KRALJ EVI NA g|tS JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
4. kos.	V	LJUBLJANI,	DNE	28.	NOVEMBRA	1929.	Letnik	I.
Vsebina:
15.	Zakon o mednarodni konvenciji za pobijanje prometa in trgovine z nemoralnimi publikacijami in o sporazumu glede pobijanja prometa nemoralnih publikacij.
16.	Zakon o izpremembi zakuna z dne 6. januarja 1929. o izpremembi zakonov o občinah in oblastnih samoupravah.
Zakoni in kraljevske uredbe.
15.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega predsedniki? ministrskega sveta in ministra za notranje posie, namestnika Našega ministra za zunanjo posle, ministra za pošto in telegraf, in Našega ministra pravde po zaslišanju Našega predsednika ministrskega svota
Zakon
o mednarodni konvenciji za pobijanje prometa in trgovine z nemoralnimi publikacijami, ki je bila sklenjena pod okriljem Drufitva narodov v Ženevi dne 12. septembra 1923.,
in o sporazumu glede pobijanja prometa nemoralnih publikacij, ki je bil sklenjen v Parizu dne 4. maja 1910.,*
ki se glasi:
§ E
Odobrujeta se in zakonsko moč dobivata: mednarodna konvencija za pobijanje prometa in trgo-
* »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 21. maja 1929., št. 117/L. — Konvencija in sporazum sta prioličena v francoskem izvirniku in srbskem prevodu.
vilic z nemoralnimi publikacijami, sklenjena pod okriljem Društva narodov v Ženevi dne 12. septembra 1923., in sporazum glede pobijanja prometa nemoralnih publikacij, sklenjen v Parizu dne 4. maja
1910., kolikor ta poslednji te moči še nima. Besedili konvencije in sporazuma se glasita:
Mednarodna konvencija za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi, otvorjena za podpis v Ženevi od dne 12. septembra 1923. do dne 31. marca 1924.
Države: Albanija, Nemčija, Avstrija, Belgija, Brazilija, britanski imperij (z Južnoafriško zvezo, Novo Zelandijo, Indijo in svobodno državo Irskof, Bolgarija, Kina, Kolumbija, Costarica, Kuba, Danska, Španija, Finska, Francija, Grčija, Haiti, Honduras, Madžarska, Italija, Japanska, Letonija, Litvanija, Luxem~ bourg, Monaco, Panama, Holandija, Perzija, Poljska (z Gdanskim), Portugalska, Romunija, Salvador, kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Siam, Švica, Češkoslovaška, Turčija in Uruguay,
z enako željo, čimbolj okrepiti učinljivost pobijanja prometa nemoralnih publikacij in trgovino z njimi,
so se odzvale vabilu vlado republike Francije, naj se udeleže konference, sklicane v Ženevo pod okriljem Društva narodov dne 31'. avgusta 1921. z nalogo, proučiti projekt konvencije, izdelan leta
1910., in pripombe, ki so jih podale razne države, kakor tudi izdelati in podpisati dokončno besedilo konvencije.
V ta namen so bili imenovani za pooblaščence: od predsednika vrhovnega sveta Albanije:
gospod B. B 1 i n i s h t i, direktor albanskega tajništva pri Društvu narodov;
od predsednika države N e m č i j e: gospod G o 11 f r i e d Ase h m a 11 n, svetnik poslaništva, opravnik poslov pri nemškem konzulatu v Ženevi;
od predsednika republike Avstrije: gospod E ni e r i c h 1’ f 1 ii g 1, minister-rozident, predstavnik zvezne vlade -pri Društvu narodov;
od Njegovega Veličanstva kralja B e Ig i j cev:
gospod M a u r i c e D u 11 a e r t, delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi;
od predsednika republijke Združenih brazilskih držav:
gospod dr. A f r a n i o d e A1 e 11 o Franco, predsednik brazilske delegacije na četrtem zborovanju Društva narodov;
•od Njegovega Veličanstva kralja Združene kraljevine Velike Britanije in Irske in britanskih prek morski h domini jev, cesarja Indije:
sir Ar c h ib a,id Bodkin, državni tožilec, delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi;
gospod S. VV. Harris, C. B., C. V. O., izvedenec britanske delegacije na omenjeni konferenci; in za Južnoafriško zvezo: vrlo spoštovani lord P a r m o o r, predstavnik britanskega imperija pri svetu Društva narodov; za d o m i n i j Novo Zelandijo: spoštovani sir J am e s A11 en, K. C. B., visoki komisar za Novo Zelandijo z Združeni kraljevini; z a I n d i j o:
sir Prabhashankar D. Pat tani, K. G. J- E.;
z a s v oJt) od 11 o državo Irsko: gospod Michael M a c W h i t e, predstavnik svobodne države Irske pri Društvu narodov;
od Njegovega Veličanstva kralja Bolgarov:
gospod š. K a 1 f o v, minister za zunanje posle, prvi delegat Bolgarije na četrtem zborovanju Društva narodov;
od predsednika republike Kine: gospod Č e 11 g L o h, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri predsedniku republike Francije, delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi;
od predsednika republike Kolumbije:
gospod Francisco Jose Urrutia, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem federalnem svetu, delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi;
od predsednika republike C o s l a -r i c e:.
gospod M a 11 u e 1 M. de P e r a 11 a, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri predsedniku republiko Francijo, delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi;
ud- predsednika republike Kube: gospod C o s 111 e de la T o r r i o 111 e y P " -raza, senator, predsednik kubanske delegacijo na četrtem zborovanju Društva narodov, ueiegut na mednarodni konierenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njnni;
od iN j e g o v e g a Veličanstva kralja Danske:
gospod A. U 1 d e 11 b u r g, izredni posaanik in poooiasčeni minister pri švicarskem tederaimeni svetu, predstavniki Danske pri Društvu narodov, uoio-gat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovino z njuni;
od Njegovega Veličanstva kralja Španije:
gospod E. d e it' a 1 a c i o s, izredni posumile in poooiasčeni minister pri švicarskem federmnem svetu, delegat na mednarodni konferenci /a pobijanje nemoralnih publikacij in trgovine z njimi;
od predsednika republiko Finske; gospod U r h o T o i v o k a, tajnik finskega poslaništva v Parizu;
od predsednika republike Francij e: gospod G as to 11 D os c ha 111 p s, narodni poslanec, predsednik mednarodne konference za pobijanje prometa nemoralnih publikacij 111 trgovine z njimi;	.	^
gospod J. Honuoquin, honorarni direktor v ministrstvu za notranje posle, namestili Slelegai na rečeni konferenci;
od Njegove g a * Veličanstva kralja G r k o v:
gospod N. kolitis, bivši minister za zunanje posie, delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi;	,
gospod D. E. G a s t o r k i s, bivši direktor za kaznive predmete v ministrstvu pravde, nadomestni doiogat na rečeni konferenci;
od predsednika republike Haitija: gospod Bonamy, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri predsedniku republike 1' rancije, delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi;
od predsednika republiko Hondurasa:
gospod Carlos G u t i e r r e z, opravnik poslov v Parizu, delegat na četrtem zborovanju Društva narodov;
otl Njegovega vzvišenega V i s o č a n -s t v a guvernerja Madžarske:
gospod Zoltan B a r a u y a i, šef kraljevskega madžarskega tajništva pri Društvu narodov, delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi;
od N j e g o v e g a Veličanstva kralja
I t, a lije:
gospod S t e f a n o Cavazzo ni, narodni poslanec, delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi;
od Njegovega V e 1 i 6 a n s t v a c o s a r j a .1 a p a n s k e:
gospod Y. S n g i m n r a, pomočnik šefa japan-skega urada za Društvo narodov v Parizu;
od predsednika republika Lotonij e; gospod Julija F e 1 d m a n s, šef sekcije Društva narodov, delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi;
od predsednika republike Litva-n i j o:
gospod I g n a c o J o n y n a s, direktor v ministrstvu /.a zunanje posle, delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi:
od Njenega kraljevskega V i s o č a n -s t v a 1 u x e m b o n r š k e v e 1 i k e v o j v. o d i n j e: gospod C h a r lli e s V e r m a i r e, konzul velike vojvodine v Ženevi, delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi:
od Njegovega v z v i š e n e ga V i s o č a n -s t v a kneza m o n aš k e g a:
gospod Rodolphe E I I e s - P r i v a t. vicekonzul kneževine v Ženevi, delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi:
od pred s e d n i k a republike P a name: gosimd R. A. A m a d o r, opravnik poslov v Parizu. d e1 ega t na četrtem zborovanju Društva narodov;
od N j e n e g a Veli č a n s t v a kraljice
II o 1 a n d i j e;
gospod A. d e G r a a f, predsednik holandskega odbora za pobijanje trgovine z belimi sužnji, delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi;
od Njegovega c e s a r s k e g a Vel ič a n -s t v a šaha Perzije:
Njegovo Visočanstvo princ M i r z/a Riža K a h n A r f a - E d - D o v 1 e h, predstavnik cesarske vlade pri Društvu narodov, delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine Z njimi;
od predsednika republike Poljske: gospod F. Soka 1. generalni inšpektor dela, delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi; za svobodno mesto G d a n s k: gospod J. M o d z e 1 e w s k i, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem federalnem svetu;
od ]i r o d s e d n i k a republike P o r t u -galske:
gospod d r. A u g u s t o G. D’ A 1 m e i d a V a -sconcellos C o r r e i a, pooblaščeni minister, delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi;
od Njegovega Veličanstva kralja R o m unije:
gospod N. P. C o mučne, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem federalnem svetu;
od predsednika republike Salva-(1 o r a:
gospod J. G. G u e r r e r o, izredni poslanik in pooblaščeni miiyster pri predsedniku republike Francije in pri Njegovem Veličanstvu kralju Italije, delegat'na četrtem zborovanju Društva narodov;
od Njegovega Veličanstva kr a 1 j a Srbov, Hrvatov in Slovencev:
gospod d r. M i 1 u t i n Jovanovič, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem federalnem svetu, delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi;
od Njegovega Veličanstva k r a l j a S i a m a:
Njegovo kraljevsko Visočanstvo princ D a m -r a s D a m r o n g. delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi;
od š v i c a r s k e g a f e d e r a IL n ega svet a: gospod Ernest B e g u i n. poslanec pri državnem svetu, delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi;
od predsednika republike Češko-s l o v a š k e:
gospod dr. Robert F 1 i e d e r, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem federalnem svetu, delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi;
od predsednika republike Turčije: R u c h d y bej, opravnik poslov v Bernu; od predsednika r e p u b 1 i k e U r u -g u a y a:
gospod B e n j a m in Fe r n a n d e z y M e -d i n a. izredni poslanik in pooblaščeni minister pri Njegovem Veličanstvu kralju Španije, delegat na mednarodni konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi,
ki so dogovorili, ko so priobčili svoja pooblastila, spoznana v dobri in pravilni obliki, in sprejeli na znanje končni akt konference in sporazum z dne 4. maja 1!)10. te-le odredbe:
Člen 1. Visoke stranke pogodnice so se dogovorile, odrediti vse, česar je treba, da se izsledi, preganja in kaznuje vsakdo, ki bi storil kakšno izmed spodaj naštetih dejanj, in zato odločajo:
Kaznovati je:
1.) kdor napravlja ali ima v posesti nemoralne spise, nariske, gravure, slikarske izdelke, tiskovine, slike, nabitke, ambleme, fotografije, kinematografske filme ali druge nemoralne predmete, da trguje z njimi alti jih razpečava ali javno razstavlja;
2.) kdor uvaža, prevaža ali izvaža ali dd uvažati, prevažati ali izvažati v isti namen omenjene spise, nariske, gravure, slikarske izdelke, tiskovine, slike, nabitke, ambleme, fotografije, kinematografske filme ali drugo nemoralne predmete ali jih daje kakorkoli v promet;
3.) kdor trguje s takimi predmeti, najsi ne javno, opravlja kakršnekoli operacije, ki se v čemerkoli nanašajo na to, razpečava, javno razstavlja ali daje v zakup te predmete;
4.) kdor zaradi pospeševanja tega prometa in te trgovine, ki ju je treba pobijati, oglaša ali kakorkoli obiavlia. da se nekdo bavi s kakršnimkoli zgoraj naštetim kaznivim dejanjem, oglaša ali objavlja, kako in pri kom jo moči neposredno ali posredno nabaviti omenjene spise, nariske. slikarske izdelke, tiskovine, slike, nabitke, ambleme, fotografije, kinematografske filiue ali kakršnekoli druge nemoralne predmete.
Člen II. Za kaznovanje oseb, ki store eno ali drugo kaznivo dejanje, navedeno v členu T-, so pristojna sodišča države pogodnice, na katere ozemliu se ib storilo dejanje sdmo alli bistven element tega deiania. Prav tako so pristojna zanie. kolikor to dovoljujejo domači zakoni, tudi sodišča države pogodnice. kateri pripadajo, če se najdejo na ničnem ozemlju, celo tudi, če so se izvršili bistveni elementi dotičnega dejania izven njenega ozemlja.
Vsaka stranka pogodnica pa ima pravico, uporabljati načelo non bis in idem po predpisih svojih zakonov.
Člen ITT. Prošnje za sodno pomoč glede kaznivih dejani, ki jih navaja ta konvencija, so vročajo:
1.1 ali z direktnim občevanjem med sodnimi ob-lastvi;
2.) ali po diplomatskem ali konzularnem predstavniku proseče države v zaprošeni državi, Ta predstavnik pošlje prošnjo za sodno pomoč neposredno pristojnemu sodnemu oblastvu ali pa onemu oblastvu, ki ga označi vlada zaprošene države, ter prejme neposredno od tega oblastva spise o izvršeni sodni pomoči.
V obeh primerih se pošlje prepis prošnje za sodno pomoč .obenem najvišjemu oblastvu zaprošene države;
3) ali po diplomatski poti.
Vsaka stranka pogodnica priobči posamič vsaki ostali stranki pogodnioi, katerega ali katere izmed zgoraj omenjenih načinov dopušča glede vročanja njenih prošenj za sodno pomoč,
Vse težkoče, ki se pokažejo ob vročitvah, izvršenih v primerih 1.1 in 2.) tega člena, se rešijo po diplomatski poti.
Razen če obstoji sporazum z drugačnimi odredbami, mora biti redigirana prošnja za srnino pomoč
v jeziku zaprošenega oblastva ali v jeziku, za katerega sta se sporazumeli prizadeti državi, ali pa mora biti opremljena s prevodom v enem obeh jezikov, overovljenim od diplomatskega ali konzularnega predstavnika proseče države, ali od zapriseženega prevajalca zaprošeno države.
Izvrševanje prošenj za sodno pomoč ne more dajati pravice do povračila kakršnihkoli taks ali stroškov.
V tem členu ni ničesar tolmačiti tako. kakor bi bile prevzele stranke pogodnice obveznost, usvojiti v svojem sodnem postopanju dokazila, Iki nasprotujejo njih zakonom.
Člen IV. Stranko pogodnice, katerih zakonodaj-stvo sedaj še no bi dajalo možnosti, da bi dobila ta konvencija moč, se zavezujejo, ukreniti ali predlagati v ta namen svojim zakonodajnim telesom potrebne odredbe.
Člen V. Stranke pogodnice, katerih zakonodaj-stvo sedaj še ne zadošča, pristajajo na to, da se postavijo vanje odredbe o izvrševanju preiskav v krajih, glede katerih je po pravici domnevati, da se napravljajo ali hranijo v njih iz kateregakoli namena, navedenega v členu T., ali zoper odredbe tega člena spisi, nariski. gravure, slikarski izdelki, tiskovino. slike, nabitk.i, amblemi. fotografije, kinematografski filmi ali kakršnikoli drugi predmeti nemoralnega značaja, in da prav tako ukrenejo odredbe za njih zasego, konfiskacijo in uničitevl
Člen VI. Stranke pogodnice so se dogovorile, da. mora, če se prekršijo predpisi člena T. na ozemlju ene izmed njih in je verjetno, da so se izdelali do-tični predmeti na ozemlju druge stranke pogodnice ali da so se uvozili s tega ozemlja, oblastvo, odrejeno na podstavi sporazuma z dne 4. maja 1910., o tem takoj obvestiti oblastvo to druge stranke pogodnice ter mu obenem poslati vse podatke, ki bi mn omogočili, ukreniti potrebne odredbe.
Člen VII- Ta konvencija, katere francosko in angleško besedilo sta enako odločilni, ima datum današnjega dne in ostane odprta za podpis do dne 31. marca 1924. vsem državam, zastopanim na konferenci, vsakemu članu Društva narodov in vsaki državi, ki ji pošlje v ta namen svet Društva narodov en izvod te konvencije.
Člen VIII. Ta konvencija se mora ratificirati. Instrumenti ratifikacije se pošljejo generalnemu tajniku Društva narodov, ki obvesti o njih pologu člane Društva narodov, ki so podpisali to konvencijo. kakor tudi ostale države pogodnice.
Overovljen prepis vsakega ratifikacijskega instrumenta, ki se nanaša na to konvencijo, pošlje' generalni tajnik Društva narodov takoj vladi republike Francije.
Po odredbah člena 18. v pogodbi Društva narodov registrira generalni tajnik Društa narodov to konvencijo na dan, ko stopi v veljavo.
člen IX. Tzza dne 31. marca 1924. more pristopiti k tej konvenciji vsaka država, zastopana na konferenci, ki konvencije ni podpisala, vsak član Društva
narodov in vsaka država, ki ji pošlje v ta namen svet Društva narodov en izvod.
Ta pristop se zgodi z instrumentom, priobčenim generalnemu tajniku Društva narodov zaradi pologa v arhivu tajništva. Generalni tajnik obvesti o tem pologu takoj vse člane Društva narodov, ki so podpisali konvencijo, kakor tudi ostale države po-godnice.
Člen X. Ratifikacija te konvencije kakor tudi pristop k njej ima polnopravno in brez posebno noti-fikacije za posledico istočasni in popolni pristop k sporazumu z dne 4. maja 1910.. ki stopi v veljavo istega dne kakor konvencija sama na celokupnem ozemlju države ali člana Društva narodov, ki sta konvencijo ratificirala ali sta pristopila k njej.
Predhodna odredba pa ne poseza v člen TV. zgoraj omenjenega sporazuma z dne 4. maja 1910., ki ga je uporabljati še nadalje, če bi si izgovorila kakšna država pristop samo k temu sporazumu.
Člen XI. Ta konvencija stopi v veljavo trideseti dan od dne, ko se deponirata pri generalnem tajniku Društva narodov dve ratifikaciji.
Člen XII. Ta konvencija se more odpovedati s pismeno notifikneijo, poslano generalnemu tajniku Društva narodov. Odpoved stopi v veljavo čez leto dni od dne. ko je prejel generalni tajnik priobčilo o njej. ter velja samo za onega člana Društva narodov ali za ono državo, ki sta jo odpovedala.
Generalni tajniki Društva narodov obvesti o vsaki prejeti odpovedi vse člane Društva narodov, ki fo podpisali to konvencijo ali so pristopili k njej, kakor tudi ostale države, ki so podpisale konvencijo ali so pristopile k njej.
Odpoved to konvencije nima ipso factp za posledico tudi istočasne odpovedi sporazuma z dne
4.	maja 1910.. razen če je to v odpovednem aktu izrečno' omenjeno.
Člen XIII. Vsak član Društva narodov in vsaka država, ki sta podpisala to konvencijo ali sta pristopila k njej, smeta izjaviti, da njiju podpis ali pristop k njej ne obvezuje bodisi vseh, bodisi poedinih njiju protektoratov, kolonij, prekmorskih posesij ali ozemelj, podrejenih njiju suvorenstvu ali oblasti, ter smeta pristopiti k njej naknadno posebe v imenu katerihkoli svojih protektoratov, kolonij, prek morskih posesij ali ozemelj, izključenih s to izjavo.
Odpoved je moči izvršiti tudi posebe za vsak protektorat, vsako kolonijo, prekmorsko posesijo ati ozemlje pod njiju suverenstvom ali oblasti: na to odpoved se uporabijo odredbe člena XTT.
Člen XIV. Generalni tajnik Društva narod iv vodi poseben seznamek s podatki o tem, katere države so to konvencijo podpisale, katere so jo ratificirale, katere so pristopile k njej ali katere so jo odpovedale. Ta seznamek je vsak čas dostopen članom Društva narodov ali drugi državi, ki je konvencijo podpisala ali je pristopila k njej. Seznamek se objavlja čim pogosteje.
Člen XV. Vsi spori med strankami pogodnicami. ki bi nastali glede tolmačenja ali uporabljanja te
konvencije, se pred lože, če se ne bi mogli poravnati z neposrednjimi pogajanji, v rešitev stalnemu mednarodnemu sodišču. Če ena ali obe sporni stranki nista podpisali ali sprejeli zapisnika o podpisu stalnega mednarodnega sodišča, se predloži spor, po izboru strank, ali stalnemu mednarodnemu sodišču ali pa razsodišču.
Člen XVI. Če zahteva pet strank, ki so podpisale konvencijo ali so pristopile k njej, revizijo te konvenciji1. mora sklicati svet Društva narodov v ta namen konferenco. V vsakem primeru prouči svet na koncu vsakih pet let vprašanje, ali je primerno sklicati tako konferenco.
V p o t r d i t e v tega so omenjeni pooblaščenci podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v Ženevi dne dvanajstega septembra tisoč devet sto tri in dvajsetega leta v dveh originalnih izvodih, od katerih se hrani eden v arhivu [Društva 'narodov, drugi pa v arhivu' vlade republike Francije.
A I b a n i j a:	B. Blinishti.
N e m č i j a:	Gottfried Aschnianti
(s pridržkom ratifikacije).
A v s t r i j a:	Ad referendum. B. Pfliigl.
Belgija:	Maurice Dullaert.
Brazilija:	Afranio de Mello Franco.
Britanski imperij:	Izjavljam,	da	ne zavezuje moj
podpis nobene kolonije, prekmurske posesije, nobenega protektorata in ozemlja pod suve-renstvom ali oblastjo Njegovega britanskega Veličanstva.
A. H. B. A. H. Bodkin,
S.	W. Harris.
Južnoafriška zveza:	Parmoor.
Nova Zelandija:	J. Allen.
Moj podpis zavezuje ozemlje pod mandatom zapadnega Samoa. J. A.
I n d i j a:	Prabhashankar	D. Pattani.
S v o b o d n a d r -
ž a v a Trsk a:	Michael MacWhite.
B o 1 g a r i j a:	Š. Kalfov.
Kina:	čeng	Loh.
K o 1 u m b i j a:	S	pridržkom	naknadne	odo-
britve parlamenta.
Cosire de la Torriente.
D a n s k a:	Podpisujoč	konvencijo, ki	jo je
izdelala mednarodna konferenca o nemoralnih publikacijah, izjavljam spodaj podpisani delegat danske vlade glede na člen IV. (glej prav tako člen I.); Po odredbah danskih zakonov so dejanja, našteta v členu I., kazniva
š p a n i j a:
F i n s k a:
F r a. u c i 'j a:
Grčija:
H a i t i:
H o 11 <1 u r a s: M a (1 ž a r s k a: Italija:
J a p a n s k a:
L c t o ni j a:
L i t v a n i j a:
L u x e m 1) o u r g: M o n a c o;
P a n a m a: Holandija:
I ’ e r z i j a:
I’ o 1 j s k a:
S v o 'b o d n o m e -sto Gdansk: Portugalska:
samo, kolikor so navedena v členu 184. danskega kazenskega zakona, po katerem se kaznuje vsakdo, ki objavi nemoralen spis ali prodaja, razpečava, širi kako drugače ali javno razstavlja nemoralne slike. Nadalje je treba omeniti, da obseza dansko za-konodajstvo o tisku posebne predpise o osebah, l<i se smejo preganjati za tiskovna kazniva dejanja. Ti predpisi se smejo uporabljati za dejanja, navedena v členu 184., kolikor se dado smatrati ta dejanja za tiskovna kazniva dejanja. Uporabljanje danskega zakonodajstva po teh točkah mora počakati na izpre-membe kazenskega zakona, ki se bo po vsej priliki kmalu izvršila. A. O.
A. Oldenburg.
Emilio de Palacios.
Urho Toivola.
Gaston Deschanips.
J. Hennequin.
N. Politis. D. E. Castorkis.
M. Bonamy.
Ad referendum. Carlos Gutierrez. Dr. Zoltan Baranyai.
Cavazzoni Stefano.
Podpisujoč konvencijo za pobijanje prometa nemoralnih publikacij in trgovine z njimi, izjavljam spodaj podpisani, da nima moj podpis nobenih obveznosti ne za Forinozo ne za Korejo ne za zakupljeno ozemlje Kvan-tung ni' za Karafuto ne za ozemlja, ki so pod japanakdm mandatom, in da se z odredbami člena XV. te iklonveneije ne razveljavljajo odločbo japonskega sodnega oblastva, izdane po japanskih zakonih in uredbah.
Y. Suginiura.
J. Feldmans.
Ig. Jonynas.
Ch. G. Verinaire.
R. Elles-Privat.
R. A. Amador.
A.	de Graaf.
Princ Arfa-Ed-Dovleh (ad referendum).
F. Sokal.
J. Modzelewski.
Augusto de Vasconcellos.
R o m u n i j a; Salvador: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev: Siam:
Švica:
Češko-
slovaška:
Turčija:
U r u g u a y:
N. P. Coinnene.
J. Gustavo Guerrero.
M. Jovanovič.
Siamska vlada si pridržuje pravico, prisiliti stranke, ki bivajo v Siamu, do spoštovanja odredb to konvencijo v soglasnosti z načeli, ki veljajo za uporabljanje siamskih zakonov na tujce. Daniras.
E. Bčguin.
Dr. Robert Flieder.
Ruchdy.
B.	Fernandez y Medina.
Sporazum o pobijanju prometa nemoralnih publikacij.
Vlade spodaj imenovanih držav, enako želeče, olajšati v mejah svojih domačih zakonodajstev medsebojno priobčevanje obvestil zaradi izsledovanja in pobijanja kaznivih dejanj, ki se nanašajo na nemoralno publikacije, so se odločilo, skleniti v ta namen sporazum, ter so imenovale zategadelj svoje pooblaščence, ki so se sestali na konferenci v Parizu od dne 18. aprila do dne 4. maja 11)10. ter so dogovorili te-lo odredbe:
Člen I. Vsaka vlada pogodnica se zavezuje, postaviti ali odrediti oblastvo, ki so mu naloži:
1.) zbirati vsa obvestila, po katerih bi se moglo olajšati izsledovanje in pobijanje dejanj, ki so po njenem domačem za.konodajstvu prekršitve. njih notranjega zakonodajstva o nemoralnih spisih, na-riskih. slikah ali predmetih in katerih bistveni elementi so mednarodnega značaja;
2.) dajati vsa obvestila, ki bi bila primerna, da se prepreči uvoz publikacij ali predmetov, o katerih govori predhodna točka, kakor tudi da se pospeši njih zasega, vse to v mejah notranjega zakonodajstva;
8.) vročati besedila zakonov, ki so v njih državah že izdani ali ki se . šele izdado o predmetu tega sporazuma.
Vlade pogodnice označijo druga drugi po vladi republike Francije oblastvo, ki so ga postavile ali odredile po tem členu.
Člen II. Oblastvo, odrejeno po členu I., sme neposredno dopisovati z njemu ustrezno ustanovo v vsaki ostalih držav pogodnic.
Člen III. Oblastvo, odrejeno po členu I., ima dolžnost, če to ne nasprotuje notranjemu za.konodajstvu njegove države, priobčevati ustreznim oblastvom v
Vseh ostalih državah pohodnicah 'seznamke sodb, izročenih v tej državi, kadar gre za kazniva dejanja, navedena v členu 1.
Člen IV. Državam, ki tega sporazuma niso podpisale, je moči pristopiti k njemu. Svojo namero v to svrlio priobčijo z aktom, ki se deponira v arhivu vlade republike Francije. Ta pošlje po diplomatski poti njegov overovljeni prepis vsaki državi pogol-nioi ter jo obvesti obenem o dnevu, ko se je polog izvršil.
čez šest mesecev od tega dne stopi sporazum v veljavo na vsem ozemlju države, ki je pristopila k njemu in ki postane s tem država pogodnica.
Člen V. Ta sporazum stopi v veljavo čez šest mesecev od dne, ko so se deponirale ratifikacije.
Če ga kakšna država pogodnica odpove, velja odpoved samo za to državo.
Odpoved se priobči z aktom, ki se deponira v arhivu vlade republike Francije. Ta pošlje po diplomatski poti njegov overovljeni prepis vsaki državi pogodnici ter jo obvesti obenem o dnevu, ko se je polog izvršil.
Čez dvanajst mesecev od tega dne prestane veljati sporazum na vsem ozemlju države, ki ga je odpovedala.
Člen VI. Sporazum se mora ratificirati in ratifikacije (se deponirajo v Parizu, čim ibo moglo to storiti šest držav pogodnic.
O vsakem poiogu ratifikacije se sestavi zapisnik, čigar overovljen prepis se vroči po diplomatski poti vsaki državi pogodnici.
Člen VII. Če želi kakšna država pogodnica, da bi stopil ta sporazum v veljavo v eni ali več njenih kolonij, posesij ali oblasti s pravico konzularno-sodne pristojnosti, mora priobčiti to svojo željo z aktom, ki se (deponira v arhivu vlade republike Francije. Ta pošlje njegov overovljeni prepis po diplomatski poti vsaki državi pogodnici ter jo obvesti obenem o dnevu, ko se je polog izvršil.
Čez šest mesecev od tega dne stopi sporazum v veljavo v kolonijah, posesijah ali oblastih s'pravico konzularno-sodne pristojnosti, o katerih govori omenjeni akt.
Sporazum odpove država pogodnica za eno ali več svojili kolonij, posesij ali oblasti s pravico koo-zularno-sodne pristojnosti na način in po pogojih, predpisanih v prvem odstavku tega člena. Odpoved dobi moč čez dvanajst mesecev od dne, ko se je odpovedni akt deponiral v arhivu vlade republike Francije.
Člen VIII. Ta sporazum, ki ima datum dno
4.	maja 1910., morejo podpisati v Parizu do prihodnjega dno 31. julija pooblaščenci vseh držav, zastopanih na konferenci za pobijanje prometa nemoralnih publikacij.
Sestavljeno v Parizu dne četrtega maja tisoč devet sto desetega leta v enem samem izvodu, čigar overovljeni prepis se izroči vsaki vladi podpisnici.
Za Nemčijo:
(L. S.) Albrecht Lentze.
(L. £.) Kurt Joen.
Za Avstrijo in za Ogrsko:
(L. S.) A. Nemes, avstro - ogrski opravilih poslov.
Za Avstrijo:
(L. S.) J. Eichhoff, svetnik c. kr. avstrijske ' sekcije.
Za Ogrsko: v
(L. S.) G. Lers, kr. ogrski ministrski svetnik.
Za Belgijo:
(L. S.)	Jules Lejeune.
(L. S.)	Isidore Maus.
Za Veliko Britanijo:
(L. S.)	E.	VV. Farnall.
(L. S.)	F.	S. Bullock.
(L. S.)	G.	A. Aitken.
Za Brazilijo:
(L. S.) J. C. de Souza Bandeira.
Za Dansko:*
(L. S.)	C. E. Cold.
Za Španijo:
(S. L.)	Octavio Cuartero.
Za Združene države:
(L. S.)	A. Bailly-Blanchard.
Za Francijo:
(L. S.)	R.	Berenger.
Za Italijo;
(L. S.)	J. C. Buzzatti.
(L. S.)	Gerolamo Calvi.
Za Holandijo:
(L. S.)	A. de Stours.
(D. S.)	Rethaan Macare.
Z a Portugals k o:
(L. S.)	grof de Souza Roza.
Za Rusijo:
(L. S.)	Aleksij de Bellegarde.
(L. S.)	Vladimir Deružinskij.
Za Švico:
(L. S.)	Lardy.
§ 2.
Skrb za izvrševanje tega zakona in mednarodnih obveznosti, ki izvirajo iz njega za našo državo, se nalaga ministru za notranje posle, ki se pooblašča, predpisati za izvrševanje tega zakona uredbo s kazensko sankcijo do 30 dni zapora in 3030 dinarjev v denarju za poedina kazniva dejanja, kolikor niso taka navedena in kazniva po drugih zakonih.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
§ 3-
Ta zakon stopi v veljavo čez trideset dni od dne, ko se deponirajo instrumenti ratifikacijo in ko se predhodno razglasi v »Službenih Novinah*.
Našemu ministru za notranje posle, namestniku Našega ministra za zunanje posle in ministru za pošto in telegraf in Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglase ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrb© za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 28. februarja 1924).
Aleksander s. r
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r.
Namestnik
ministra za zunanje posle, minister za pošto in telegraf: dr. K. Kumanudi s. r. Minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
Pripomba. Instrumenti ratifikacije prednje konvencije in prednjega sporazuma so se deponirali v Ženevi dne 2. maja 1929.
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle;
Pov. br. 4181/24).
16.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za notranje posle po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o izpremembi zakona z dne 6. januarja 1929. o izpremembi zakonov o občinah in oblastnih samoupravah.*
§ 1.
Člen 2. so izpreminja ter se glasi:
«V občinah mesta Beograda, Zagreba in Ljubljane se postavljajo in izmenjujejo predsedniki in podpredsedniki (mestni načelniki in podnačelniki) s kraljevim ukazom na predlog ministra za notranje posle, ostali člani občinske uprave pa z odlokom ministra za notranje posle.*
§2.
Člen 4. se izpreminja ter se glasi:
«Pristojnost občinskih uprav ostane še nadalje ista, kakor , je določena z dosedanjimi zakoni (uredbami, statuti) o občinah, število članov občinske uprave pa predpisuje minister za notranjo posle.*
§3.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih Novinali*.
V Beograd u, dne 22. novembra 1929.
Aleksander s. r.
Predsednik	Predsednik
ministrskega sveta, — ministrskega sveta, minister	minister
za notranje posle,	za notranje posle,
častni adjutant	častni	adjutant
Njegovega Veličanstva Njegovega Veličanstva kralja,	kralja,
divizijski general:	divizijski general:
Peter Živkovič s.r.	Peter Živkovič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
* «Službene Novine kraljevine Jugoslavije** z dne 25. novembra 14)29., št. 276. —i Zakon o izpre-
membi zakonov o občinah in oblastnih samoupravah glej v Uradnem listu z dne 17. januarja 14)29., št. 13/5.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tiska in zalaga: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.