Leto 1936 Zopet jc pretcklo leto in utonilo v večnost. Leto dela, trpljenja, uspehov in neuspehov je za nami. Nikdar več se nc povrne. Kar smo izgubili s svojo nesposobnostjo, ali pod silo razmer, vse je pokopano, le zgodovina brezobzirno piše naše boje in rišc naš lik, ki bo čez desetletja v listih zgodovinc časten ali nečasten spomin na nas, kakršnega smo si pač priborili in kakor nas bo ocenila zgodovina. Kdor je zamudil borbo, kdor je zbežal, se vdal ali potuhnil, nikdar več si ne pribori časti v borbi prcteklega leta, leto je zanj izgubljeno, neplodno in negativno. Tako dela ob koncu leta vsak posameznik bilanco, bilanco na splošno, kakor tudi bilanco v poedinih prizadevanjih. Bilance prikazujejo uspeh borbe. Mnogi se ponašajo z velikimi uspehi, drugi gredo razočarani v novo leto. Uspehe in neuspehe spremlja moralna zavest o častnih in nečastnih sredstvih, s katerimi se je boril in ki je edino pravo merilo za ocenitev doseženega uspeha ali neuspeha. Kdor gre z mirno vestjo v novo leto, da se je častno in pošteno boril, da ni kratil časti nasprotniku in ga mazal z blatom, ta je lahko zadnji večer starega leta izpil kozarec vina na svoje poštenje in je veder stopil v novo leto. Mnoga učiteljska pričakovanja se niso izpolnila v preteklem letu. Najbolj pereča vprašanja glede življenjskega obstoja in uspehov učiteljskega poklica so ostala nerešena in stopajo v novo leto. Pred nami vstajajo zahteve, za vse enako važne, od vseh potrebne dejanj. Slabiči ostajajo zadaj, možje se podajajo naprej v prve vrste. Možje hočejo izpolniti leto s svojim delom in udariti v čas in v zgodovino svoj pečat. Uspehi se kupujejo z borbami. — Bilanca l. 1936. je v splošnem ugodrui. Za jugoslovansko učiteljstvo tega ne morem trditi. Pač pa so bili doseženi gotovi uspehi v nekaterih panogah javnega življenja. Tudi mir se ni kršil. Tako mi, jugoslovanski učitelji ne moremo beležiti tolikšnega uspeha, kakor ga ob javljajo drugi — naša bilanca izkazuje samo, da smo moško prenesli mnogo žalitev in ponižanj, in da pogumno stopamo v novo leto. Zgodovina ni od enega leta in ne piše samo zapostavljenja enih, temveč zgodovina strogo in pravično piše dejanja vseh in rodi posledice, ki ne nastopijo takoj, ampak v teku let. Dogodki ne delajo skokov, vzroki rode po železnem zakonu naravnc posledice. Zato nimamo vzrokov, da bi bili malodušni. Naj se strašijo tisti, ki so pogazili Dravico in človeško dostojanstvo! Učiteljstvo se ne bori za oblast, niti se ne peha iz koristoljubja za uspehi. Učiteljstvo se bori organizirano v svoji stanovski formaciji za svoj obstoj, ki mu ga zavirajo oni, ki so mu dolžni rezati kruh, bori se za prospeh šole, ki jo devljejo v nič, ker ne služi njihovim strankarskim koristim, učiteljstvo je na braniku onih pravic, ki jim pripadajo kot Ijudem in kot vzgojiteljem jugoslovanskega naroda. Učiteljstvo služi narodu, zato njegovi cilji niso kratkotrajni in odvisni od samovolie kateregakoli, nego so povezani z življenjskimi interesi vsega naroda, ki niso od dancs do jutri, - - ..'. ¦-.-¦' — služeč intereSom naroda bomo zmagovali in nas ne bo mogoče zatreti, kakor se nas ni zatrlo žalostnega 1. 1936. Lahko se zgodi, da bomo morali tudi tekoče in še katero leto prebresti v takih okoliščinah, kot smo 1.1936. V-jSV: <_-« ««*. -..V; ¦ ¦>. •."-"'-»•-.. ¦• •-_¦•¦ V_i ¦<"-. ,V i- k'-< ::¦':'.'¦:¦¦ .:.. '..- -.'.. -•<' •• ¦-:.•:- v.-*6fc ¦¦\-j&.'i .j«v •..•_. ;¦•.-¦-.•: :-':tjs :_:••¦*' ;.- -r'»'- 'ii. i»W--> '.-*" -JA. . ¦ -'_v. »\.~.:•••;:.: ¦ Pavle Orlovič.