i — Eutheinungtort Ktagentuft !ZJAVA SKUPŠČtNE SR SLOVENUE: P MM MM novo nasi!je nad Stovenci in poskus revizije državne pogodbe Naše voščilo za praznik Avstrije Člen 7 državne pogodbe ^ 7. zlwtr:js&: držgv/jdn: s/ovet:s^e :'n ^rv^ts^e W4w;š:ne M4 Koro-I^ew, Grdd:Ič^ns^ew :n 3f%;er^f?n MŽiv^jo ate pravice pod pogoj:, ^a^or w: drMg: avstrijski drž^f/j^n;, v^/j^čno pravico do svojiž? /astn:A organizacij, zborovanj in :is&a v svo-jen! iastnen: jezica. ^ 2. Avstrijski državljani slovenske in krvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in štajerskem imajo pravico do osnovnega poaka ^ slovenskem z:/: krvatskem jezika zn do ^oz-zzzznez-ncgzz števi/a iastnik srednjik šoi; v (e; zvezi kodo šoiski ačni načrti pregledani zn ko astanovijen odde/ek šo/ske nadzorne ok/asti za siovenske zn krvatske šoie. J 3. V MprzZTjnz/z zn sodnik okrajik Koroške, Grzz^z7čzznj^e zn Štajerske s siovenskim, krvatskim ai: mešanim pre^zTJzz/^Zvozn je sio-venski aii krvatski jezik dopaščen kot aradni jezik dodatno k nemškema. V takik okrajik kodo označke zn napis: topografskega značaja prav tako v siovenščini aii krvaščini kakor v nemščini. ^ -7. Avstrijski državijani siovenske zn krvatske manjšine nzz Koroškem, Gz*zzz7žičzzn^ezn zn Štajerskem so adeieženi v kaitarnik, apravntk zn ^oz/nz/z zzUzznovzz/z v tek ^o^rzz;znzz^ pod enakimi pogoji kakor drag: avstrijski državijani. ^ 3. DcjzZfnojf orgzznžzzzcž;, ki merijo nzz to, da oz7vzzznze;o krvat-skema aii siovenskema prek:vaistva njegov značaj in pravice kot manjšine, se znorzz prepovedati. Entgegnung Na skupni seji vseh (teh zborov skupščine SR Slovenije so v sredo prejšnji feden sprejeti posebno .izjavo o nasiiju zoper stovensko narodnostno skupnost v Avstriji", Izja-va se glasi: V avstrijskem pariamentu in koroškem deieinem zboru zastopane sociaiistična, tjudska in svobodnjaška stranka so skieniie mimo voije Siovencev v Avstriji, da bodo izvedi! kot predpogoj za uresničitev še odprtih manjšinskih vprašanj preštevanje prebivaistva posebne vrste. Deiegati treh zborov Skupščine SR Siovenije ugotavijajo, da se je s tem posiabšat poioiaj siovenske narodnostne skupnosti v Avstriji. Po skoraj 20 ietih od podpisa Državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije niso uresničena doiočiia, ki se nanašajo na pravice in zaščito siovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji. Siovenska narodna skupnost je še vedno izpostavijena raznarodovainemu pritisku in bru-taini gonji veiikonemških šovinističnih in neonacističnih sii. Nedvomno je izraz takšnega stanja dogovor treh vodiinih avstrijskih poiitičnih strank o preštevanju posebne vrste, ki ni ie novo nasiije nad Sio-venci v Avstriji, ampak tud) poskus revizije doiočii avstrijske državne pogodbe. Jugosiavija je kot sopodpisnica Državne pogodbe že večkrat preko Zveznega sekretariata za zunanje zadeve opozorita, da je Avstrija doižna na osnovi te pogodbe zagotoviti posebno zaščito siovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem, ne giede na števiičnost manjšine. Uresničitev zahtev po preštevanju sio-venskega prebivaistva je nadaljnja spodbuda šovinističnim, revanšistič-nim in nacionaiističnim siiam, ki so zainteresirane za vzdušje nacionai-ne nestrpnosti in ki so sovražno razpoiožene do narodnih manjšin in Jugosiavije. Te siie izkoriščajo zahtevo po preštevanju posebne vrste za najboij grobo obiiko pritiska na manjšine. Nedopustno je, da so osnovne čiovečanske pravice predmet in sredstvo medstrankarskega manipuiiranja avstrijskih strank, ki so, kot dokazuje njihov dogovor o preštevanju, pripravijene kapituiira-ti pred nemško nacionaiističnim! in šovinističnimi siiami, kar ne more ostati brez posiedic za demokratičen razvoj avstrijske družbe. Deiegati vseh treh zborov opozarjajo, da je prišio do odiočitve giede zahteve po posebnem preštevanju kijub odtočnemu nasprotovanju siovenske narodne manjšine, ki je izkijučena iz odiočanja in reševanja vprašanj, ki živijenjsko zadevajo njen obstoj in usodo. Še posebej zaskrbijuje dejstvo, da se pri tem javno in nemoteno odvija teror šovinističnih in pronacističnih sii, pri čemer ziasti prednjači Kdrnt-ner Heimatdienst, ki deiuje, ne samo zato, da bi odvzeii siovenski narodnostni skupnosti tistih nekaj pravic, ki si jih je izboriia, ampak da bi Siovenci v Avstriji kot narod- nost izginiti. Avstrijska viada dopušča takšno početje, čeprav bi morati obstoj in tako deiovanje organizacij, ki so dediščina nacistične pretekiosti, prepovedati, saj Državna pogodba kot sestavni dei avstrijske ustave izrecno prepoveduje dejavnost organizacij, ki težijo za tem, da se hrvaškemu in sioven-skemu prebivaistvu odvzame njihov manjšinski značaj aii manjšinske pravice. Takšna poiitika avstrijske viade ter poiitičnih strank, ki so zastopane v avstrijskem pariamentu, je v nasprotju z njihovimi izjavami o žeijah za dobrososedskimi odnosi in po širšem sodeiovanju z Jugo-siavijo. SFR Jugosiavija je svoj interes za razvoj vsestranskega sode-iovanja z Avstrijo že dokazaia. Deiegati prav zaradi tega opozarjajo, da uresničitev dogovora o preštevanju koroških Siovencev ne bo v prid pogicbijanjn zaupanja med jugosiovanskimi narodi in avstrijskim narodom, niti v prid razvoja jugosiovansko-avstrijskih odnosov in da je nasprotna duhu evropskega prizadevanja za mir in medsebojno sodeiovanje in sožitje med narodi. Deiegati, zbrani na skupnem zasedanju zborov skupščine SRS, izražajo zaradi odiočitve avstrijskih strank o preštevanju posebne vrste gioboko zaskrbijenost in podporo pravičnemu boju Siovencem v Avstriji ter demokratičnim siiam v tej državi, M se zavzemajo za uresničitev pravic siovenske in hrvaške narodne manjšine. nas siti in der Wiedergabe von Ausfuh-rungen des Dr. Franci Zwitier in ihrer Ausgabe vom 13. 9. 1974 schreiben Sie unler anderem: — mtadi, neobremenjeni zgodovinarji so samo poskusili prikazati obrambne boje v bolj objektivni zgodovinski luči in že so proti znanstvenim ugotovitvam nastopili ab-wehrkampierji z .znanstvenikom* dr. Neumannom, — Sie unterstellen damit, dal) mein Auttreten gegen vvissenschaftlich verfehlte Auf)erungen in Abhangig-keit von Abwehrkamptern gestan-den ware. Ich stelle richtig, dat; dies nicht der Fali war, und zwar deswegen nicht, weil die Selbstbe-stimmung der Wissenschatt genug Anlaf; ist, gegen Geschichtstat-schungen und Geschichtslugen selbstandig autzutreten. Weiter schreiben Sie: — član študijske komisije dr. Otto Kronstei-ner je podal znanstveno osnovo in razlago slovenskih krajevnih imen na Koroškem in takoj se je oglasil spet isti koroški .znanstvenik* dr. Neumann, da o koroških slovenskih krajevnih imenih ne sme in ne more znanstveno razpravljati in ugotavljati nihče drugi kot koroški znanstvenik dr. Kranzmayer. — Ihre Auf;erung, ich hatte in mei-ner Kritik der Publikation von dr. Otto Kronsteiner behauptet, dat) uber karntnerslowenische Namen niemand anderer wissenschattlich abhandeln durfe ats Dr. Kranz-mayer, entspricht in keiner Weise den Tatsachen. Ich habe keines-wegs (ur Univ. Prot. Kranzmayer ein Alleinarbeitsrecht uber dieses Thema in Anspruch genommen, sondern darauf hingewiesen, dat; Dr. Kronsteiners Publikation ganz uberwiegend au( den wissenschaft- lichen Grundlagen beruht, die Pro(. Kranzmayer erarbeitet hat, und dat) Dr. Kronsteiner daher verptlichtet gewesen ware, dies in jener Weise kenntlich zu machen, die in wissen-schattlichen Publikationen ublich ist. Damit, dat; Sie zweimat das Wort ,Wissenscha(ter" vor meinem Namen unter Antuhrungszeichen setzen, sprechen Sie mir diese Qua-ti(ikat'ion ab. Hier irren Sie deshalb, weil meine Eigenschatt als Wissen-schafter durch die Zah) und Ouali-tat meiner im Druck vero((entlichten Arbeiten und auch durch die von mir mit Ertolg ausgeubten Funktio-nen im wissenscha(tlichen Dienst des Landes Karnten und anderer Institutionen nicht der Beurteilung durch (ach(remde Journalisten un-terliegt und mir nicht abgesprochen werden kann. Or. Wi)he)m Neumann O Zgoraj: „Ortgofor" swo po vc/jrrv-trs^ovMew Z4&0MK pw:7;er:ž o^-gMe ur: to, je sp/o%? Mpravrčer: a/:' ne. Vse^^or pr! je tfr. NeMWr:t!r! prr!Meo do odgovora, jo (zvajr! !Z orwenjenegr! Zr!^Ot!r!, to/w!r!-čd ne^od^o predro^o. 7(r:jt: w!^jer ?!! rečeno, de M!org tdto, ^nr on sm%tr% ;'n prog/r!M zr! „pot*Mrjgnje zgodovt-ne" :n za ^zgodovtns^e /až:", Kt: tn-dr' za drage potvarjanje :n /až. Motren čtove^ ;'n tnd; notren znanstven:^ n: prdtojen :n wprav:'čen, postav/ja-t: trddve, tri morate trd: vetjavne :n otrvezne za vsakogar :n za vse čase. Zato tro tad: dr. Neamann — rad at: nerad — morat prtznat; dra-g:m pravteo, da prtdejo do svojttr za-^tjač^ov :n da povedo svoje mnenje. Predvsem pa dr. Neamann ne more dragtm &rat:tr svotrodo, da s: astva-rtjo svoje mnenje o njem :'n njegov: dejavnost:'. Razvoj v Avstriji da iščemo podporo matičnega naroda in mednarodne javnosti V torek je bil v koroškem deželnem zboru „zgodo-vinski dan". Tako vsaj zatrjujejo tukajšnji dnevniki, ko dajejo izraza svojemu navdušenju, da je v manjšinskem vprašanju prvič po vojni prišlo do soglasnega in skupnega nastopa vseh strank. Če bo šlo pri poročilih, ki naj bi jih na podlagi poziva deželnega zbora pripravili zvezna in deželna vlada, v resnici za objektiven prikaz dejanske-g a stanja slovenske manjšine ter za nepristransko oceno dosedanjih prizadevanj za izpolnitev obveznosti iz državne pogodbe, potem bomo torkovo sejo deželnega zbora tudi koroški Slovenci pozdravili kot „zgo-dovinski dogodek". Vendar se bojimo — in to bojazen nam narekuje predvsem argumentacija, ki je botrovala pri zaploditvi in pri rojstvu omenjenega poziva — da ta dogodek ni bil ..zgodovinski" v pozitivnem smislu, ampak nasprotno v negativnem pomenu, namreč: da je bila s skupnim nastopom v deželnem zboru le kronana in na zunaj manifestirana enotna fronta proti Slovencem. Samo zato, ker smo vlado in javnost opozorili na neizpodbitno dejstvo, da skoraj dvajset let po podpisu državne pogodbe njen 7. člen Še vedno ni izpolnjen, smo koroški Slovenci izpostavljeni hudim obdolžitvam, da blatimo našo državo, da nismo lojalni do nje, da izpod-kopujemo njen ugled v svetu in še številnim drugim žaljivim očitkom. Kaj more in mora slediti na takih predpostavkah zasnovanemu in v takem duhu utemeljenemu pozivu deželnega zbora, res ni težko ugotoviti, zlasti, če se pri tem spomnimo metode, kako je Avstrija pred meseci skušala svojo manjšinsko politiko tolmačiti v pododboru Združenih narodov za preprečevanje vseh oblik rasne diskriminacije. Takratni poskus zavestnega varanja mednarodnega foruma in svetovne javnosti ni uspel in polom so doživeli tudi podobni poskusi na mednarodnih manjšinskih konferencah v Ohridu in Trstu. Tako je ugled Avstrije v zadnjem času res že precej trpel — toda ne po naši, marveč po njeni lastni krivdi! Kajti danes tudi v manjšinski politiki niso več dovolj lepe besede in neobvezne obljube, temveč morejo prepričati edinole dejanja. Da tozadevna dejanja Avstrije v resnici niso takšna, da bi se z njimi lahko mirne vesti postavila v mednarodni areni, najbolj jasno kaže zaskrbljenost, ki jo je opaziti v političnih krogih naše dežele in države v zvezi z internacionalizacijo našega vprašanja. Vendar pa bi se morali na merodajnih mestih zavedati, da je nenadnim zagotovilom pripravljenosti za ..reševanje brez internacionalizacije" težko verovati, če si ogledamo sadove vsega dosedanjega takšnega ^reševanja" in če moramo hkrati še ugotoviti, da se v okviru notranjeavstrijskega reševanja iskanje sporazumnih rešitev skupaj s prizadeto manjšino vsebolj spreminja v prakso brezobzirnega vsiljevanja enostranskih diktatov. Koroški Slovenci smo vsekakor pokazali zvrhano mero potrpljenja in nam nihče — če ni zloben — ne more reči, da ne bi bili pripravljeni iskati rešitve naših vprašanj znotraj Avstrije. Tega skupnega iskanja rešitev nismo prekinili mi, ampak ga je prekinil znani sklep o preštevanju, ob katerem zdaj tudi še tako zvito dlakocepstvo ne more prikriti namere, da bi nadaljnje izpolnjevanje člena 7 pogojevali z eno ali drugo obliko ugotavljanja manjšine. To pa je diktat, ki se mu koroški Slovenci ne moremo in ne bomo uklonili! In to je tudi vzrok, da v našem boju za dosego pravic iščemo — kakor to že dolga leta delajo južni Tirolci — podporo matičnega naroda in mednarodne javnosti. Zavarujmo svojo bodočnost! Gospodarji potoiaj v svetu je bi! močno podoben današnjemu, ko so predstavniki hraniinic vsega sveta zbrani za kongresu v Miianu 27. oktobra 1924 skieniii, da se 31. oktober obhaja tisto ieto in v bodoče vsako ieto kot SVETOVNi DAN VARČEVANJA. Gospodarstvo je trpeio pod bujno intiacijo, njegov razvoj so ovirati stabiiizacijski ukrepi, banke so zažie v težave pri izpiačevanju naioib, brezposetnost je v nekaterih državah dosegia katastrofaien obseg in vrgia deiovne tjudi v brezupen poiožaj... Po petdesetih tetih stižimo in beremo o ztomu bank v Zvezni repubiiki Nemčiji in ttatiji, o težavah privatnih bank ceio v Švici in tudi pr) nas v Avstr))) je Spiožna gospodarska banka na Dunaju ustaviia izpiačeva-nje naioženih denarjev. V avtomobiiskih tovarnah v Nemčiji, v Francij) in itatiji odpu-žčajo deiavce aii pa jim skrčujejo deiovni čas in seveda primerno tudi zasiužek, deio-ma kar na poiovico dosedanjih prejemkov. Ceio svetovni veiikan Phiiips že v domovini koncerna na Nizozemskem zapira tovarne. Porast cen pa je samo nasproti tani dosegei juiija v Grčiji 31,8'/., v itaiiji 18,4 v Ve-iiki Britaniji 17,1 "/o, v Franciji 14,4'/., v ZDA 11,7'/., pri nas v Avstriji 10,0'/., v Švici pa 9,8'/.. Ukrepi za ustavitev tega razvoja in za zavarovanje vrednosti denarja so v posameznih državah žeto občutni, itatija je drastično omejita uvoz biaga in prenos deviz, za ustavitev propadanja tire pa je moraia posojiiodajaicem vročiti vse svoje rezerve ziata in deviz kot jamstvo. Tudi v Avstriji trdo občutimo predpise o omejitvi kreditov, za zavarovanje piačiine sposobnosti in zmanjšanje obtoka denarjev. Gospodarski veji turizma vseh vrst in stavbarstva, ki sta dosie) računati z ..večnim" naraščanjem, sta s šokom sprejeti prvo občutno nazadovanje, ko so izostati nemški in zapadni gostje in so bite v posiedici ustavijene obsežne investicije v turizmu in z njim povezanih panogah. Tudi arabsko oije in surovine nerazvitih držav, ki niso več vir neomejenega izkoriščanja, so sprožiia nove vaiove infiacije, kriz in zapietijajcv, k) nam naiagajo skrbi in raz-mišijanje. Kakor pred petdesetimi ieti, nam more zavarovati bodočnost v vetikem in podrobnem samo iastna odiočitev, samopomoč, varčevanje. Na vseh področjih: z zemijo, s surovinami, z energijo, s prehrano, z investicijami in z izdatki. To spoznava svet, ..bogate" industrijske in .nerazvite" miade države; to veija za državo prav tako kakor za našo ogroženo in zapostavijeno narodno skupnost na Koroškem. Osebno vemo za potrebnost varčevanja vsi, k) ne živimo na račun deia in izkoriščanja drugih, ki odgovorno deia-mo danes za jutri in za bodočnost. Veiike resnice so enostavne. Pred petdesetimi ieti so pogumni kiicarji sred) krize pozvati svet k odpomoč) — varčevanju. Tudi brez Kreiskega nas obvezuje spoznanje: osebno, vsak dan, ceio pri britju je treba misiiti na varčevanje! Tudi naš avstrijski šiiing praznuje v kratkem petdesetietnico svojega žlvijenja. Čeprav veija njegova današnja kupna moč samo še 6,23'/. prvotne ob njegovi uvedb), siuži nad 210 miiijard njegovih enot kot prihranjene naiožbe razvoju razmeroma mirnega gospodarstva in povprečnega biago-stanja v državi. Vsak varčevani šiiing našega čioveka pomaga, da stopnjujemo osebno biagostanje posameznika, neodvisnost in varnost svoje skupnosti. Varčevanje je bodočnosti nas vseh dodatno zavarovanje. Or. A/Zrf ZwZ;:cr Jugoslavija bo našla način in metode da bo zaščitila pravice svojih manjšin ,Še vedno se skušajo site mednarodne reakcije in fašizma zoperstaviti zmagovitemu pohodu idej miru, enakopravnosti, sodelovanja in socializma. Nedaieč od naših mejo se zbirajo fašistične horde, ki mečejo bombe in ubijajo. Tisoči bivših esesovcev, ki jih moti stovenska gimnazija v Celovcu, se neovirano sestajajo in nesramno napadajo slovensko narodnostno manjšino v Avstriji ter grozijo, kot so grozili pred tridesetimi leti." Tako je poudaril sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, ko je minuti petek govoril na veliki slavnosti v Kamniku, kjer so proslavljali 70-letnico tamkajšnje tovarne Stol, največjega industrijskega podjetja v tem delu Slovenije. V svojem govoru je prikazal velikanski razvoj Jugoslavije po osvoboditvi in dejal, da je delavski razred Jugoslavije, ki je zmagal v vojni, prebrodit vse težave prvih povojnih let socialistične graditve ter ustvaril pogoje, da se ta, pred vojno zaostala agrarna dežela preobrazi v moderno, srednjerazvito, socialistično skupnost, v kateri delovni ljudje vse bolj in bolj gospodarijo s svojim delom in življenjem. Stane Dolanc je omenil tudi pojave protisocialističnih skupin iin dejal, da so to samo Avstrija ne sme pozabiti kaj ji je prinese! hitierizem Na pros/dv: 30. oZ?/etM:ce osuoZ-oč/Ztvč Ma^ars^e je sekretar ZN/ /are /?:/:'<: go-por:7 far/r o cc/Hos/Z? ?ne