Za gospodarje
Maribor, dne 3. oktobra 1934.
Ali se umetna gnojila izplačajo?
V vseh strokovnih časopisih beremo dan za dnem, naj vporaMjajo kmetovalci več umetnih gnojil. S številkami je vedno dokazano, kako se vsled uporabe umetnih gnojil povečajo pridelki; te številke včasih pojasnjujejo in dokazujejo še slike. Redko pa je poleg te ve« like reklame za umetna gnojila tudi po-
vedano, ali se umetna gnojila tudi v, resnici izplačajo. Na dosti, da se z upo« rabo umetnih gnojil dvignejo pridelki saj so mogoče ti pridelki v ceni tako, nizki, njih pridelovanje z uporaho umet« nih gnojil pa tako drago, da se večkrat ne izplača uporaba umetnih gnojil.
Zato naj priložena preglednica pojas« ni za nekatere pridelke, kako bi se iz« plačala uporaba umetnih gnojil, ako bi gnojili, kakor se v splošnem priporoča.
Pridelek !	Gnojenje na ha v centih				Straški gnojenja y dinarjih			Pridelek v kg	Ako stane 100 kg pridelka	i
	TJ i I a	Thomas, žlindra	kalijeva sol							
				KO P TJ Oi a	Thom. žl.	i 3	skupaj			
j pšenica	2-5	3'—	1'—	457-5	460"—	158"—	1.065-5	665	160-—	
i rž	2-5	2 —	1-—	457-5	300-—	168-—	915-6	631	145-—	
! krompir	2’5	2’5	3'—	457-5	375-—	474-—	1.306-5	2.547	66-—	
pesa	h—	3-—	3 —	732-—	460-—	474-—	1.656"—	3.312	50-—	
seno	h—	2'6	2’-	732-—	375-—	366-—	1.473 -	4.910	30 —	
Iz prednje preglednice razvidimo sle« deče:
Stroški gnojenja se v splošnem krijejo z večjimi pridelki, toda ne vedno, vloremo namreč računati, da se poveča pridelek pri pšenici in pri rži vsled polnega gnojenja na 1 ha za 20 q, tudi v želo neugodnih letih še za 6 do 10 q. Travniki dajejo vsled gnojenja 25 do 50 q večji pridelek, pesa in krompir pa E5 do 100 q.
Ako vpoštevamo posamezne vrste umetnih gnojil, vidimo sledeče:
Popolna gnojila — nitroiaskal.
To gnojilo vsebuje vse glavne hranil« ha snovi, ki jih rabi rastlina. Je pa raz«
m e mm a drago in more kmetovalec me« šati posamezne vrste gnojil bolj poceni, kakor pa dela to tovarna. Razen tega moremo to gnojilo rabiti samo tam, kjer je potrebno polno gnojenje, to se pravi, kjer hočemo dati vse hranilne snovi v obliki umetnih gnojil. Moremo gnojiti z nitro'oskalom tudi samo takrat, ako hočemo dati vsa hraniva istočasno.
Dr' na gnojila.
Pri pšenici in rži se ravna množina dušičnatih gnojil po kakovosti zemlje-Ako dajemo mnogo dušika, se razvije predvsem listje in steblo, rast je bujna in žito lahko poleže. Ako dodamo nekaj fosfornih gnojil, žito manj polčga. V
— 126 —
splošnem dajemo 30 do 40 kg dušika ha 1 ha (umetna gnojila vsebujejo krog Ü6 kg dušika v 100 kg gnojiva). Pri pesi se navadno izplača še okrog 80 kg dušika na 1 ha. Množina je pa odvisna od tega, koliko gnojimo s hleivskim gnojem. Uko gnojimo krompirju s hlevskim gno-'jem, sploh ne rabi več umetnih dušič-natih gnojil. Travnikom smo pred kratkim gnojili še samo s fosfatnimi in kalijevimi gnojili. Ako gnojimo z dušična-timi gnojili, je pridelek mnogo večji, prevladujejo bolj trave, priporoča se večkrat kositi', posebno spomladi čim-preje. Ako gnojimo bolj s fosfatnimi in kalijevimi gnojili, prevladujejo v travi bolj detelje. Namesto dušičnih umetnih gnojil je za travnike pred vsem priporočljiva gnojnica.
Fosfatna gnojila
■vsebujejo povprečno 18 do 20 kg čiste fosforne kisline na 100 kg gnojiva. Koliko dajemo fosfatnih umetnih gnojil, je odvisno od kakovosti tla, od tega, koliko hlevskega gnoja imamo, od vrste rastlin in od plodoreda. Travnikom ne gnojimo preko 60 kg na 1 ha, pesi preko 60 kg na 1 ha, žitaricam samo malo — tam kjer gnjimo s hlevskim gnojem, sta rž in oves lahko skoraj brez fosfatnih gnojil — malo več rabi pšenica. Krompir tudi ne robi fosfatnih gnojil, ako gnojimo zadosti s hlevskim gnojem. Pri pesi dajemo že nekaj fosfatnih gnojil, liot Thomasovo žlindro v jeseni, ostalo pa kot superfosfat v spomladi.
Kalijeva gnojila
dajemo v obliki kalijeve soli, ki vsebuje v 100 kg gnojiva» 40 kg kalija. Rabi pa krompir okrog 80 kg, pesa okrog 100, žitarice pa okrog 40 kg kalija na 1 ha.
Iz prednjega je razvidno, da je množina umetnih gnojil na 1 ha odvisna v veliki meri od tega, koliko moremo dati posameznim rastlinam hlevskega gnoja in gnojnice. Gnoj in gnojnica moreta, če imamo teh gnojil zadosti na razpolago, skoraj popolnoma kriti potrebno po umetnih gnojilih. Zato je velika napaka, da kupujejo kmetovalci razna umetna gnojila, dokler jim propada doma vsled nepravilnega ravnanjz hlevski gnoj in dokler jim teče gnojnica v obcestne jarke in potoke.
Prva dolžnost kmetijskih strokovnjakov je zato v tem, da prepričajo kmetovalce o veliki vrednosti hlevskega gnoja in gnojnice ter komposta. Svetujejo naj jim ob vsaki priliki, kako more ta gnojila najboljše ohraniti in kako mora ravnati z njimi; s primernimi, nepristranskimi podporami ali nagradami naj jim pri tem pomagajo. Šele nato pridejo na vrsto tudi umetna gnojila, ki so gotovo potrebna in važno nadomestilo naravnih gnojil, toda najpreje naj kmet pravilno uporabi to, kar ima doma.
*
Premovanje rodovniške živine v Slovenjgradcu.
V petek dne 21. septembra t. 1. se je vršilo premovanje rodovniške živine za Živinorejsko zadrugo v Slovenjgradcu. K premovanju je bilo prignanih 102 lo 124 v rodovniško knjigo vpisanih glav živine. Premovanje je priredila Zveza selekcijskih organizacij za belo slovensko govedo v Mariboru. Komisijo so tvorili gg.: Anton Rogina iz Podgorja, predsednik zveze; tajnik zveze Emerik Šiftar; podpredsednik zveze g. M. Zupanc, ki je zastopal tudi bansko upravo, oba iz Maribora;. ; ivinoreijski instruktor Gosak iz Ljubljane; dalje predsednik sres-kega kmetijskega odbora g. ing. Vinko Vrhnjak iz Pameč; zvezni molzni nad-kontrolor Schöndorf er; načelnik zadruge Lobe in molzni kontrolorji. Ogledat so si prišli razstavo in premovanje živine tudi predstavniki tukajšnjih javnih uradov in oblasti ter zastopniki sosednjih rodovniških in drugih gospodarskih organizacij.
Živina, ki je bila prignana k premovanju, je bila v splošnem prav lepa, zlasti plemenjaki, ki so dosegli skoraj vse točke. Prvo ;in drugo mesto pri zadružno-rodovniških bikih je dosegel . Anton Rogina iz Podgorja, tretje mesto pa bik g. ing. Vinko Vrhnjaka iz Pameč. Prvo mesto za krave je dosegel g. Fr. Rotovnik iz Pameč, nato so sledili: Goli Karl, Lobe Franc, Po-ngrac Viktor in Günther Erik, vsi iz Slovenjgradca, Ivan Apat in Turičnik Franc iz Starega trga ter lepo število drugih rejcev. Nagrade za bike si bile: prva 600 Din, druga 200 Din, tretja 150 Din. Nagrade za krave so bilo;
— 127 —
prva 250 Din, druga 200 Din, tretja 150 Din in četrta 100 Din. Razen tega so dobili rejci za vsako k premovanju prignano rodovniško žival, ki so dosegla premije, tudi primerni znesek za prigon živine. To je l>ilo potrebno zlasti za rejce iz Razbora, kateri so po 4 ure daleč prignali živino k premovanju, kar je zahtevalo dosti dobre volje in požrtvovalnosti. Podpore za nagrade so prispevali:	banska uprava 4800 Din, sreski
kmet. odbor 300 Din, Kmetijska podružnica 1000 Din, Okrajna hranilnica 500 D ter še druge ustanove manjše zneske od 50 do 100 Din. Prva nagrada za bika n kravo je prejel* tudi lepo trobojnico, katera se je pritrdila prvonagrajeni živali na roge. Oni rejci, kateri so pri* gnali k premovanju celotne skupine *•0-dovniških živali, so prejeli razen nagrad še častno priznanje, oziroma diplomo. Diplomo so dobili naslednji rejci: Lobe in Pongrac iz Slovenjgradca, Apat in Turičnik iz Starega trga, ing. Vrhnjak in Rotovnik iz Pameč ter Rogina iz Podgorja.
Po končanem premovanju, predno so se razdelile nagrade, so živinorejce pozdravili in jih vzpodbujali k nadalj-nemu smotrenemu delu pri živinoreji naslednji gg.:	Anton Rogina v imenu
pripravljalnega odbora, Martin Zupanc kot zastopnik banske uprave, ter Emerik Šiftar kot zastopnik Zveze selekcijskih organizacij. Sledila je razdelitev nagrad, nakar se je vršil v hotelu Goli skupen obed za komisijo, povabljene goste in funkcijonarje zadruge. Obeda so se udeležili tudi predstavniki nekaterih tuk. oblastev, med temi tudi sreski načelnik g. dr. Krašovec, kateri je pozdravil in želel mnogo uspeha ter napredka pri živinoreji v imenu politično oblasti.
To premovanje, ki je bilo drugo, kar se jih je vršilo pri tuk. zadrugi, je pokazalo precejšnji napredek v živinoreji tega okraja v dobi od zadnjega premo-vanja v letu 1931, tako v kakovosti, kakor tudi po številu prignane živine. — Končno naj omenim še agilnejše funkcijonarje tuk. zadruge, ki so mnogo žrtvovali ne samo sedaj, temveč mnogo delujejo in žrtvujejo za povzdigo živinoreje tega okraja. To so gg.: rodovnikar Apat Anton v Starem trgu, načelnik zadruge Lc/be Franc in tajnik Pressnitz Ludvik,
oba iz Slovenjgradca, dalje ing. Vinko Vrhnjak iz Pameč in Rogina Anton iz Podgorja.
Zadrugi želimo, da bi njeno plod ono?-* no delo do prihodnjega premovanja, ki! se vrši leta 1937, bilo kronano s takimi! uspehi, da bi vsaka k premovanju pri* gnana žival dosegla primerno premijo* To naj bi bila prva želja, druga pa naj bo ta, da bi zadružni duh in smisel po smotreni živinoreji prodrl in zajel do tega časa vsakega kmeta živinorejca v vsaki vasi in zadnjega kmeta visoko gor v naše planine.
Vprašanja in odgovori.
A. F. v L. Ali res oni, ki vzame poso« jilo iz posojilnice, postane član iste? —<
Vse posojilnice so tako organizirane, da! so oni, ki posojilo vzamejo, člani poso* jilnice. Oni, ki vlagajo, niso člani. Jam* stvo je ali omejeno ali neomejeno. Orne* jeno jamstvo zahteva od članov jamstn vo v gotovi svoti, neomejeno jamstvoj kolikor je potrebno. Posojilnice na de* želi niso v nikaki nevarnosti, da bi ime* le take izgube, da bi člani morali kaj plačevati. V tem oziru si vam ni treba delati skrbi. Predno bi do tega prišlo, bi že vse drugo gospodarstvo šlo rakom žvižgat.
K, J. v O. Posodil sem kmetu 7000 Din in dru/jemu 2000 Din leta 1927. Ali sta sedaj zaščitena? — Sta. Objavili smo že! novo uredbo. 3% znašajo obresti, na* tančno je vse objavljeno, kako se bodel plačevalo. Shranite si jo!
K. J. v K. Moj dolžnik mi je julija plačal ves dolg naenkrat, toda odtegnil sl je 24%. Obresti še ni plačal. Ali res smo to storiti? — Po prejšnji uredbi o zaščiti kmeta je to bilo notri. Če je vaš dolžnik res kmet v smislu uredbe in ima potrdilo občine, da je kmet v srni* slu zakona o zaščiti, tedaj mu ne mo* rete nič storiti, samo za obresti ga bosta meseca novembra letos lahko prijeli. Nova naredba te	, določbe nič
več nima.
J. P. v G. Imam prevžitek v vinu in obdelavi njive, — VI morate dobiti vino v gotovi količini. Če pa kupovalec noče dati, češ, da ga ne pridela GOO litrov, vam mora v smislu pogodbe dati sadjevca, Tu se ne da nič ispremenitt. če bo red
128
vinograd, ker Je Šmarnico posekal, vam bo dajal samo sadjevca. Kar se tiče njive, ni gnojenje bilo dovolj točno označeno. Ako bi nič ne gnojil, ga lahko takoj primete. Glede zadostnega gnojenja se o priliki obrnite na kmet. referenta pri srezkem načelstvu, da vam da pojasnila, nato lahko tako gnojenje zahtevate.
F. K. v S. Pri nas so razglasili tožbo, fci jo vodi neki odvetnik za ženo, ki je Že pred 10 leti umrla, ima pa še na travniku, ki je zdaj občinski, vknjižbo za. 100 gld. Ali sem dolžen dati izbrisati to, ali ne, ker je bil prej travnik moj. — iKer pokojna nima sorodnikov in ker ste Ivi dali travnik bremena prost, morate to zadevo res tako urediti, kot vam je rekel sodnik. Sodnija je za pokojno uradno vložila tožbo in jd določila odvetnika. Izknjižba znaša 3%.
Razna obvestila.
Štajerska kokošja razstava v Celju v
dn°h 20. in 21. oktobra t. 1. bo obsegovala (vse dobre kmetske rejce celjskega sreza bd Št. Jurija do Vranskega. Doslej je 50 prijav, vendar še končno število ni ugotovljeno. V razstavo se sprejmejo le lepo odbrane, enotne v barvi in starost:1, dovolj težke štajerske kokoši, po dve z lemim petelinom. Ker je petelin za bodoč-host kurjega rodu odločilen, se bo pri ocenah prvenstveno gledalo na njegovo postavo. Zastaven mora biti, širokih in Ernih prsi, zajetnega bolj ravnega života, z belimi ušesi in lepo glavo z nepre-velikim enostavnim grebenom. Na temenu naj nosi manjši položni šop rjavih, ne predolgih peres. Pokončni petelini ne zagotavljajo dobrih nosnic. Tudi kokoš naj bo težka, rdeče-rjava, z ruja-vim vratom, lepimi belimi ušesi in čopkom. Izključene tudi niso jerebičarke ali svetlopšenične barve, samo da sta enaki. Doslej še v Celju ni bilo take razstav ve. Prijavite se v šoli takoj.
Bolniške stroške službodajalec ni dolžan plačati za svojega posla, če se je ta slednji zdravil radi venerične (spolne) bolezni, ali radi poroda, poškodbe po 3. osebi ali sploh radi bolezni, ki jo je zakrivil posel sam vsled malomarnosti ali na kak drug način po lastni krivdi, če pa je-bolezen taka, da mora glačati, pa
plača največ za 28 dni po štajerskem po-selskem redu, po drugih, n. pr. po koroškem in ljubljanskem, samo za 14 dn;. V slučaju, da pa je delodajalec oskrboval svojega posla doma po zdravniku,, naj predloži, bolnici potrdilo dotičnega zdravnika in se mu pri računu to upošteva. To je, od onih 28 dni se mu odbijejo vsi zdravniški obiski na dom. N. pr. neki hlapec se je zdravil v boln ci 36 dni. Delodajalec je dolžan plačati za njega 28 dni, ker pa je imel prej že na dom 6 zdravniških obiskov, plača še samo 22 dni.
Cene in sejmska poročila.
Mariborski živinski sejem 25. 9. lš>34.
Prignanih je bilo 8 konj, 12 bikov, 90 volov, 348 krav in 14 telet, skupaj 472 komadov. Povprečne cene za različne vrste so bile: debeli voli 1 kg žive teže od 3.50 do 4 Din, poldebeli voli 2 do 2.75, plemenski voli 3 do 3.75, biki za klanje 3 do 3.50, klavne krave debele 2.50 do 3.50, plemenske krave 2 do 2.50, krave za klobasarje 2 do 2.25, molzne krave 2.50 do 3, breze krave 2.50 do 3, mlada živina 3 do 4, teleta 4 do 4.50 Din. Prodanih je, bilo 324 komadov.
Mariborski svinjski sejem 28, 9. 1934.
Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 283 svinj, cene so bile sledeče:	Mladi
prašiči 5—6 tednov stari komad 40—70 Din, 7—9 tednov stari 80—90 Din, 3—1 mesece stari 130—180 Din, 5—7 mesecev stari 250—300 Din, 8—10 mesecev stari 350—400 Din, 1 leto stari 600—700 Din, 1 kg žive teže 5—6 Din, 1 kg mrtve teže 8.50—10 Din. Prodanih je bilo 126 svinj.
Mesno cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 8—10 Din, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav in telic 5—6, telečje meso I. vrste 8—12, II. vrste 6—8 Din, svinjsko meso sveže 10—12 Din.
Vrednost denarja. Zadnji teden se je plačalo: za šilinge 8.40 do 8.50 Din, za lire 3.70 do 3.75, za dolarje 41 do 42, za marke 17, za švicarske franke 14.20, za francoske franke 2.80, za pengö 9.50, za holandske goldinarje 29 in za češke kroi ne 1.80 Din.