao precej vroče debate, o katerih ao časopisi poročali. Macy, načelnik stranke, je hotel na vsak način, da dobi nominacijo za govemerja odvetnik Seaburry iz New Yorka in da se pusti "new deal" pri miru. S svetilkami naj posvetijo le v kotičke države New York, toda ker je bil Macy v manjšini, je pogorel in izgubil vodstvo stranke. Nominiran je bil "Mozes," dočim sta obe konvenciji nominirali za člana državnega vrhovnega sodišča eno in isto osebo. Čeprav je Macy republikanec, je vseeno hotel, da se stopi političnim tepcem, kakršen je državni senator Thaller, ki prejemajo od velikih elektrarskih družb in drugih denar, na prste. S tem jih družbe pridobe, da glasujejo za njih interese. Republikanska večina je nominira-la "Mojzesa," ki bo v slučaju izvolitve pripravljen čuvati interese graftarjev. Ko se je prošlo pomlad vršila preiskava proti senatorju Thal-lerju, je časopisje pisalo, da se bo raztegnila tudi na druge, da bo uključila vse od prvega do zadnjega. Thaller je podal re-signacijo, ko mu je bila korupcija dokazana, preiskovalni odsek pa je potem odšel na počitnice. Ako bi se umazano perilo pralo v Albanyju, bi to najbrž škodovalo republikancem in demokratom pri prihodnjih volitvah. Ko je govemer Lehman zadnjo pomlad prišel na dan s 11 točkami, ki so se nanašale na mestne elektrarne, plinarne, vodovode itd., kar je bilo nekaj dobrega. je državni senator Kirk-land, ki zastopa naš distrikt, vodil ostro debato proti. Bil je eden od manjšine in je seveda glasoval proti, ker 3 v isu^j rd X* *a vo,ilc- On torej zastopa inter« dniib, ne pa voS ~ «h posadili na važno ¡ Zanje a sploh ne briga i Ukorekoč dajejo pr^ njegovo grdo delo. Večkrat sem te omenil našem okraju prevladuj, blikanska mašina. Neka, dl demokratov, a ne mor na» priti na površje, kar kakor nerazumljivo. IZK|, so govorice, da se dajo v Podkupiti od republikanci sem že večkrat slišal ut-ne. Torej tisti, ki glasuj nje, ne mečejo svojih P^č? Ej, fantje, če bi V1 z" na dan volitev, kom »voj glas, če bi se vsak i za svojo in svojih otrok nost, bi nihče ne volil de sovražnikov. Godrnjanj, vice in molitve ne por Dolžnost delavcev je, da na volišče in oddajo s'v0j< ve kandidatom soc. stran John Mateko 8 KONVENCIJE 7¡¡¡E| LAV&KE FEDERAI (Nadaljevanje » l. stn no kampanjo proti "¿¡z|< uključivši boj na sodišči Joseph iPadway, odvetn consinske delavske fed nima manj iluzij o NRa bornem govoru je ki "new dealerje", analizira panje najvišjih vladnih f narjev pri izvajanju " deala" ter prišel do zal da delavstvo nima kaj p vati od NRA ali pa od m ga delavskega odbora. Najbolj je udrihal pc sonu in Richbergu, ki sti jo interpretacijo točke pravila iz tega "delavske terja" veliko farso. Ta « največ 'pripomogla u kompanijskih unij, je rel nik Padway. Tudi delav bor nima čistih rok. Pr« lerjem je na primer pop kapituliraj. Najprvo m rekel proti njegovi komp uniji, pod Kohlerjevo g da bo zaprl tovarno, je znal to unijo in jo avt kot zastopnico delavstva "Iz izkušenj vemo, da kon (NIRA) dober; amp; potežkoče so s tistimi, k izvajajo." Sodnik Padi rekel, da je Roosevelt v ko smatra, da razne ai predvsem delavski odbor jejo dobro, vsled česar delavstvo lahko zaupa in ha a stavkami. Justični ment se je popolnoma prosekuciji kršilcev tegi ( na, kar je glavni vzrok, točka 7a potftala farsa, tega se delavstvo ne sme minuto odreči pravici do Najbolj progresivna d< ja je od unije hotelskih stavracijskih delavcev, predsednik Edward Klor vzeli na tarčo politično federacije in urgirá usta delavske stranke. P<*1h deracijske taktike, ki y vadenfc v "nagradi prij in kaznovanju sovražnik to, je rekel Flore, "da j« stvo prisiljeno poslušati politikov obeh starih »tri DeAegacija te unije j* žila tudi resolucijo, ki » da voditelji federacije pn stike z reskcionsrno Civi racijo. Resolucija se pr< tiče Matu Wolla, preda Civic federacije in hrustača - boljševizma A W. Hoch od Cslifoi delavske fedcrscije pa « z resolucijo, da federacij išče delovsnj« Amende v Californiji. Hoch prav soluciji, da HJ>tn,kl ^ gijo za «voje orodje Robert J. Watt od * federacije v Massac»^ predlaga kreiranje ^ odbora za bojno strsW zvezi s stavkami in o* rlčnimi ksmpsnjsmi <*» šteje sedem ¿Um>v » « kak genersln^sb^ »"«'p: z«"' Ne» rock.~r««X trov. ki j« "P"01'1' hard. H.^"» ^, „,r U obtoten« l«!«^ umu. k .kc«1^'" * i oktobra. PROSXETA 7557 Primorskega VSKI PODESTAT V f(„podarstV0 n» Goriške« znano, da so vsa ie zna»"» — „ , ^ v Julijski Krajini v r^u v ogromno ško. JJkopl^1 y» pod sevalcev, vsled ime- *■" " režima. Skoda je édite „ponavljanje neovrže- vrsto spada nesrečno ivoKojsko v Brdih, kjer ¡¡o za podeätate ne-Tin fanatične fašiste, ali «¿eno oportuniste in ko-fc so pognali občinsko y^tvo v brezdno, da ni , več nikaka rešitev, ^je čase je paševal pode-[guardi (nemškega poko-, Bayer, prišel nekje iz j Ta je napravil ljudstvu gukemu gospodarstvu — «rtu faš. režima — toliko t ¿4 bi se lahko napisale bijige dokazov in vendar letati pustile na tem me-ai kakor šest let. Da mu je gje se vzdrževati in iz-jti ljudstvo, je oblastem jo dokazoval kako so Slo-iiviren element za obstoj Kot take je naznanil ob-nebroj oseb, ki so prav pretrpeli in utrpeli o-ikodo, bili preganjani ličnejše načine, čeprav popolnoma nedolžni, fvojih prikritih idejah je i v resnici komunist in je itopal skrajno krivično s ikim posestnikom. Obče-le z v fašiste prelevljeni-[likvarjenimi "komunisti", ;iponočnjaki, pijanci, raz-& lahkoživci. Kratko z jjjegovega kova, po geslu lukup štriha" ali "povej s lodii in ti povem kdo si." lino se je našla tudi med voditelji bela vrana, ki je fortunista in skrajno nebo osebo, ki jemlje fašistu režimu oni pičli ugled, trudi ga pokazati, odstavila mesta. . ■ • etil je žalostne spomine hki upravi. Dolgovi so liano narasli, pravijo, da »1 milijon lir, kljub temu, ■ bili davkoplačevalci obredi z največjimi občinskimi p bi Goriškem in upraviče-P vprašujejo, kam je izgi-l toliko denarja. Oblast je | Mila velikanski nered v (»pravi. Seveda to se vse le-Prtje s črno srajco, da jav-f* izve. Za prvo silo je i-začasni prefekturni ko-J o katerem še ne moremo Nkake sodbe in mnenja, j)«, da bo kos svoji nalogi, Ne že pričel s čiščenjem fcMki upravi. To je tudi p Potrebno, da se gnila in Pitna uprava spravi vsaj Mtopet v red. Ljudstvo u-bo Baiardijev nasledit' sedanji je le začasni, fjih pride več v ^oštev. N ima baje prvenstvo u-lunardič, ki je bil Slove-• KojMkcga. A ljudstvo se J»Wj kakor hudič križa, !*{*< da bi bil bolj fana-L? Jrut kakor odstavljeni B:U| »ta si najintimnej-Ff'i» in je bil Raiardiju Bojimo se, da P1 pod kap pri- Pf «lacar Paladini, Slo-f*™*. ki se |ta potrudi, Ftovon slovensko, je bil dober pomočnik. Svo- J* opravljal proti v škodo , - «»bstoječim za-J vednosti in zaslugi kl mu j,, bil zvest paj-■«portunizma. r^iavke nam |H)šilja fa-PW»m upravljati občin-ljT»tvo. Neverjetno I d«, «-poznanja, da tunini in koritarji niso |W«tvu naredili ogromno ^ w 'imozgali do kosti, ^"tavljajo tudi fa-C T1 \ najalabAo luč. janHki tisk in J- da J* v faš. reži-[ 4 i »a pravimo 4 '"> J«• r. K, ker to ču k S k« h_____ Bot ** »Sl novih Molnkih b k. ^ktpij ' 1934 I Pred " ali, da gra-rpičah) novo Letoèig« |et< pa so pričeli z zidanjem novih šolskih poslopij tudi v Gojačah (Crniče) in na Brjah (pri Ri-hemberku). V Stomažu (pri Sv. Križu) pa so že sezidali novo stavbo. VeČina stroškov za te nove šole gre posredno ali neposredno v breme občin samih. Namen teh gradenj je jasen. Do fašizma je bila naša dežela edina, kjer slovensko ljudstvo skoro ni poznalo nepismenosti. Sedaj pa kljub zidanju šol tega ne moremo več trditi. Nepismenost se širi med našim ljudstvom. Doseči hočejo le to, da zastrupijo našo mladino in ji ubijejo prirojeno narodno zavest. Večerni tečaji po Goriškem * Gorica, septembra, 1934. — S septembrom so se pričeli po Goriškem in drugod zopet znani večerni tečaji za italijanski jezik, ki so namenjeni pred vsem odrasli mladini. Teh tečajev se naši ljudje udeležujejo, toda ne morda iz kakega navdušenja do italijanskega jezika kakor radi tega, da se rešijo vseh sitnosti, ki so jih deležni od strani oblasti, če se tečajev ne udeleže. Koncem vseh koncev pa so ti tečaji jako zanimivi. Tu se zlasti pozimi zberejo v gorkem prostoru vse ženske iz soseske, pa tudi možje in si, če si drugače ne morejo, povedo marsikaj. Tako je bilo lansko leto na nekem tečaju v Vrtojbi tako živahno razpoloženje, zlasti med ženicami, da jih niti odločen nastop učitelja ni mogel pomiriti. Ko se je to razpoloženje le preveč stopnjevalo, je bil učitelj prisiljen poklicati goriško policijo, ki je prišla in avtoritativno posegla vmes. Uspehi teh tečajev so minimalni, oziroma jih sploh ni. Na njih račun pa krožijo med našim ljudstvom že marsikatere pikre. Aretacije protifašistov v Italiji Trst, 21. septembra. — V Trstu in nekaterih krajih na Krasu in ob Zdobi je prišlo te dni do novih aretacij protifašistov. V Krminu so aretirali zaradi protirežimskega delovanja 14 delavcev, v Tržiču pa celo 180. Med njimi so tudi taki, ki so se pravkar vrnili iz konfinacije. Slične vesti prihajajo tudi iz drugih krajev Italije. Tako je bilo pred nekaj dnevi v steklarni San Christoforo v Milanu a-retiranih 122 delavcev. Nadalje je bilo mnogo ljudi aretiranih v Castiglionu in Farbionu v okolici Jakina. Tragična usoda istrskega begunca Sušak, 22. septembra. — Dva mlada Istrana sta predsnočnjim brez potnega lista pobegnila z Reke čez Rečino na Sušak. 0-pazil ju je obmejni miličnik, ki je pričel streljati za njima. Prvi je srečno prišel čez reko, drugi pa je bil smrtnonevarno ranjen. Josip Caharlja in Božo Prka-čin oba iz Zmiirja, sta predsnočnjim okrog 6.30 zveč. na reški strani blizu klavnice skočila v Rečino ter naglo prebredla vodo. Ko sta ibila že na jugo-slovenskem bregu, Ju je opazil na italijanski strani stražujoči miličnik, ki so ga nanju opozorili italijanski tramvajski uslužbenci. Takoj je pričel streljati za njima. Oddal je Atiri strele. S prvim je zadel Josipa Caha-rijo v levo roko in mu odbil prst. Dva naslednja strela sta zgrešila. S četrtim strelom pa je zadel Caharijo v hrbet Pre-strelil mu je pljuča. Caharija se je zgrudil na breg. Nemudoma so ga prepeljali v bolnico na Su-šaku, kjer se sedaj bori s smrtjo. Včeraj je bila na licu mesta sodna komisija, da ugotovi, ali niso bili zaradi početja obmejnega miličnika prekršeni obmejni predpisi. Na Sušaku so ljudje zaradi tega dogodka zelo razburjeni. Vesti iz Jsgoslailjt Smrtna nesreča na ljubljanskem kolodvoru Na glavnem kolodvoru se je 21. septembra popoldne pripetila huda nesreča, ki je uničila življenje 45 letnemu premikaču Jakobu Jeraju. Zaposlen je bil pri premikanju voz na tirih pred kurilnico ter je moral spe-njati in odpenjati vozove. Ta posel izvršujejo premikači v vedni smrtni nevarnosti med odbijači voz. Jeraj je usodnega dne pri nekem takem opravilu imel nesrečo: ko je spel voza in se umikal izpod vagona, mu je najbrže spodrsnilo, nenadoma je namreč tovariš opazil, da leži Jeraj na tiru in da je šel voz čezenj. Kolesa so mu šla čez prsi in Jeraj je bil v hipu mrtev. Ponesrečeni Jeraj zapušča ženo in dva otroka. Dve smrti. — V Ljubljani je nenadomu umrl gledališki scenograf, ruski emigrant Vasilij Uljanoščev. Star je bil 46 let, po rodu iz Ukrajine. Študiral je kemijo, po izvršenih naukih pa se je posvetil slikarstvu, ki Problemi priseljenca Pridobitev naturalizacije brez prvega papirja Vprašanje: Prišel sem vi Združene države pred 1. 1900, ali nisem nikdar postal ameriški državljan. Nekdo mi je rekel, da mi ni treba prvega papirja, marveč da morem dobiti drugi papir takoj. Odgovor: Ni tako. Morate vzeti prvi papir kakor vsakdo drugi. Edini, ki ne potrebuje I prvega papirja, so žena ameriškega državljana in po najnovejšem zakonu moš ameriške žene, ako se je ta mož oženil od 24. maja 1934 naprej. Kar vam ni treba — in to je bržkone vzrok napačnega nasveta — je spričevalo o prihodu (Certifi-cate ;of arrival). Oni, namreč, ki so prišli v Združene države pred dnem 29. junija 1906, ne potrebujejo tega spričevala. Zadostuje, da dokažejo, da so v tej zemlji vsaj od tega datuma naprej. Zato jim tudi ni treba plačati pristojbine $2.50 za spričevalo o prihodu. Ali prvi papir vendarle potrebujejo. Državljanstvo tujerodnih otrok Vprašanje: Ali je res, ako mati postane ameriška državljanka, da so njeni tujerodni otroci tudi ameriški državljani, četudi oče ni državljan? Jaz sem postala ameriška državljanka pred dvema letoma, ali moj mož je še vedno inozemec. Imam dvu otroka pod 21. letom starosti. Ali sta državljana? Odgovor: Od 24. maja 1934 naprej more tujeroden otrok so se poročile z ameriškim državljanom po dnevu 24. maja 1934, oziroma katerih mož je poatal ameriški državljan po tem datumu, morajo bivati v Združenih državah vsaj t«i leta, da prosijo kasneje za državljanstvo na podlagi moževega državljanstva. Tudi za nje ni treba prvega papirja. Ista pravica velja tudi za moia ameriške žene, ako se je poroka vršila po 24. maju 1934, oziroma ako je žena postala ameriška državljanka po tem datumu. V toliko je novi zakon izenačil položaj moških in ženskih. r —FLiS, Umetni «ei Velik «iiiiek malega oglasu L> ——— u* Iz življenja nemškega zdravnika in raziNkovalca Afrike Gustavu Nachtigala i '«t ga je tudi hkratu študiral. Po- dobiti ameriško državljanstvo sebno se je posvetil gledališke- po materi ali vaši otroci ne mo- mu slikarstvu ter je delal za raz- rej(>f ker ste postala državljan- na gledališča v Rusiji, po revo- jttnka pred dnem 24. maja 1934. luciji pa se je umaknil iz Rusije Novi zakon veleva, da le, ako je ter je bil scenograf raznih gle-| mtttj postala državljanka po 24, dališč v Jugoslaviji. Delal je v maju 1984( \e tedaj more prene- Osjeku, Zagrebu, zadnjih pet let «ti svoje državljanstvo na otro-pa v Ljubljani. Kot scenograf ^ je -bil res mojster, kakršnega p { . inozemskega mo-ljubljansko gledališče še ni ime- u Amer|kanU<, lo. Njegove inscenacije oper,I .. . , . posebno ruskih, bil« vselej1 Vprašanje: SliA»! »em «Ib umetniško delo. Ce se le epom- moi' * ^ je 1",roc" » »»•"«ko nimo scenerijc v ruskih operah dri»vlja»ko. more «e«l«j po. a-"Sneguročka in "Knez Igor". 1 driuvljan brez prvega pap r- kako epe .o MI. ruake pravljic- ¿V" r ' ' ' , : j« «..«u: MM..NiAn< Združenih državah. Ali je to ne vasi in ruski pravljični gozdovi pozimi. Z naj skromnejši mi sredstvi je znal doseči presenetljive slike. Zapustil je vdovo, hčer ruskega pisatelja Cirikova. — Istočasno je v Ljubljani u-mrl daleč znani veletrgovec z res? Ako je temu tako, bo to dobro zame, ker sem se začetkom leta poročil s turodno Ame-rikanko. Odgovor: Res je, da je bil naturalizacijski zakon spreme- žeJeznino Jurij Verovšek, star 'njen, ali ne vam v korist. Le 64 let. Pokojni trgovec je bil' kj. J« poročil z ameriško brat našega prvega dramskega državljanko po dnevu 24. maja igralca Verovška. Vlomi v Novem mestu. — Ni dolgo, kar je bilo vlomljeno v šolo na Grmu, v pisarno okrajnega glavarstva, v sodišče, že je bilo spet vlomljeno, tokrat v pisarno odvetnika dr. Gfobevnlka. Vlomilci so naj p«»j zastrupili psa čuvaja, nato pa so vlomili v pisarno ter iz blagajne odnesli 10,000 Din denarja in nekaj zlatnine, ki je bila tudi v blagajni. Isto noč je bilo vlomljeno v prostore neke restavracije. Vlomilcev ne morejo zaslediti. Samomor. — V Rogoznicl, občina Korena, se je obesi! 46 letni kočar in cestar Alojzij Zore. Ker je imel na glavi poškodbo, so domnevali, da gre mogoče za uboj in finglrano obešenje, pre 1934 oziroma oni, katerega žena je postala ameriška državljanka po tem datumu, uživa zgoruj omenjeno pravico. Vprašanje: Sem ameriški državljan. Pred pol letom sem se poročil z inoaemko. V novembru bo leto dni, odkar je ona v Združenih državah in je bil namen prositi tedaj za njeno državljanstvo:- Nekdo pa je nam rekel, da to ni mogoče, češ, da je bil zakon spremenjen in da treba sedaj čukati tri leta. Ali je to res? Odgovor: Kdor vam je to rekel, se je zmotil. Res je, da je bil zakon spremenjen, ali sprememba se ne tiče žen, kl so se poročile z ameriškim državljanom pred dnem 24. maja 1934. Va- Nedavno so Nemci slavili, stoletnico raziskovalca Afrike Gustava Nachtigala. 2ivljenje,tega izrednega moda js bila neprestana borba. Od mladih let je nosil v sebi kal smrtne bolezni* kateri sta podlegla tudi njegoy, oče in brat, namreč jetike. Tudi pri njem se je oglašal črv runetsmr-ti. Kri se mu je vlivala zaporedoma in bilo je jusno, da ga nu more rešiti nič drugega kakor bivanje v tropih. Težko življenje mu je postalo še težje, ko je videl, da itt).dobi od nikoder podpore, sami pa ni imel sredstev, da bi odpotoval v Afriko. In tu je seglo v njegovo življenje čudno naključje: Nachtigal, ki je l>ii po poklicu zdravnik, je nekega dne nnoti-siral v Časopisu, ki so ga čitali tudi v tropskih deželah, da išče službo zdravnika v tropih. Kmalu je prišla ponudbu iz Tunisa. Nachtigal ni čakal niti trenutek. Odpotoval je v Tunis, kjer mu je šlo izprva slabo, pozneje pa je postal telesni zdravnik nekega ministra. Kmalu nato tudi nekega beja. Plače sicer ni imel velike, toda njegova poglavitna želja se je vendarle uresničila: živel je v Afriki, kjer se ^ jo zdravje vidno boljšalo. Ko se jo telesno okrepil, j« začel misliti na izpolnitev svt^ega drugega življenjskega načltU: na raziskovanje črnega kontinenta. Lotil se je tega pofla s prav dobrim uspehom in j« v tem pogledu toliko storil, da ga štejejo v Nemčiji med pionirje njihove kolonialne misli. ' l\ Vaega tega pa ne bi bilo, če ne bi bil Gustav Nachtigal uvrstil v list malega oglasa, ki»mu je. po zaelugi njegove junaške volje rešil življenje ter mu poleg tega še prinesel posmrtno slavo. ZMAGA SOCIALNIH DEMOKRATOV NA ftVKDHKKM Delovno Ijudatvo odobrava Izvajanje Morialno demokratične državne politike iskava pa je dognala, da gre za Aa žena naj zaprosi za ameriško samomor. Doma se je nekaj državljanstvo po enem letu bl- sprl in v hipni jezi in obupu se vanju, pa ji ni treba nikakega je ^.„ji prvega papirja. Le one žene, ki Dne 16. sept. so se vršile na ftvedskem podkrajlrmke volitve (landsting). Po dosedanjih poročilih so dobili socialni demokrati 603 mandate (prej 44J9), kmetiška stranka 217 (prej 187), ljudska rftranka 117 (prej 18), socialistična stranka 16 (prej 8) in komunistična stranka 9 (prej 6). Po tem poročilu so socialni demokrati pridobili 36 mandatov, kar pomeni im|H>zanten u-m j n* h švedske socialne demokra-cije in potrditev njihove |s4ltl-ke, ki jo vodijo odkar vladajo v državi. ♦ V srednjem veku ho ga klicali t zvonovi, potem m topovi, danes pa ga hočejo imeti z moderno kemijo Suša, ki je vladala letos v tolikšni meri po nekih delih sveta, je znova pospešila prizudevanjai po katerih bi bilo mogoče proizvajati dež, kadar bi ga človek potreboval. Tako so pred kratkim poročali o poskusih na južnem Japonskem, kjer so hoteli dež z neba "pristreliti". Prvi veliki poskus te vrste je ostal brez uspeha, pri drugem se je vi i I po izstrelitvi 1600 granat triurni dež, toda skeptiki so bili prepričani, da je bilo vse skupa'j gol slučaj. Tudi na Agleškem, kjer so že prej "streljali" dež, je večina znanstvenikov mnenja, da je to najdražja in obenem najmanj uspešna metoda lu dosego velikega smotra. Tako zavrača prof. Bilham tudi vsak drugi poskus zu proizvajanje dežja. "Vzrok dežju je iskati v zračnih tokih," pravi Bilham, "In ti toki se razširjajo preko obsežnih delov ueba. Težko verjeti, da bi topovski ugenj, ki zavzema seveda vedno le razmeroma majhne obsežnpati, ustvaril za deževanje potrebne pogoje. Celo če bi bilo nobo pokrito z oblaki, bi ničesar ne dosegli, kajti dež nastaja tako, du se neskončno majhni delci vode v oblakih združijo skupaj, granate pa tega stanja ne morejo izzvati," Naziranje, da ima velik trušč sposobnost zu proizvajanje dežja, izvira Ae še iz srednjega veka, ko so hoteli dež priklicati z zvonenjem. Med vojno so menili, da je topovski ogenj na Flniulrskem bojišču kriv obilnih padavin v Južni Angliji. Toda raziskovalci so ugotovili, da so bile padavine tu 1. 1915. in 1916, sičer za 21 odst. obilnejše nego povprečno, 1. 1917, ko je bil topovski ogenj še huj-Ai, pa je presežek znašal le 7 odst. L. 1912., ko ni bilo absolutno nobenega topovskega streljanja, Je bilo leto posobno deževno. K temu bi bilo omeniti, da poskušajo v Ameriki in posebno v Rusiji neko novo vrsto proizvajunja dežja z uokimi kemičnimi snovmi in meglami. Ta metoda je baje učinkovitejša in. kar Je glavno, poceni. Vendar pa podrobnosti št» niso umne, zlasti nu to, da bi se bili poskusi izvršili v velikem obsegu. HUMOR ^ Najnovejša m<»dn — Tetka Je prišla v gosti k svojemu nečaku. Nečak Je izkoristil to priliko pu je skrivnostno pogledal v sobo, kjer se Jo spravljala tetka spat, Proden je legla, Je obesila nit zid svoje kite, Ko J» drugo Jutro prišla iz sobe v polnem sijaju in bujnosti ponarejenih Iiih, jo je t vprašal nečak: — Kajne, tetka, t| samo ponoči nosiš deško frizuro 7 * * « Neverjetno , — Poslal sem nekemu uredništvu dve svoji pesmi . . . — Pa T — Vrnili so mi pa —trii Klerofašbdi zaprli češko šolo Avstrijski klerofašUti so s«' nasilno polastili rdeče dunajske jčine, odslovili izvoljenega župana Heitza in na njegovo me-sto imenovali svojega pristaša, bivšega ministra Kchmitza. Te dni je izdala občlnskš u-prava odlok, da #*• more takoj ukiniti poslednjo češkoslovaško osnovno šolo na Dunaju. Tako ravnajo klerofašistl z narodnimi manjšinami, kjer pridejo do oMasti. To, kir ae J» pripetil«» Nedaj Cehoslova^Om na Dunaju, kjer so Jih " aMMdl« »wè» I *•»»• • •rfalfci» C I M » ti 1.1 ■ • _ "ILE DE FRANCE" ■ 20. (»ktobra—10, novembr» I 29. deetmbrs ■"PARIS" 24. nov .—15, der. mm«» mteja iiiimm m'ii'si. B lr**M k«S«, ii.i|.|, ,•<(•«• M Sv« _ «a tun Mata »d razpotjem, kjer sta se križali velika cesta in pot v Vandame, so gledale gospa Henne-beaujeva in gospodične, kako se je pomikala truma mimo njih. Dan v Marchiennesu je minil veselo: najprej prijazno kosilo pri ravnatelju fužin, potem zanimiv ogled delavnic in bližnje steklarne, da so prebile popoldne; ko pa so s«» naposled jele vračati ob svetlem zatonu lepega zimskega dne, je Cecilija zagledala ob cesti majhno kmetijo in se izmislila, da bi popila kozarec mleka. Vsi so torej stopili iz kočije, Negrel je ustrežljivo skočil s konja; kmetica pa, ki jo je zmedla ta lepa gospoda, je pritekla in hotela, preden jim bo postregla, pogrniti mizo. Toda Lucija in Jeanne sta hoteli videti molžnjo. Vsi so torej odšli s skodelicami v hlev — to jim je bil izlet v prirodo — in močno so se smejali, ko so se pogrezali v steljo. Gospa Hennebeaujeva se je vedla kakor Iju-bezniva mati in je pila z robom usten. Tedaj pa jo je vznemiril čuden šum, ki je prihajal od zunaj. — Kaj pa je to? Hlev je stal ob cesti in je imel široka vrata za vozove, ker je služil hkratu za pod. 2e »o gospodične iztezale glave in se čudile, ko so razločile na levi strani Črn val, trumo, ki se je rjoveč bližala po vandamski cesti. — Hudiča! je zamrmral Negrel, ki je Šel tudi ven. Tak, da se zdaj vendar že naši kri-čači razburjajo? — To so menda spet premogarji, je rekla kmetica. Že drugič gredo tod mimo. Kaže, da ne bo dobro; oni so zdaj gospodarji v deželi. Vsako besedo je izrekla previdno ter postrani opazoval učinek na obrazih; ko pa je videla, da »o se vsi prestrašili in da se zelo boje tega srečanja, je brž zaključila: — O, ti potepuhi! O, ti potepuhi l "Negrel, videč, da je prepozno, da bi stopili v kočijo in se brž vrnili v Montsou, je ukazal ko-Čijažu, naj hitro zapelje kočijo na dvorišče in skrije vprego za šupo. On sam je privezal v tej kolnici svojega konja, ki ga je bil neki deček podržal za uzdo. Ko se je vrnil, je našeL teto in gospodične vse zmedene in pripravljene, da bi sledile kmetici, ki jim je svetovala, naj se skrijejo v hišo. A on je menil, da so tu bolj na varnem, ker jih gotovo ne bo nihče prišel iskat sem v seno. Velika vrata pa so se prav slabo zapirala in so imela take špranje, da se je med črvivim lesom videlo na cesto. — Tak le pogum! je dejal. Drago bomo prodali svoje življenje. Ta šala je še povečala bojazen. Trušč je naraščal, ničesar ni bilo še videti in zdelo se je, kakor da brije po prazni cesti burja, podobna tistim nepričakovanim sunkom, ki oznanjajo hudo nevihto. — Ne, ne, jaz nočem gledati, je rekla Cecilija in se zarila v seno. Gospa Hennebeaujeva, vsa bleda in jezna na te ljudi, ki ji kvarijo zabavo, je bila bolj zadaj ter je gledala mračno in nejevoljno; a Lucija in Jeanne sta kljub strahu prislanjali oči na špranje, da ne bi česa prezrli. Grmenje se je bližalo, zemlja se je stresla in Jeanlin je tekel prvi, trobeč v svoj rog. — Vzemite svoje stekleničke, zdaj gre mimo ljudski znoj! je zašepetal Negrel, ki je bil sicer republikanec, a se je vendar rad vpričo dam ponorčeval iz sodrge. Toda njegova duhovitost je kar utonila v tej vihri kretenj in krikov. Pojavile so se ženske, kakih tisoč žensk, razkuštranih in zmrše-nih od teka, razcapanih, da so kazale golo kožo, nagoto samic, ki jim je že presedalo porajati stradače. Nekatere so nosile v naročju svoje malčke, dvigale so jih in mahale z njimi po zraku kakor z zastavo žalovanja in osvete. Druge, mlajše, ki so jim prsi prekipevale od •bojevitosti, so vihtele gorjače, strašne starke pa so kričale tako močno, da bi človek mislil, da se jim bodo potrgale žile v suhljatih vratovih. Nato so vrveli moški, dva tisoč besne-čih vozačev, kopačev, popravljačev, strnjena masa, ki se je valila kakor ena sama skala, stisnjena, sphana tako, da se niso razločile ne Obledele hlače ne razcapane volnene maje, vse je izginjalo v enoličnosti prstene barve. Oči so gorele, videle so se le odprtine črnih ust, pojočih marseljezo, katere kitice so se izgubljale v nerazločnem tuljenju, ki ga je spremljalo klopotanje cokel na trdi zemlji. Nad glavami je iz roja železnih drogov štrlela navpik sekira; in ta edina sekira, ki je bila kakor prapor trume, se je odražala z ostrim obrisom na jasnem nebu kakor rezilo guillotine, — Kakšni grozoviti obrazi! je zajecljala gospa Hennel>eaujeva. — Hudič naj me vzame, če spoznam samo enega! Kje so se neki vzeli, ti razbojniki? (Dal)* prihodnjič.) ' "Starec je nekega dne umrl. — Zapustil mi je nekaj denarja in svobodo. Zdaj sem lahko pričakovala arečo. . . Kaj ne, Voldemar? Zdaj je sreča potrkala na moje okno . . . morala bi ga samo odpreti, a vendar ... ne morem, ne morem! Kako lepo bi bilo. če bi zdaj šla k ljubimcu in postala njegova prijateljica, njegova tovarišica . . . lin erečno in mirno živela z njim. Toda svet je grd, Voldemar! Tako nesrečna sem, ljubi prijatelj! Zakaj napoti mi je ovira, ki mi ne da, da uživam svojo srečo. Kolikšno gorje, da moram to vedeti, kolikšno gorje!" "Kakšna ovira? Kaj vam je napoti? Povejte! Kaj je?" "Neki drug bogat starec . . Zali obraz mlade dame je skrit za pahljačo. Pisatelj se z vzdihom pogrezne v globokoum-no razmišljanje. Črte njegovega obraza razodevajo poznavalca ljudi in psihologa. Lokomotiva sika in hrope in zahajajoče solnce meče svojo rdečo svetlobo na zavese na oknih. Čikaška razstava: Kitajska dragocenost na razstavi k verižica, katero je nosila pokojna kitajska cesarica-vdov* STATISTIKA 2ENSKE NEZVESTOBE i» Žanska-iganka Napimtl Anton Cehov Oddelek prvega razreda. Zala majhna dama sedi široko naslonjena na divanu, pre-v leče n«» m z rdečim žametom. Dragocena čipkasta pahljača trepeta v njeni roki, njen šči-palnik hoče vt»dno iznova zdrkniti z njenega ljubkega nosa, •broša rut njenih prsih h«' pa ne-prestano dviga in pojema kakor čoln v viharju. Silno razburjena je. Njej nasproti srdi neki vlad-ni uradnik, mlad pisatelj,.ki mu je izšlo >v več manjših novel v vladnem listu; sam jih ju imenoval "doživljaje iz višje drpž-t*" Z zanimanjem je opazoval njen obrat. Ogledoval »i ga je z izrazom |M»znavnln. proučeval ga je in skušal dognati u-ganko njene nature. razume jo, 4la, popolnoma jo i«• razume . . . Njena duša leži odprta njim. 1 i Ona se melanholično nasmehne. "Popišite me, Voldemar! Moje življenje je tako ninogo-stransko, pisano in polno . . . toda pred vsem sem globoko nesrečna. Mučenica v zmislu Dostojevskega . . . Napišite to, Voldemar, |>opišite mojo uliogo dušo vsemu svetu! Psiholog ste. Komaj je minila ura, kar sva se srečala in kar govoriva, in vendar ste me v tem kratkem času popolnoma spoznali in razumeli!" '•Govorite dalje, rotim vas!" "Prosim, poslušajte me. Moj oče je bil uttog uradnik . . . Dober človek je bil, tudi pameten — toda duh časa, vpliv okolice. — &aj razumete, odpustila sem mu. Pil je in kvartal r~ razen tega se je dal tudi podkupiti . . . Moja mati pa . . . Toda čemu bi govorila o vnem tem! Beda. boj za skorjo kruha, lastna slabost In ničevost — ne silite me, da bi o tem govorila! Tista leta v bilo moje koprnenje." "O, čudovito!" Jecljaje ji je pisatelj poljubil roko. "Moj poljub ne velja vam, o kraljica, nego trpečemu človeštvu! Spomnite se Razkolnikova, tudi on je tako poljubljal." "O, Voldemar! Hrepenela sem po lesku in slavi, kakor koprni vsaka nevsakdanja natura. Iskala sem nečesa posebnega, nečesa izrednega. In nekega dne — me je usoda seznanila z bogatim starcem. General je bil . . . Razumite me, žrtvovala sem samo sebe in se odrekla. Razumeli me boste! Nisem mogla drugače storiti. Mojima ro-diteljima, bratom in sestram i je od takrat dobro gbdilo. Mnogo sem potovala in dajala v dobre namene . . . Toda trpela sem, ostudni, gnusni so mi bili objlmi tega generala, čeprav moram priznati, ako naj bom pravična, da je bil njega dni tudi pogumen borec. Toda izrekljivo sem trpela. V uteho Moji mi je bila le nada, da utegne amo i starec vsak dan umreti in da . . . internatu, branje neumnih ro-pretl manov, prva Ijubesen . dvomi . . . Strašni boji "O;dobro vas razumem!" šep- *el*»j. O, saj ste pisatelj in ra»| potem lahko začnem novo živ-n«( uradnik in ji poljubi roko. lumete nad >en«ke. Da je ne-j Ijenje, življenje, ki *em po njem "Vaša občutljiva In tr|.eea duSajsrpfa še večja, sem imela globo leta in leta koprnela — srečno išče izhoda ia tega labirinta ... ko rut uro — čakala sem nrza- življenje s svojim ljubimcem.'* Strašen boj je to, t«tda ne »me- (slišane »reče. koprnela sem po Razburjeno se dama popah-l* obupali. Zmagali t*»*te, ta- U»m, da bi mogla biti č|4w»k! Da. Ija in povzame z žalostnim nanesite se!" I tla bi mogla biti človek — to jtiamehom; Razbila vaza NapuipU Evgen Molnar V petem stoletju je frankov-ski kralj Klodvik razbil v Sois-sonsu veledragoceoo vazo. Besede, ki jih je pri tem izrekel, so zaslovele po vsem svetu. Tudi v francoskih šolah uče, kdo je razbil znamenito soissonsko vazo. a Pred nekaj leti je prišel v neko pariško osnovno šolo nadzornik. Hotel je videti, kako poznajo dečki preteklost svoje domovine, in je vprašai učitelja: "Kdo je najboljši učenec v vašem razredu?" "Henri Hargue," je odgovoril šolnik. Nadzornik se je obrnil k dečku: "Povej mi, prijatelj: kdo je razbil soissonsko vazo?" Deček se je zdrznil, zardel do ušes in v zadregi odgovoril: '^Oprostite, gospod nadzornik, jaz £e ne 1" Šolski nadzornik je osupnil nad tem odgovorom in poklical učitelja na stran. Učitelj se je prestrašil in zajecljal: "Lahko vam potrdim, gospod nadzornik, da on res ni tega storil." Nadzornik se je raztogotil. "Čakajte, vam bom že pokazal!" je zavpil, planil iz učilnice, stekel po stopnicah in se odpeljal — naravnost v prosvetno ministrstvo. V tistih časih je bil na Francoskem prosvetni minister E-douard Herriot. Nadzornika je takoj sprejel. "Nu, kaj vam pa je, da ste tako razburjeni?" je s smehom vprašal bledega pedagoga. "O, ekscelenca . . je začel razburjeno nadzornik. "Pomislite: pravkar sem bil na inšpekciji v šoli in vprašam najboljšega učenca v razredu, kdo je razbil soissonsko vazo. Odgovori mi, da on tega ni storil. Obrnem se na učitelja, pa mi pove: 'Kes je, deček ni razbil vaz«»../ Kaj rečete na to, ekscelenca? ... Ali ni strašno? Takšen pouk imamo v naših šolah!" Herriot je malomarno segel v žep, potegnil denarnico, vzel iz nje bankovec za sto frankov in ljudomilo dejal: "Oh, ali je vredno delati takšen halo zaradi razbite vaze? Evo vam sto frankov, pa jo plačajte!" — in je stisnil okame-nelemu nadzorniku bankovec v roko. Nadzornik je ves poparjen odšel is ministrovega kabineta. Na stopnicah je srečal sek-cijskt ga svetnika, ki je bil še pred nekaj meseci Herriotov zasebni tajnik. Nadzornik mu je sačel ogorčeno pripovedovati o pripetljaju v šoli in kako je učeni Herriot uredil ta škandal. Sekcijski svetnik je dobrodušno potapljal nadzornika po ramenu In ga potolažil: "Dragi prijatelj, če vam je Herriot dal sto frankov, potem je prav gotovo sam razbil soissonsko vazo. .To mi lahko mirne vesti verjamete , .." Mnogi zakonci se ločijo samo zato, da se lahko vnovič poroče L. 1884 je izšel francoski ločitveni zakon kot prvi v kulturnih državah in za pol stoletja, ki je sedaj poteklo od tistega Časa, je izdalo pariško justično ministrstvo "jubilejno" statistiko o uspehih tega zakona. Po tej statistiki so ločitve v tem času naraščale v aritmetični progresiji. Prvo leto se je po njem ločilo 1667 zakonskih parov, lansko leto pa že 28,605. Skupno se ga je poslužilo 722,-866 parov, pri čemer so ženske imele vedno iniciativo. L. 1931 je zahtevalo ločitev 16,000 žensk in le 11,000 moških. Nezvestoba in zakonolom nista bila najpo-glavitnejša razloga, temveč ekscesi, grožnje, pretepanje itd. Pač pa imajo ženske pj glede nezvestobe. Statistika navaja za na Francoskem 5500 loči radi nezvestobe žene ¡i ločitve zaradi nezvestobe Dve tretjini vseh ločence' meli otroke, ki so tedaj I ba vez za zakon. Od 50,( di, ki so se v omenjene ločili, se jih je 12,000 še i spet poročilo, iz tega skle tistflca, da teži več nego ločencev z ločitvijo samo vo poroko. Abstinent — Žganje? Ne, hvali vič, mi ga je zdravnik p dal, drugič, sem obljubi ženi, da ga ne bom pil, in —sem ga izpil že šest sil * Dobra prijateljic» — Veš, Vera, tvoja mi od leta do leta bolj ug TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča d Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, l knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvi slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLA! S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarno Cene zmerne, unijsko delo prve vr»t« Pišite po informacije na naslov: Na sodišču ' Sodnik: "Ali ste bili že kaznovani?" . Obtoženec: "Oženjen sem deset k»t in moja tašča stanuje pri meni." s.n.p.j. printer 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 490< CHICAGO, ILL. Tam sa doba na teljo tudi via ustnica* pojasnil» NAROČITE 81 DNEVNIK PROSVETO Po sklepu 10. redne konvencije ae lahko aaraii ns IU« P'*"«« Stoje eden. dva, tri. Štiri all pet flanov iz ene družine k cn. a.r P ros vet a atane aa vae enako, ia *lane ali neslane $«■00 " «•»" nino. Ker pa «lani ie plafejo pri asesmentu $120 is Udsi».JJS iteje k naročnini. Torej aedaj ni viroka, re*i. d. e I» t P««" S, N. P. J. Uat Proaveta je vaia lastnina in »otovo Je v vse»« ki bi rad iital liat vaak dan. Cena Uatu Prosvets je: Za Združ. države In Kanado $«.00 Za Cirero la Chifaf» * 1 tadnik in................ * *0 2 tednika in............... 100 .1 tednike in............... 2.40 4 tednike In............... 1-20 5 tednikov in............. ni* Za Evropo je----rW^A _ («polnite spodnji kupon, priloiile potrebn« v-ol« ^¡J*'" ' Order v pismu in ai naročite IVosveto, llat, ki je vsm , Pajaanilo:—Vselej kakor hitro kateri teh ilanov prfssjs ', ^ ali ie se preaeli pro* od družine in bo aahteval *sm „ , moral tiati član it dotične drutine, ki Je tako skupn« na ^ Prosveto, to takoj naananiti upravniitvt. lista, «n "^ ^tro vsoto listu Prosveta. Ako tega ne «tore, tedaj tnors datum aa to vaoto naročniku. __ —1 . -.........—-———— ||| PROS V RTA, 8NPJ, 2*57 So. Lawadak Ate.. < Priložena pošiljam »anrfnino aa llat Pro" Ho v«*« $ - . ,/l dr«*"» 1 I) Ime........................................ 1 tednik in. 2 tedniks ia.. 3 tednike ia.. 4 tednike in ■ 5 tednikov in .....$9.00 Naslov draŽine: f) I) .... b? .....................................'.'V (lH .Mlrrih <»••« Ustavile ledaik ia ga pripišite k moji »ar»"«»" 4) D ......................................v M~lo ............................... Nav aareM.........................»ur šara*«*- <1. 4r»*«s * Cl draH«a a... i ft. Sraš»«» M - it