LETO XXI. — Številka 80 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO KRANJ, sobota, 12.10.1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah N J S K O SOCIALIST I Č N E Praktična vaja civilne zaščite Hitro menjavanje dogodkov v svetu, i^^J* Seanse lih narodov, vojaško poseganje v oboroževalna tek- hladne vojne in nevarnosti vojnega P°*ara' ob,ektivna resnima ... Takšna in še manj lepša je realna in °bJ«£^ raz. ca današnjega sveta. Tam. kjer se nad J^™ P™d^ke vrednoti mir, tam kjer se ra/blnujo kakršne ko norme in pravice narodov, tam je človek Prav ta objektivna realnost pa terja "-^^^fi Pravljenost in skrb. Nikjer namreč tua majhni da se v primerjavi z velikimi blokovskimi silami tudi m narodi ne morejo boriti za svoj obstoj. Prav to dejstvo v današnjem svetu nam narekuje nenehno pripravljenost. V tej pa ni zajeta le obramba, marveč tudi zaščita in skrb za Človeka. Prav zato v zadnjem času tudi govorimo toliko o civilni zaščiti. Ob nenadnem napadu oziroma vdoru sovražnika, naj bi bile te enote prve, ki bi preprečevale razdiralno stihijo. Zato pa ni dovolj, da obstojajo le na papirju. Ni dovolj, da so zapisane le v zakonu, ampak morajo dejansko živeti; in to povsod: v delovni organizaciji, krajevni oziroma mestni skupnosti, v ustanovi, v občini. V osnutku zakona o narodni obrambi, ki bo kmalu sprejet, je podrobno določena njihova organizacija in pomen. Ko je svet za narodno ob- , rambo pri kranjski občinski skupščini aprila letos razpravljal o teh vprašanjih, je sPrejel sklepe, da se bo oktobra v Kranju izvedla vaja civilne obrambe. Namen je VaJe je bil žc takrat določen: Prikazati pripravljenost civilnega prebivalstva in teritorialnih enot občine za hitro «vedbo mobilizacije in prehod v vojno stanje, organizacijo civilne zaščite ter njeno delovanje. Ta vaja bo v branju prihodnjo soboto, 19. oktobra. Začela se bo v zgodnih zutranjih urah in bo Rajala do zgodnjih popoldanskih ur. *e v zadnji številki smo za-p sall, da bodo vanjo vključe-ni občinski upravni organi, gospodarske organizacije hi nstanove, enote civilne zašči-t€ in del vojaških enot. Po-r2*J naj bi se v tej vaji po- pripravHmo.it otiro-jVa način ukrepanja v občin-k-1 "Pravi, tovarni Sava ln raJevni skupnosti Vodovod- ni stolp. Seveda pa bodo v vajo vključene tudi druge delovne organizacije in razne javne službe. Te naj bi praktično pokazale, kako je treba ukrepati pred neposredno vojno nevarnostjo oziroma vdorom sovražnika na naše ozemlje in kaj storiti ob morebitnem letalskem napadu. Zato v vaji ne bo šlo zgolj za formalno ukrepanje, marveč za širšo akcijo. Tako se bo že v zgodnjih jutranjih j urah del občinske uprave pre- \ selil iz občinske stavbe in delal na terenu. Hkrati pa se : bodo v to vključile tudi razne I druge službe, ki bodo skrbe- I le za nemoten potek in koordinacijo vaje ter drugih udeležencev v njej. ! V programu vaje je ob 9. ■ uri predviden prikaz letalskega napada s klasičnim orož- | jem na tovarno Sava. Ta napad bo dejansko vseboval vse podrobnosti morebitnega takšnega napada na katerokoli industrijsko ali drugo delovno organizacijo. (Imel pa seveda n,e bo dejanske rušilne in razdiralne moči tovrstnih napadov.) Po tem napadu se bo vključil v vajo štab civilne zaščite v tovarni Sava. Za začetek in konec zračnega napada pa bo dan takrat tudi znak. Drugič ta dan bodo sirene najavile nevarnost zračnega napada ob 10. uri. Takrat naj bi letala izvedla napad na letališče Brniki. Tretjič pa bo s sirenami sporočena nevarnost zračnega napada ob 12.03 Takrat bo ob 12.06 severozahodno od Kranja izveden improviziran atomski napad. Ob vseh teh znakih bodo delovale tudi enote civilne zaščite v krajevni skupnosti vodovodni stolp. Toliko torej o značilnosti vaje. Ker bo to nedvomno za- nimiv prikaz izvedbe hitre mobilizacije in organizacije civilne zaščite — kar pa bi ob morebitnem dejanskem napadu morali storiti povsod v občini oziroma v vseh občinah v republiki in celotni državi — pa si bodo vajo ogledali predstavniki vseli slovenskih občin, rezubliških organov in deloma tudi sosednjih republik. Sicer pa pri vsem tem ne gre le za zanimivost, marveč tudi za pomembnost te vaje. Pisali smo že, da bo to prva vaja v naši republiki. Prav zalo pa bo to tudi praktični prikaz, kaj vse bodo morale tudi druge občine (delovne organizicaje in krajevne skupnosti) v Sloveniji urediti na področju civilne zaščite. Zato bo o vaji posnet tudi film, ki naj bi v prihodnje služil kot splošno študijsko gradivo. Razen tega pa bo ta dan dopoldne pred avlo občinske skupščine v Kranju odprta tudi razstava tehnične opreme za potrebe osebne zaščite. Čeprav bomo o vaji še pisali, smo že danes dolžni opozorilo prebivalcem Kranja. Za nemoten potek vaje in delovanje sodelujočih v njej bo sicer poskrbljeno, vendar pa naj prebivalci, ki bodo priče poteka vaje, z vso resnostjo upoštevajo navodila in opozorila odgovornih za red. A. 2alar fm.................IHIIIinilllllT---------........■■■■n,..,mMmiUMHI«UmiWft I novo — novo — novo | I Ženske nogavice gQIJJ P AN CEP ^ če želite eleganco, kakovost in trajnost, se odločite za nakup nogavic = ženske nogavice GOLD PANCER GOLD PANCER po ceni 20,15 ND v veselje vsaki ženi Odslej naprodaj v vseh prodajalnah veletrgovskega podjetja Kokra Kranj v Kranju, na Bledu, Jesenicah, v Tržiču, Škofji Loki, Gorenji vasi, Žireh in Metliki. Tovrstni nakup — vaše in naše zadovoljstvo! KOKRA —KRANJ KRANJ 1 uiiiiniimiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiumimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiinn^...............udiimf 11 mladincev sprejetih vZK Občinski komite Škofja Loka zagovarja ustanovitev aktiva mladih komunistov V Škofji Loki se mladi pripravljajo na izredno mladinsko konferenco, ki bo 20. te-! ga meseca. Sprejeti namera-i vajo nova statutarna pravila j za občinske organizacije S • I. sejem obrti in opreme v Kranju Danes so v delavskem domu v Kranju odprli I. sejem obrti in opreme. Na tem sejmu, odprt bo od 12. do 21. oktobra, sodeluje prek 50 razstavljavcev s področja zasebne in družbene obrti. Zanimivo je, da je na tem sejmu veliko oblačil oziroma različnih modnih konfekcijskih izdelkov. Ko smo se pred kratkim pogovarjali z direktorjem Gorenjskega sejma Alojzom Okornom, nam je povedal, da je želja in namen prireditelja, da bi ta sejem v prihodnje postal tradicionalen. S tem sejmom pa letošnja sejemska sezona v Kranju še ne bo končana. Od 15. do 26. decembra bo namreč še tradicionalni Novoletni sejem. Hkrati pa nam je direktor povedal, da je že odobrena lokacija za gradnjo novih sejemskih prostorov v Kranju. Dokončno je določeno, da bodo novi prostori v Savskem logu. Prizadevali si bodo tudi, da bodo ti prostori zgrajeni že 1970. leta. A. ž. ZMS, razpravljati o nedavnem kongresu mladine v Velenju in potrditi novega predsednika občinskega komiteja Borisa Klemenčiča, ki zamenjuje Milka Okorna (slednji je oblekel vojaško suknjo). Ob tej priliki bodo tudi podelili diplome in pokale najbolje uvrščenim ekipam na športnih tekmovanjih v mesecu mladosti. Mladi iz najrazličnejših aktivov v občini so se tedaj pomerili v malem nogometu, košarki, odbojki, rokometu, namiznem tenisu, streljanju in. šahu. Zvedeli smo tudi, da je 26. septembra 11 mladincev stopilo v vrste ZK. S tem so se pridružili deseterici, ki je bila sprejeta že poprej. Nasploh v Škofji Loki ugotavljajo, da vlada med mladino vse večje zanimanje za Zvezo komunistov (prosilcev za vstop vanjo je še okrog 30). Prav spričo tega komite ZMS meni, da bi bilo treba v občini ustanovili samostojen aktiv mladih komunistov. »g I. SEJEM OBRTI I1M OPREME V KRANJU, OD 12. —21. 10.1968 Delavska univerza Kranj je ta teden priredila v hotelu Grad Podvin šestdnevni seminar za urednike tovarniških glasil in drugih sredstev obveščanja. Seminarja so se udeležili uredniki 16 glasil iz vse Slovenije. Na njem so razpravljali o vsebini in načinu obveščanja članov kolektivov in o tehničnem urejanju tovarniških glasil. Udeleženci seminarja so med šestdnevnim delom izdali tudi poseben časnik. — Foto: F. Perdan Uresničiti je treba predvsem nova merila sprejemanja v ZK V radovljiški občini pripravljajo sprejem 50 mladincev v ZK Na torkovi seji komiteja občinske konference zveze komunistov v Radovljici so člani razpravljali o pomlajevanju organizacije ZK oziroma sprejemanju novih članov in o skupščinskih volitvah, ki bodo prihodnje leto. Ko so govorili o sprejemanju mladih v zvezo komunistov so ugotovili, da priprave za sprejem v občini potekajo pravzaprav že celo leto. Tako so prvič govorili o pomlajevanju organizacije ZK že decembra lani. Vendar so v dosedanjih razpravah nekajkrat ugotovili, da je v radovljiški občini teže vključiti v različne dejavnosti šolsko in študentsko mladino. Znano je namreč, da v občini ni šol druge stopnje. Tako se mladinci vozijo večinoma v Kranj in v Ljubljano. To pa so do neke mere objektivne težave, da jih organizacije ZK in druge v občini težko zaposlujejo v različnih dejavnostih. Vendar pa so po objavi smernic predsedstva in izvršnega komiteja ZKJ razprave v radovljiški občini zopet oživele. Tako so v zadnjem času organizacije ZK, dra-fitva, posamezniki, občinski komate mladine in drugi predlagali okrog 50 mladih za sprejem v zvezo komunistov. Z vsemi temi bodo v prihodnje imeli različna posvetovanja. Hkrati pa menijo, da jih bodo sprejeli v ZK še ta ali pa prihodnji mesec. Takoj po sprejemu pa bo- do pri komiteju občinske konference ZK ustanovili aktiv mladih komunistov. Na seji so namreč menili, da po sprejemu sodelovanje in delo z mladimi ne sme prenehati, marveč jim je treba pri njihovem delu pomagati, jih spodbujati itd. Prav slednje pa v organizaciji zveze komunistov pomeni veliko preobrazbo. Takšen način sprejemanja in dela z mladimi komunisti namreč v celoti spreminja dosedanja merila za sprejem v ZK. Ce se namreč spomnimo, da je bil še do nedavnega eden od osnovnih pogojev za sprejem mladih v zvezo komunistov ta, da je bil mladinec že pred sprejemom idejno razgledan in sposoben za aktivno delo na vseh področjih, tako da je bil njegov sprejem v ZK zgolj formalnost, potem nam je razlika med sedanjim kriterijem, ko ugotavljamo, da je mlademu človeku — članu zveze komunistov po sprejemu treba pomagati, ga izobraževati in navajati na aktivno in odgovorno delo, najbrž jasna. Takšno pojmovanje je nedvomno korak naprej in hkrati eden od osnovnih pogojev uresničevanja vsebinske reorganizacije zveze komunistov. Le tako bo namreč zveza komunistov postala mlajša — tako po.sestavu članstva, kot tudi po vsebini delovanja. In še nekaj moramo upoštevati pri tem vprašanju. Nevzdržno bi namreč bilo, da bi se občinske organizacije zveze komunistov (pa tudi druge) ob uresničevanju smernic, vsebinske reorganizacije ZK itd. zapirale zgolj za občinske meje iin tako druga za drugo postopoma uresničevale naloge, ki jih terjajo ta vprašanja. Potrebno je večje sodelovanje in širše dogovarjanje. In prav to so poudarili tudi na torkovi seji komiteja občinske konference ZK v Radovljici. Rekli so, da bi se o takšnem oziroma enotnem načinu sprejemanja morali dogovoriti vsi komiteji občinskih konferenc ZK na Gorenjskem. V drugi točki dnevnega reda, ko so govorili o skupčin-skih volitvah, pa so sklenili, da bodo sestavili akcijski program in skušali v njem uskladiti naloge vseh družbenopolitičnih organizacij pri razpravi in pripravi le-teh v občini. A. Žalar Nadaljevali bodo z vikend seminarji Občinski komite zveze mladine v Radovljici bo v prihodnjem jesensko-zimskem obdobju spet nadaljeval z vikend seminarji. Tako bodo že danes (sobota) in jutri na Vodiški planini člani aktivov zveze mladine iz radovljiške občine razpravljala o odnosih med KP ZSSR M ZKJ in o obrambi domovine ter časti in ponosu mlade generacije. Trenutno pa se v radovljiški občini pripravljajo na konference aktivov zveze mladine. Predstavniki občinskega komiteja bodo te dni obiskali vse aktive v občini. Na teh predkonferenčnih sestankih bodo govorili o bodočih vodstvih aktivov in o delovnih programih. Na seji občinskega komiteja so sklenili, da bodo konference vseli aktivov ZMS v občini končane do 15. novembra. Mesec dni po tem pa bodo pripravili tudi občinsko konferenco zveze mladine. Razen tega razpravljajo, da bi v prihodnje delal na občinskem komiteju profesionalni sekretar. Sklenili so tudi, da bodo po konferenci ustanovili nekatere komisije, ki so jih pred dvema letoma ukinili. V delo zveze mladine v občinskem komiteju in v aktivih pa bodo skušali vključiti tudi studente in šolsko mladino. A. 2. Še širši sindikalni posvet Na Jesenicah je bil v torek zadnji posvet pred občnimi zbori sindikalnih organizacij, ki jih je v jeseniški občini 61. Na širši posvet so povabili člane plenuma ObSS, predsednike in člane IO sindikalnih organizacij s področja jeseniške občine, člane strokovnih odborov ObSS in predsednike sindikalnih odborov jeseniške železarne. Uvodoma je govoril sekretar konference ZK občine Jesenice tov. Pavel Lotrič o zunanjepolitičnih dogodkih. Navzoče je seznanil o smernicah, ki si jih je začrtal češkoslovaški narod z januarskim plenumom, o namenu varšavskega sporazuma in intervencij i ^vojaških sil na Češkoslovaškem, o dogodkih, ki so se dogajali na Češkoslovaškem po intervenciji vojaških sil, o pomenu »sporazuma« v Kremlju in podobnem. Močno je podčrtal tudi stališče Jugoslavije do dogodkov, ki so se dogajali in se še dogajajo na Češkoslovaškem. V zvezi vseljudske pripravljenosti pri nas je opozoril na realnost in važnost vsestranske pripravljenosti. Osrednja točka posveta je bilo poročilo predsednika ObSS Jesenice tov. Štefana Rodija. Govoril je o nalogah sindikata, ki Jin je nakazal VI. kongres ZKS in o pripravah na bližnje občne zbore sindikalnih organizacij. Tudi na tokratnem posvetu je podčrtal pomen vsebinske, kadrovske in organizacijske pripravljenosti na občne zbore. P.U. Tudi v Radovljici kandidati za vodstva ZK Minuli teden je bila v Radovljici peta seja občinske konference zveze komunistov. Na njej so razpravljali o poročil11 o delu centralnega komiteja ZK Slovenije med V. in VI. kongresom in o možnih kandidatih za vodilne organe ZK Jug°" slavije in ZK Slovenije. Na seji so za delegata za IX. kongres zveze komunistov Jugoslavije izvolili Ludvika Reklja, delovodjo v Gozdnem gospodarstvu Bled. A. 2. 2 ELITE ZASTONJ OSEBNI A V HO ALI ENO OD POTEM VARCUJTE PRI Gorenjski kreditni banki kjer je razpisano NAGRADNO ŽREBANJE lastnikov vezanih hranilnih vlogi ^^823067031061592667303443036743^^^^68822448 e dni je tovarna Sava začela graditi podaljšek nove pnevmatikame na Laborah, kjer že sedaj ratuje delovna enota polizdelki. Trenutno so postavili temelje, kjer bo kasneje skladišče su-. ' sestavljalnica, valjarna, konfekcija in vulkanizacija. — Foto: F. Perdan 17. in 18. oktobra bo na Bledu XVI. gostinsko-tursstični zbor Slovenije s Prihodnji teden, v četr- v teku s pladnji, valjanju :! tek in petek, bo na Bledu sodčkov za pivo in v pol- :! že šestnajstič zapored go- njen ju kozarcev, stinsko — turistični zbor Kot računajo, se bo 17. js Slovenije, ki ga prireja in IS. oktobra na Bledu §■ sindikat delavcev storit- zbralo okoli 1500 gostin- |j venih dejavnosti Jugosla- skih in turističnih delav- «5 vije — republiški odbor cev. Na dvodnevni razšla- ss za .Slovenijo. Program vi pogrinjkov bomo lahko fS zbora je razdeljen na dva videli okoli 20 različnih s« dela — v prvem delu, vrst pogrinjkov, posebno *■ strokovnem, bo na spore- zanimiva pa bo tud: kuli- j; du posvetovanje o pro- narična razstava. Pravila «■ blematiki v turističnem letošnjega zbora med dru- » gospodarstvu. Poleg po- ■ gim tudi določajo, da mo- |S svetovanja bosta tudi raz- rajo biti vsi razstavljeni jj stava pogrinjkov in kuli- izdelki na razstavi po-narična razstava. Novost grinjkov in na kulinarični letošnjega zbora gostin- razstavi tudi naprodaj v «■ skih in turističnih deiav- lokalih posameznih proiz- cev pa bo srečanje učen- vajalcev razstavljenih iz- jg cev gostinskih strokovnih delkov. nm šol iz vse Slovenije — to Razstavi bo spremljala jS srečanje bo dopoldne 18. tudi vrsta strokovnih raz- li oktobra, medtem ko se stav posameznih proizva- « bodo učenci gostinskih jalcev — kot na primer strokovnih šol popoldne proizvajalcev alkoholnih »■ pomerili med seboj v pijač, predstavnikov trgo- :s športnih disciplinah. vine, izdelovalcev gostin- iS Kot rečeno, letošnje go- ske opreme, posamezna iS stinsko — turistični zbor podjetja pa bodo pripra- 11 na Bledu bo imel dva de- vila tudi brezplačne po- «■ la, strokovni in rekreacij- kušnje svojih izdelkov. »■ ski. V tem rekreacijskem Omeniti gre tudi, da so i delu se bodo gostinski in za omenjeni zbor pokaza- 33 turistični delavci pomeri- la veliko zanimanje šte- 55 li v veslanju, kegljanju, vilna podjetja iz naše « tekmovanju z zračno pu- države in iz tujine, ki že- »■ ško, šahovskem brzotur- le gostinskim in turistič- ;s nirju in v malem golfu. nim delavcem pokazati ;3 Posebna zanimivost pa svoje izdelke. bo tekmovanje natakarjev V. Guček |S ■■ ■■ !S !:::::::K:::::::::::::::::::s:::::::::::::::::::::::::::£::::::::::£iiii»:£::ss naselje Plavž na Jesenicah pred časom ni imelo nobenega gostinskega lokala, se je hotel R8ZStžlV«l IVlurke Hiiin>n.eg«i luivaia, se jc nui« že h-f odIočil 23 gradnjo bifeja, restavracije in bara. Prejšnji mesec so odprli v tem naselju Vsi Take restavracijo kot bar in dve posebni sobi pa bodo gradili postopoma. Ko bodo 1 Prostori tudi opremljeni, bo vrednost tega objekta znašala okrog sto milijonov starih dima1^-' Razen tega pa je predvideno, da bo na tem prostoru v prihodnjih nekaj letih zrasel ^"VJsi gostinsko-trgovski center. — Foto: F. Perdan Trgovsko podjetje Murka Lesce je v zgornjih prostorih Kazine in prostorih bivše ambulante na Bledu organiziralo razstavo stanovanjske opreme. Razstava bo odprta do konca meseca. V teh jesenskih mokrih dneh, ko je kopalna sezona že za nami, je razstava na Bledu privlačna točka za domače in tuje turiste. O tem smo se prepričali v nedeljo, ko se je v zgornjih prostorih Kazine kar trlo ljudi. Razstava je res okusno aranžirana in jo priporočamo za ogled. J. Vidic ^e dni so na novi bohinjski cesti končali z zadnjimi deli. Fotografija je bila posneta v četrtek Prikazuje polaganje fine asfaltne obloge na odseku pri Nomnju. — Foto: F. Perdan V času I. sejma obrti in opreme od 12. do 21. 10. nudimo na prodajnem prostoru ELITA - konfekcija ŽENSKE PLAŠČE po znižani ceni MOŠKE PLAŠČE po znižani ceni 140,00 Din od 140,00 do 190,00 Din Po ugodnih cenah prodajamo tudi moške obleke in vetrovke, elastične hlače in puloverje. Trgovsko pod j 2t je ELITA KRANJ Seja občinske konference ZK Jesenice Gospodarski problemi na tekočem traku jeseniškega okrožja v Jeseniškem rovtu. Na sestanku so izvolili šestčlansko komisijo za sestav programa za akademijo 2. novembra, ki bo v gledališču Tone Cufar. J. Vidic Blizu kasarne v škofji Loki, v Groharjevem naselju, rastejo nove stanovanjske stolpnice. — Foto: F. Perdan Za enoten program praznovanj [ Ali naj ločeno praznujemo 60-letnico bojev za severno : mejo in ločeno 25-letnico drugega zasedanja AVNOJA v Jajcu, kjer so bili postavljeni temelji novi socialistični Jugoslaviji? To je bilo vprašanje, o katerem so v torok razpravljali predstavniki občinske konference SZDL, občinskega odbora ZZB NOV Jesenice, gledališča, jeseniških šol, kultur-no-prosvetnih organizacij in zveze borcev za severno mejo. Na sestanku so bili enotni, da nima pomena drobiti moči za proslavo. Zato bo osrednja prireditev pred dnevom republike posvečena obema jubilejema. Delavci jeseniškega muzeja NOB pri tehniškem muzeju železarne bodo pripravili razstavo, posvečeno 50-letnici bojev za severno mejo. Borci za severno mejo naj bi se udeležili otvoritve razstave, nato pa bi prisostvovali svečani akademiji v gledališču. Po predstavi v gledališču jih bo predvidoma sprejel predsednik jeseniške občinske skupščine. Občinski odber ZZB NOV Jesoivce pa poleg toga organizira za dan republike še srečanje aktivistov bivšega Tito naj še nadalje vodi ZKJ je bila osnovna misel na seji konference ZK jeseniške občine. Na seji so seznanili članstvo s poročilom o delu CK ZKS med petim in šestim kongresom. Tovariš Pogačnik je v razpravi menil, da bomo morali komunisti zahtevati trdnejši gospodarski plan občine, še lani smo govorili, da bo Železarna odpustila 1000 delavcev, letos pa celo leto iščemo delavce. »Manjka nam pravilnik o moralni odgovornosti vodilnih ljudi v gospodarstvu,« je dejal tovariš Pogačnik, ko je opozoril na nekatera protislovna stališča vodilnih ljudi, ki često kritizirajo tisto, kar so nekoč sami predlagali. Na seji je bilo tudi precej govora o odhodu naših delavcev v tujino. Obsodili so politiko Zavoda za zaposlovanje, ki snubi naše delavce za tujino in to navadno brez znanja prizadetega podjetja. Takšen primer so doživeli GRADISOVI delavci v Kranju, iz železarne pa je odšlo 78 kvalificiranih delavcev v Nemčijo. V razpravi je sodeloval tudi Ivan Janžekovič, član CK ZKS. »Gospodarstvo se mora prilagoditi domačemu in tujemu trgu,« je dejal tovariš Janžekovič in nadaljeval: »Osnovna borba je bitka za trg, ne pa delo za zaloge. Podjetja, Jci niso rentabilna, bodo prej ali slej našla svoj konec v likvidaciji. Vendar tudi tu ne bi smeli iti v skrajnost. Ne smemo in ne moremo se zapreti v okvire jugoslovanskega trga, temveč Nova mesnica v Žirovnici V sredo opoldne je Franc Božič, predsednik sveta delovne skupnosti občine Jesenice, prerezal vrvico in s tem predal namenu novo prodajalno mesa v Žirovnici. Mesarsko podjetje Jesenice ima v jeseniški občini petnajst mesnic, toda vse mesnice so v stavbah, ki niso last podjetja. Nova mernica v Žirovnici je zato prva, ki je last podjetja. Stavbo je po načrtu inž. Smoleta iz Ljubljane gradilo SGP Sava Jesenice in jo je postavilo v rekordnem času dveh mesecev. Celotna investicija z ureditvijo okolice znaša 30 milijonov S din. V mesnici je prodajni prostor velik 36 m2, razsekovalnica 19 m2 in hladilnica 17 mJ. Z novo mesnico je Žirovnica dobila obliko trgovskega centra, saj so poleg mesnice dve samopostrežni trgovini, pošta in trafika. V kratkem bo mesarsko podjetje Jesenice odprlo novo mesnico na Plavžu in prenovljeno mesnico v Ratečah. J. Vidic moramo sodelovati v mednarodni delitvi dela. Pri integraciji slovenskih železarn igrajte odprte karte. Mislim, da moramo idejo o integraciji podpreti. Nujno je, da rešimo nekatere probleme na področju šolstva, zdravstva, pokojninskega sistema, na področju kulture itn. Nove vire sredstev ne moremo iskati v gospodarstvu, ki je že tako preveč obremenjeno. Nove vire bomo skušali najti v obdavčitvi osebnega dohodka. Gre za solidarnostne ukrepe. Davek na osebni dohodek plača oseba, ki ima letno prek 2 milijona S din osebnega dohodka. V novi davčni politiki bo obdavčen družinski dohodek. Če ima namreč žena letni OD 1,5 milijona S din. mož pa prav tako 1,5 milijona, ne plačata prispevka na dohodek, če pa OD moža in žene združimo kot dohodek družine, potem ima taka družina letno tri milijone S din dohodka in skupni dohodek se bo računal pri obdavčitvi.« Na seji so izvolili delegate za VI. kongres ZKS in kongres ZKJ. Ob koncu seje je tovariš Pavel Lotrič, sekretar konference, opozoril komuniste, naj posvečajo večjo pozornost sprejemu mladih v ZK. Zahteval je tudi, da krajevne organizacije ZK razpravljajo o tistih članih konference, ki neredno prihajajo na sestanke. J. Vidic Vas v mlajih, zastavah in cvetju V Vasci pri Cerkljah je bila minulo nedeljo zaključna proslava krajevnega praznika. Izredno lepa oktobrska nedelja je privabila v ta kraj nepričakovano veliko ljudi od blizu in daleč. Omenimo naj, da je samo v paradni vožnji, kj jo je organiziralo AMD Cerklje, od Dvorij do Vasce, sodelovalo kar 6-1 avtomobi-listov, gasilci in drugi. Proslava, ki se je začela točno ob 14. uri, je bila zelo lepo pripravljena, temu primerno pa tudi sama vas. Kakor smo izvedeli od domačinov, take prireditve v vasi še ni bilo, zadnji mlaji pa so menda stali pred 70 leti* Zbranim je spregovoril predsednik krajevne skupnosti Cerklje Miha Stenovec, z» njim pa še predsednik prostovoljnega gasilskega društva Cerklje Ivan Miklavčič, ki J« v svojem govoru orisal razvoj gasilstva v tem kraju in pa gradnjo bazena v Vasci. ki so ga ob tej priložnosti izročili namenu. Pri prostovoljnih delih so vaščani in gasilci naredili nad 1600 pro-i siovoljnih ur. Bazen drži kar 60 tsoč litrov vode, uredili pa so tudi ceste, kanalizacijo in okolico bazena. -an 5 milijonov za šenturski vodovod Na minuli seji sveta krajevne skupnosti Senturska gora so med drugim razpravljali tudi o stanju krajevnih cest in drugi komunalni dejavnosti. Ugotovili so, da so vse ceste in pota mečno poškodovane zaradi številnih nalivov. Sklenili so, da bodo ob prvem lepem vremenu popravili pota in ceste, in to največ s prostovoljnim delom, da bi jim čim več denarja ostalo za gradnjo vodovoda, ki si ga v kraju tako želijo in potrebujejo. Za šenturski vodovod je za letos namenjenih 5 milijonov starih dinarjev, toda vse kaže, da ta denar ne bo letos uporabljen. Prercej govora je bilo še o tem, da bi bilo potrebno razširiti cesto na Sen tursko goro, jo zavarovati na nevarnih krajih z varnostnimi železnimi pasovi — banki-nami, da bi bila vožnja P° njej bolj varna. Promet ie namreč vedno bolj gost in zato postaja tudi vedno bolj nevaren na taki cesti, kakršna je sedaj. Precej govora P* je bilo tudi o gradnji cest« za vas Vrbovje in Viševco z zaloške strani, ki se prav tako zaradi preobilice dežja ne more tako graditi kakor je bilo predvideno. R.C Zlatnina, srebrnina, dragulji in ure v priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker le petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju. Ali kmetje bijejo boj za j taro pravdo? j ■■MBMMBBK»E!!31BHMiMB«Bi«SHBBBI3aSBBBaiMBafmMlBMBBBiBBMfiailBI 16 kmetov iz vasi Selo pri Bledu bo moralo plačati kazen — V iskanju resnice in pravice so se kmetje obrnili s prošnjo na tovariša Tita, sekretariat za zakonodajo pri izvršnem svetu SRS, pisali pritožbe, na sestankih zahtevali pojasnila, toda zakon je neuklonljiv Spori zaradi pašnikov niso bolezen našega ča;:a. V zgodovini jih zasledimo že pred S00 leti. Tako so Dovžanom (vaščanov vasi Dovje) kratili Pravico do paše že Celjski grofje 1440. leta. Njihov vitez v Beli peči Pernhard Klayn-nerr je odvzel Dovžanom r°vt, na katerem so imeli urejen skupni pašnik, zapiral kmete, jim plenil konje in seno ter surovo ravnal z vaščani. Tudi freisinški škof je 1717. leta skušal premostiti stoletne spore zaradi skupnih Pašnikov na področju med Mojstrano in Bledom. Poravnavo so skušali doseči tako, da bi določali pravice glede skupnih pašnikov in gozdov. Določili naj bi, koliko živin: se sme pasti na tej ali oni Janini, koliko lesa smejo podati itn. Franc Gornik v knjigi Bled v fevdalni dobi opisuje hude sPore po naših krajih zaradi gozdne paše. Tako je 1656. 1. ^darski sodnik tožil freisin-skega škofa na dvorno sodijo v Gradcu zaradi kmetov, ki s pašo škodujejo gozdovom. V tožbi navaja dva kmeta iz Nemškega rovta, 5 }z Savice, po tri iz Nomnja *8 Radovne, štiri iz Gorjuš 111 enega iz Gorij. Skof se mu je maščeval tako, da je *°&H sodnika pri cesarju za-radi poseganja v gozdove zasebnih gospodarstev. y tistih časih so na gozdih pašnikih večkrat zaplenili cole črede ovac, koz ali govedi. Ali hodimo po stopinjah starih sporov? Sporov naših dedov? PRED SODNIKOM ZA PREKRŠKE Septembra 1966. leta se je Pf2d radovljiškim sodnikom 2a prekrške zvrstilo 21 kmetov obtoženih zaradi nedovoljene paše v planini. Zagovarjalo se je 16 kmetov iz vasi Selo pri Bledu in 5 kmetov Kupljenka. Po odločbi je bilo vseh 21 obtoženih kazno-y,ano z denarno kaznijo po 20£00S din. Kmetje so se pritožili, toda še do danes ni odgovora na njihovo pritožbo. Naslednje leto so kmetje zopet pasli živino na Selški planini. Zadeva se je ponovila. Septembra lani je ponovno 15 kmetov iz Sela in en kmet iz Ribncga imel opravka s sodnikom za prekrške. In zopet so bili vsi obtoženci kaznovani z denarno kaznijo, kmetje pa so se spet pritožili. Čeprav še n:so prejeli odgovora na pritožbo iz leta 1966., pa je te dni republiški senat za prekrške v Ljubljani potrdil odločbo o kaznovanju iz leta 1967. Dajem besedo sodniku za prekrške tovarišu Novaku: »Paša goveje živine na planinskem pašniku Selška planina in v okoliških gozdovih na Jelovici je bila prepovedana z odlokom skupščine občina Radovljica 1959. leta. Nov republiški zakon o gozdovih pa določa, da paša v gozdovih ni dovoljena. Izjemno pa lahko pristojni upravni organ občine, ki je pristojen za gospodarstvo, dovoli pašo goveje živine v gozdovih. Takšno dovoljenje pa ni bilo izdano za pašo živine na Selški planini...« To je izvleček iz utemeljitve odločbe o kaznovanju. Zakon je zakon. In sodnik za prekrške je odločal samo po zakonu. V razgovoru pa mi je med drugim dejal: »Včasih imam neprijeten občutek, da vsi čakajo, da bo sodnik' za prekrške tista oseba, ki bo končno rešila stoletni spor glede pašnih pra- KAJ PRAVIJO KMETJE? V pritožbi na republiški se- j nat za prekrške prizadeti i kmetje navajajo, da so na J Selški planini 1 ter v okoliških gozdov,ih in pašnikih pasli živino že njihovi predniki skozi stoletja. »Paša na Selški planini na Jelivici je bila prvič pravno urejena z listino 253 iz leta 1891 na podlagi določb cesarskega patenta iz leta 1853. Listino je izdelala Deželna komisija za odvezo in ureditev . zemljiških bremen za Kranjsko. V komisijskem postopku so sodelovali tudi zastopniki pašnih upravičencev Selške planine. V listini je bilo med drugim določeno, da lahko kmetje iz Sela in Kupljenka pasejo na planini na skupni površini 1189.40 ha (pašniki in gozdovi obremenjeni s pašnimi pravicami) 120 odraslih govedi v času od 9. junija do 8. septembra. V IX. poglavju listine je bilo posebej določeno: »Ker so parcele št. 1191, 1192 in 1193 k. o. Salo najboljša pašna zemljišča Kupljenske planine, pristane zastopnik Kranjske industrijske družbe (takratni lastnik obremenjenih zemljišč) v prid pašnim upravičencem v to, da teh parcel ne bodo nikoli po-gozdili oziroma ogradili razen, če bi bili KID ali njeni posestni nasledniki k temu obvezani z zakonom ali pravnomočno oblastno odločbo.« Zakaj navajam ta odstavek iz navedene listine? Kmetom sovražna, v takratnem družbenem redu vodilna fevdalna veleposest, je skušala ovirati užitek navedenih pravic. Naši predniki so imeli z njo zaradi tega večkrat težke borbe. Pred nekaj leti pa je GG Bled, naslednik nekdanje zemljiške gosposke, sedanji imetnik pravice uporabe predmetnih zemljišč pogozdi-lo parcelo »Javor«, ki je bila tako po katastru kakor tudi v naravi čist pašnik, čeprav je manj sposobno za gojitev gozda, ki daje zakrnel in tehnično manj uporaben les, za pašo pa je zaradi ugodne ob-likovitosti tal odličen. Tudi to dejanje je bilo samovoljno! Vsaka sprememba kmetijske zemljiške vrste v gozdu je namreč vezana na poprejšnjo preučitev in odobritev mešane komisije. Za to spremembo tudi ni bilo nobene stvarne potrebe. Cilj je bil le izriniti pašo. Površina gozdov v Sloveniji se namreč širi sama iz leta v leto. Po podatkih iz referata ing. Milana Ciglerja na simpoziju ob proslavi XX. obletnice Biotehnične fakultete se je povečala površina gozdov od 832.920 ha v letu 1947 na 973.661 ha v letu 1965, to je za 17 odstotkov ...« Preden so prizadeti kmetje pisali pritožbo, so se posvetovali s strokovnjaki, preučili pa so tudi celotno zakonodajo, ki obravnava to problematiko. Zato ni čudno, da kažejo na protislovna določila v naši zakonodaji. Zakon o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Ur. list SRS 7/65) določa, da »Premoženje bivših agrarnih skupnosti (pašniki, košenice, senožeti, ledine, planine, gozdnati pašniki in nakultivirana zemljišča ter poslopja in naprave na teh zemljiščih kakor tudi pravice do paše in druge s pašo zvezane pravice bivših agrarnih skupnosti na tujem svetu) se praviloma uporabi za ureditev skupnih pašnikov ...« Republiški zakon o gozdovih pa v enem stavku pove vse: V gozdovih paša ni dovoljena. Kmetje so o zadevi obvestili tudi tovariša Tita. Med drugim so ga obvestili, da je bila Selška planina med zadnjo vojno zatočišče partizanov. Zato je okupator požgal 25 planinskih objektov. Iz Sela in Kupljenka je šlo okrog 100 govedi za prehrano partizanov. Po vojni so z lastnimi sredstvi in velikimi napori obnovili planšarske objekte. Zaradi omejevanja pašne pravice je v obeh vaseh 50 glav živine manj kot prejšnja leta. Na planini so na-molzli 20.000 do 25.000 litrov mleka, ki so ga deloma prodali gozdnim delavcem, delno pa predelali v sir. Zaradi prepovedi paše je kmetom odvzet ta dohodek. MNENJE SEKRETARIATA ZA ZAKONODAJO Paša na Jelovici je bila prepovedana po odloku občine Bled 1959. leta. Po mnenju sekretariata za zakonodajo pri izvršnem svefcu SRS pa omenjeni odlok prekoračuje pooblastilo, ker prepoveduje pašo na vsem »strnjenem območju Jelovice« in ne samo v mladih gozdovih itd., kjer bi se lahko delala škoda gojitvi gozda. Odlok je tudi v nasprotju z določbami tedaj veljavnega zakona o upravljanju in gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti, ker na upošteva, da gre v tem primeru za območje bivših agrarnih skupnosti s pašnimi pravicami, glede katerih bi moral tedanji OLO uvesti postopek za določitev in dodelitev skupnega pašnika. Toda odlok nekdanje občine Bled je glede na novi zakon o gozdovih brezpredmeten, saj paša po novem zakonu o gozdovih ni dovoljena. Zato je sodnik za prekrška prizadete kmete obravnaval na podlagi kršitve 21. člena republiškega zakona o gozdovih, ki pravi »V gozdovih paša ni dovoljena . . .« Tu moramo razlikovati naslednje: paša v gozdovih ni prepovedana, temveč ni dovolj -na. To pa je bistvena razlika. Zato je v novem zakonu o gozdovih tudi rečeno, da se paša lahko dovoli samo v gozdovih, v katerih se je do dneva uveljavitve zakona (to je do 1965. leta) živina že pasla. Paša se lahko dovoli le za potrebe skupnih pašnikov, drugim živinorejcem pa le, če bi takojšnja odprava paše povzročila zmanjšanja števila živine, ki jo redijo. Dovoljenje za pašo pa se ne sme izdati v varovalnih gozdovih, v mladih gozdovih, na zemljiščih, ki so pripravljena za pogozditev, na gozdnih zemljiščih, na katerih bi paša lahko povzročila ali povečala erozijo ter za pašo koz in konj. Kmetje bodo kazen plačali. Toda problem s tem še ni rešen. Ali ne bi mogli s pomočjo kmetijske zadruge in gozdnega gospodarstva Bled najti za Selane drugi pašnik. Kaj če bi se našli za mizo in o tem pogovorili? Škodovalo ne bo, koristi pa lahko! J Vidic Med prvimi kmetovalci, ki so se prijavili v pašno-košni sistem kmetijske zadruge Jelovica v Radovljici, je bil tudi posestnik Peter Robič iz Gozd Martuljka. Začel je s sedmimi glavami živine, danes pa jih ima že okoli trideset. Zadruga mu je pomagala pri nakupu strojev za košnjo in spravilo krme, razen tega pa tudi z nasveti glede obdelave travnikov in pašnikov. Na sliki je Robičeva živina na travniku v Gozd Martuljku. Krave čuva električni pastir. — Foto: B. BlenkuS 40-letniea podjetja Tekstilindus V tekstilnem kombinatu Tekstilindus Kranj je danes zaposlenih prek 3000 delavcev in delavk. Letos ta kolektiv praznuje 40-letnico obstoja. Združeno podjetje je nastalo 1. julija 1961 z združitvijo bivše Tiskanine — tovarne tiskanega blaga in Inteksa. Iz majhnih predvojnih tovarn Jugobrune in Inteksa na desnem in levem bregu Save je v !etih po vojni zrasla velika tekstilna tovarna — ena največjih v naši državi. Bivšo Jugobruno je ustano-novil Ceh František Bruno 6. junija 1928. Najprej je bita to tkalnica s pomožnimi delavnicami, z leti pa se je sirila in razvijala. Že takrat je bila zgrajena plemenitilni-ca, predilnica, avtomatična tkalnica itd. Inteks pa je leto dni starejša tovarna, vendar je bila že takrat manjša od Jugobrune. Ustanovila sta jo Poljaka Pavel Markgraf in Gustav Horak. V letih 1928—1933 je bilo v Jugobruni in Inteksu zaposlenih že več kot 2000 delavcev. Taikrat sta bili obe tovarni že dokaj dobro razviti, vendar so leta svetovne gospodarske krize vplivala tudi na ta dva kolektiva. Od 20. avgusta do 24. septembra 1936 je zaradi neurejenih in socialno nemogočih razmer v obeh kolektivih bila velika tekstilna stavka, žal si delav. ci takrat niso priborili večjih pravic. Aretacije, odpusti in druge grobosti so stavko zadušile. Po tej stavki sta se tovarni še naprej razvijali, vendar pa se življenjski standard delavcev takrat ni izboljševal. Tedanje vodstvo je večino naprednih delavcev odpustilo. Pred vojno in po njej pa so v tovarni delovali petokalonaši in takrat se je Jugobruna hkrati preimenovala v Takstilbruno. Po vojni sta se tovarni znašli v precejšnjih težavah. Proizvodne zmogljivosti niso bile usklajene. Strojni park je bil zastarel. Obratni prostori so bili neustrezni. Zato je bilo treba vse to začeti obnavljati. Precej uspehov pa je podjetje doseglo v zadnjih letih. Uvedli so nove tehnološke procese in osvojili bogat izbor izdelkov. Tako so na primer izboljšali beljenje tkanin in lete oplemenitili. Pred leti so začeli uvajati poseben postopek apretiranja nekate-ril bombažnih tkanin (wash and wear). Posebnost teh tkanin je, da se lahko perejo, hitro posušijo in jih skoraj ni treba likati. Z uvedbo sintetičnih tkanin za srajce in ženske obleke pa je podjetje posebno pred kratkim močno razširilo izbor izdelkov. Večji izbor pa je narekoval tudi obnavljanje nekaterih proizvodnil enot. Tako je danes predilnica podjetja Tekstilindus po podatkih tekstilnega inštituta v Mariboru ena najproduktivnejših v državi. Podobne uspehe so v podjetju dosegli tudi v avtomatizaciji tkalnice. Razen zamenjave starih mehanskih statev z novimi avtomatskimi pa je Tekstilindus v dobršni meri obnovil tudi druge obrate in z njimi danes dosega večjo proizvodnjo in izbor ter kvaliteto izdelkov. Razen vse večjega izbora in uresničevanja investicijskega programa v podjetju strokovne službe nenehno spremljajo tudi novosti pri proizvajanju tkanin. Tako je letos kontrol-no-raziskovalni sektor omogočil, da Tekstilindus že proizvaja scotchgard tkanine. Lastnost teh tkanin je, da ne vpijajo madežev in zato le-te odstranimo že z mokro krpo. Če že govorimo o novostih, potem moramo vsekiakor omeniti tudi risarski atelje >•' podjetju. Ta si namreč prizadeva, da njihovi izdelki ne zaostajajo za drugimi v svetu. Prav to pa je pripomoglo, da se tkanine podjetja Tekstilindus uveljavljajo tudi na tujem trgu. Izbor tkanin tekstilnega kombinata Tekstilindus je dokaj pester. Izdelujejo vrsto bombažnih, staničnih in sintetičnih tkanin. Predvsem so znani modni satineti in popli-ni za obleke, moške srajce, dalje gabardeni, sintetični poplini, dileni in drugi. Izdelujejo tudi kvalitetne tkanine, oplemenitene z barvami, ki so obstojne na soncu in v morski vodi. Vse te tkanine pa podjetje izvaža v 22 držav: 10 evropskih, 5 azijskih, 4 afriške in 3 ameriške. Sicer pa 65 odstotkov izdelkov prodajo na domačem trgu, drugo pa v tujino. V Teks4illindusu se je uveljavilo tudi delavsko samoupravljanje. V 18 letih je bilo v raznih organih upravljanja prek 100 delavcov-proizvajal-cev, ki so si prizadevali pri uresničevanju proizvodnega programa. Veliko pa so k uspehom na domačem in tujem trgu prispevale tudi družbenopolitične organizacije. Danes je v centralnem delavskem svetu podjetja Tekstilindus 45 članov. V 10 obratnih delavsikih svetih pa kar 172. Zanimivo je, da so prav obratni delavski sveti v zadnjem času potrdili uspehe in pravilnost samoupravljanja in kolektivnega odločanja. Pomembno pa je tudi, da je v 18 letih delavskega samoupravljanja v tem podjetju več kot polovica članov kolektivov že sodelovala v raznih oblikah oziroma organih samoupravljanja. Vsa leta po vojni pa so v podjetju posvečali tudi veliko pozornost družbenemu standardu delavcev. Podjetje je tako zgradilo 70 samskih sob, 7 garsonjer, 152 enosobnih, 231 dvosobnih in 17 trosobnih stanovanj. 1956. leta so v Stražišču zgradili tudi dom, ki ima razen stanovanjskega dela še restavracijo, vzgojno-varstveno ustanovo in pralnico. Prav tako imajo restavracijo tudi v podjetju. Tod dobi vsak dan 500 delavcev kosila in nočne obroke ter 1600 malic. Prav tako pa so v podjetju poskrbeli tudi za zdravstveno zaščito delavcev in rekreacijo članov kolektiva. Danes ima Tekstilindus v Novigradu počitniško naselje s 140 ležišči v 34 vikend hišicah. Svoj dom imajo tudi v Bohin;i.i in na Krvavcu. V prihodnjih letih pa nameravajo dograditi še en del počitniškega doma v Bohinju. Letos bo minilo deset le*, odkar je bil v podjetju ustanovljen izobraževalni center. V okviru tega centra imajo mojstrsko in poklicno šolo. Doslej je obe šoli končalo že 55 članv kolektiva in si tako pridobilo ustrezno izobrazbo, ki je potrebna za delo v posameznih obratih. Razen tega pa podje'. ie vsako leto razpiše 30 do 35 štipendij na srednjih strokovnih šolah in okrog 10 na višjih in visokih. Člani kolektiva pa se iahko izobražujejo tudi v izrednih šolah, tečajih, seminarjih itd. Večini, ki se tako izobražujejo — teh pa je na leto okrog 800 — pa podjetje tudi materialno pomaga. Članom kolektiva, ki bodo konec tega meseca praznovali 40-letnico podjetja iskreno čestitamo, hkrati pa jim želimo v prihodnje veliko uspehov tako v proizvodnji kot v odpravljanju oziroma reševanju najrazličnejših težav. A. Z. Velika hiša za vsakogar Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22 če želite kupiti oblačila po nizkih cenah, obiščite prodajalno KONFEKCIJA na klancu, Vodopivčeva 7 Po zniž nih cenah prodajamo: moške obleke po 265,00 in 299,00 Din moške nylon plašče po 67,00 Din moške prehodne plašče s podlogo po 148,00 Din fantovske trapez hlače po 70,00 Din ženske plašče DIOLEN po 232,00 Din Poslužujte se nakupov po znižanih cenah v KONFEKCIJI na klancu, Trgovsko podjetje KRANJ ........'!M||||||IIMII!llllinillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIII!llllllllllll!lll!llllllllllllllll"l|inl111111^ Obiščite v Celovcu ESPRESSO-CAFE ROSSIELLO m Villach — Celovec, Hauptplatz 19 & Prodaja čokolade, slaščic in žganih pijač 9 9 9 i Pri žrebanju hranilnih vlog na vpogled Gorenjske kreditne banke Kranj za mesec september 1968 so bile izžrebane naslednje številke: Poslovna enota JESENICE 862 - D 4149 Poslovna enota KRANJ 8613 20100 Poslovna enota RADOVLJICA 1030 - B 30614 Poslovna enota ŠKOFJA LOKA g 1435 7592 S Poslovna enota TRŽIČ • 5452 653 % Varčevanje je vir blagostanja — zato varčuj-? te še Vi pri Gorenjski kreditni banki! 1 ffofctm fm<*fMy&ti i min Vsak dan raren ponedeljka, od 20.—23. ure zabavna in plesna f glasba J Igra orkester Vačev I Stllllltilttlllllitlillllllttlllltllllil IIIll lil lllillll 1111111 lil III UliUI 11I11M J III II tllll 11M1 i i i II111 HillllJlUlL; NOČNI BAR i artističnim programom: plesalki LILI in LOTI vzhodno — indijske pesmi NADE/DAVANTOVA Iluzionist DUO BENGALI SOBOTA - 12. oktobra 1965 GLAS * 7. STRAN Kako je, če z letalom tekmuje zavarovalni agent in gorski reševalec, pomaga pa mu likovni oblikovalec, bivši državni prvak ... Sreča v klobuku Brata Ferdo in Karel Herlec iz Kranja sta pred tednom dni poskrbela na republiškem prvenstvu v motornem letenju za največje presenečenje Lesce pred tednom dni. Na »tališču fantje mrzlično pričakujejo start zadnje izmed štirih maršrut za prvenstvo Slovenije in Memorial Izidor. Ja Ručigaja. Letala čakajo ( Qa vzlet. Obvezne nervoze, ki spremlja vsako tekmovanje, •ta deležna tudi dva »aut-saJderja« — Kranjčana brata F*rdo in Karel Herlec ... Čeprav priimek Herlec ni neznan, brata nista med favoriti tekmovanja. Pravzaprav sta sedaj že med njimi, kajti na minulih treh tekmah (marš rut ah) sta prekosila vsa pričakovanja. Pilot Ferdo postopa in vznemirjeno pogleduje na ročno uro. Se dobre pol ure do starta. Za pilota je dokaj nenavadno opremljen. Tisto, kar najbolj zbuja pozornost, H na njegovi glavi: velik polizdelek klobuka. Drugi piloti Mttajo lepe kape s ščitnikom in zaradi tega «c še bolj loči °d svojih tovarišev. »Ko sva nastopila na prvi tekmi, sem imel na glavi ta klobuk. Povsem nepričakovano sva osvojila prvo mesto in zato je predsednik Alpskega letalskega centra Zvone Labora vztrajal, naj ga nosim naprej. Zakaj pa ne, saj mi je res prinesel srečo?« Tako Jo pripovedoval 31-lctni Ferdo Herlec, po poklicu zavarovalni agent iz Kranja. Njegov brat, navigator 29-lotni Karel, ki je sicer po poklicu industrijski oblikovalec, se sicer s takšno modo ni popolnoma strinjal, vendar ni nasprotoval. »Le zakaj bi? Če je sreča skrita v klobuku, je res ne gre zametavati,« se je zasmejal. »Pri letenju je treba velikokrat tudi dosti sreče. Seveda to ne pomeni, da bi bila sreča vse ...« Takšni pogovori so bili pred tednom dni, ko sta brata čakala na start. NESREČA Ko je manjkalo do njunega starta le še dobrih 15 minut, se je zgodilo. Nesreča. Tekmovalcu akrobatskega letenja iz Novega mesta je elisa zlomila prste. 15 minut do starta. Brata Herlec sta iz družine gorskih reševalcev in planincev. Le nekaj besed in že sta drvela s ponesrečenim v Radovljico, šele, ko sta ga pripeljala v zdravstveni dom, sta se zopet spomnila pomena zadnjega starta za prvenstvo. Bosta sedaj na start zamudila. Šest minut pred vzletom sta bila še v Radovljici. Njun avto je drvel po ozki poti proti letališču. Starta nista zamudila. Odletela sta s 15 sekundami zamude (komisija je to upoštevala). Zaradi naglice sta bila vsa nervozna. Tekmovalci dobe tri minute pred startom navodila za letenje. V tem kratkem času lahko bežno pregledajo svoje naloge, izračunajo smer letenja. Karel je bil ves iz sebe, ko je moral med potjo iskati in računati smer, medtem, ko je njegov brat Ferdo že med pilotiranjem nestrpno pričakoval navodil. TEKMA Pri tekmovanju motornega letenja ocenjujejo štiri elemente: spoznanje objektov (tekmovalci dobe bežne posnetke posameznih stvari), merjenje objektov, iskanje postavljenih znakov in časovno točnost. »Posnetke sva ,razvozljala' 90% pravilno. Ponekod sva imela težave, ker so bili objekti slikani od zadaj, vendar se nisva smela zamuditi nad njimi predolgo, ker bi tako izgubila preveč časa ...« Nič manj uspešna nista bila pri merjenju objektov. S pomočjo hitrosti letenja sla morala preračunavati dolžino in površino. »V tem sva uspela skoraj 100-odstotno. Pri 140 m dolžine sva zgrešila za en meter ...« Morda bi lahko rekli, da sta bila najmanj uspešna pri iskanju postavljenih znakov. Nekateri so bili postavljeni tako, da jih sploh ni nihče našel. »Na določeni maršruti sva našla od štirih dva znaka. Kljub temu sva zadovoljna, saj Jih več ni nihče našel...« Vsem letalcem je delala največ težav časov, tečnost. Mar-šruto Lesce—Jesenice—blejski grad—škofja Loka—Vrhnika —Ljubljana^Kranj—Lesce so morali preletati v 76 minutah. »Včasih je bilo treba pre-leteti objekt dvakrat in je zato primanjkovalo časa. Zaradi tega sva morala leteti od Ljubljane do Kranja s 190 km na uro. Uspela sva narediti na 139 km dolgi zadnji maršruti le 1 sekundo zamude ...« Ferdo in Karel Herlec sta osvojila tretje mesto na republiškem prvenstvu. še uspešnejša sta bila na Mentori alu I Izidorja Ručigaja (za to tekmovanje so šteli zadnja dva leta), kjer sta bila druga. To je njun največji uspeh. PRESENEČENJE Zakaj predstavlja njuna uvrstitev sploh presenečenje? Odgovor ni težak. # Nanju pač ni nihče računal. Ferdo ima za seboj šele 90 ur letenja, medtem, ko so tekmovali z njim tudi poklicni piloti, ki ga imajo že po nekaj tisoč. % Tekmovala sta v šolskem nizkokrilnem avionu AERO 3, ki ima to slabo lastnost, da je iz njega zelo težak pregled in je precej zahtevnejši za pristajanje. Jasno je, da o uspehu ni odločala le sreča, ki naj bi bila skrita v Ferdovem klobuku. Odločalo je znanje. Hitrost reakcije, mirnost, iznajdljivost. Herleca imata pred seboj še vse možnosti razvoja ... Oziroma imela bi ga, če ... »Seveda želiva še veliko tekmovati, če bova imela za to možnosti. Rada bi se zahvalila za vso pomoč upravniku letalske šole v Lescah Francu Mirniku, ki je s svojim delom pripomogel, da je ALC dosegel tako velike uspehe, saj smo zasedli vsa prva mesta ...« Na vprašanje, kaj mislita s tem, da bosta tekmovala, »če bost imela možnosti« sta odgovorila: »Avioni so zastareli. Nima-« mo denarja za nove. V Lescah je še cela vrsta mladih* ki čakajo na priložnost, da se izkažejo. Misliva, da je prav, da dobijo možnost po* kazati, kaj znajo . . .« Poglejmo še kratka portre* ta obeh bratov. j KAREL HERLEC — ' NAVIGATOR Karel se je pred desetimi leti bavil z veslanjem. Leta 1957 je bil državni prvak pri članih v kategoriji C-2. Kasneje se je vrnil k svojemu konjičku — modelarstvu. Bil je državni prvak in dvakrat drugi. V ekipi Pintar-Sera-žin-Herlec je kot član aero kluba »Stane Žagar« iz Kranja dosegel vrsto lepih uspehov. Po poklicu je industrijski oblikovalec ki ima svoj privatni atelje. FERDO HERLEC — \ PILOT ' 1 Sobotno tekmovanje je njegov največji uspeh. Največ se je bavil z jadralnim letenjem. Poleg tega je od 1957 lota gorski reševalec. Doslej ni imel možnosti nastopa na pomembnejših tekmah in ga je prav ta uspeh uvrstil med najperspektivnejše motorna pilote pri nas. Planinstvo je njegov hobi. Julij ci, Karavanke in Kamniške planine so njegov drugi dom. Po poklicu je zavarovalni agent, vendar je izučen likovni tehnik. SE TO Poglejmo še dve zanimivosti s sobotnega tekmovanja oziroma o naših junakih. # Kvaliteta pravkar minulega slovenskega prvenstva najlažje lahko ocenimo po tem, da sta na njem doživela prvo in drugo uvrščeni iz državnega prvenstva popolen neuspeh. Prvak je bil po dveh lotih deveti, drugouvrščeni pa šele deseti. Po tem sta oba tekmovalca odstopila . . . 9 Se nekaj privatnsga o obeh bratih. Ob tem bi lahko govorili kar o celi družini alpinistov. Ko sem ju vprašal, kdaj sta pričela planinariti,, (znano je, da je to družina, ki je najtesneje povezana z gorami) sta se za-smejala in odgovorila: »Skoraj vsi smo pričeli ho< diti v planine z dvema letoma. Oče nas je namreč »naložil« v nahrbtnik in odnesel v gore. Tako sc je pričela planinska kariera skoraj vseh najinih bratov in tudi najina .. .« P. ČOLNAR Delovna sezona se bo začela z zamudo Ob občnem zboru mladinskega godalnega orkestra iz Kranja Več kot samo šolski Na področju glasbene kulture v Kranju in okolici zavzema mladinski godalni orkester, ki deluje v okviru glasbene šole., nedvomno pomembno vlogo. Kot godalna skupina posreduje občanom glasbene stvaritve s področja instrumentalne glasbe in jam omogoča pravilnejše vrednotenje glasbene kulture. Po drugi strani pa skrbi za vzgojo violinistov, violi-stov. čelistov in basistov pri skupnem muziciranju v orkestru. Tega svojega poslanstva se orkester v polni meri zaveda z vso odgovornostjo. Družbena sredstva, ki jih orkester dobiva, niso namenjena ozkemu krogu ljudi, ki bi se na svojstven način izživljali, temveč so namenjena skupini, ki jih s svo;o dejavnostjo v celoti lahko upraviči in jih tudi upravi-čuje. Samo če pregledamo dejavnost orkestra od januarja 1967 do danes, lahko ugotovimo izredno aktivnost 23-članskega orkestra. To ogromno delo močno presega okvire navadnega šolskega orkestra, zaradi česar je orkester tudi registriran kot samostojna skupina pri Zvezi kulturno - prosvetnih organizacij občine Kranj. V tem času je orkester imel 53 različnih nastopov. Razen nastopov v okviru javnih produkcij glasbene šole, sodelovanja na proslavah v počastitev dneva žena, prvega maja, občinskega prazm-ka, dneva republike, dneva JLA in udeležbe na občinski in republiški glasbeni reviji, je orkester avgusta lani gostoval v francoskem pobra-tenem mestu La Ciotat, kjer je doživel velik uspeh. Orkester večkrat snema za RTV Ljubljana, ki sproti posname vse na novo naštudirane skladbe. Zelo rad sodeluje tudi s Prešernovim gledališčem. Tako je lani spremljal 17 predstav spevoigre Janko in Metka. Ob priliki letošnjega slovenskega kulturnega praznika 8. februarja pa se je kranjski publiki predstavil s samostojnim koncertom, na katerem so mladi glasbeniki izvedli dela jugoslovanskih skladateljev. Vsi ti uspehi pa ne bi bili mogoči, če kljub veselju in odgovornosti članov orkestra ne bi imeli materialne in moralne podpore ter razumevanja družbenopolitičnih organizacij. Orkestru nudijo vso podporo delovna skupnost glasbene šole, skupščina občine Kranj, še posebno komisija za kulturne stike s tujino in občinski komite ZMS Kranj, ki sta lani omogočila gostovanje v La Ciotatu. Dalje orkester vzdržuje stike z ZK PO občine Kranj, s pevskim zborom France Prešeren in drugimi institucijami. Pri vsej tej dejavnosti je treba poudariti, da orkester deluje na osnovi amaterizma. Vaje in nastopi niso plačani, kot je to primer pri kranjskem pihalnom orkestru, člani orkestra ne prihajajo na vaje i* pridobitni-ških razlogov, ampak zaradi tega, ker imajo pod vodstvom sposobnega dirigenta veselje do igranja. Večjih problemov orkester nima. Obisk orkestralnih vaj je zadovoljiv, prav tako tudi nastopov. Težave, ki tu naslajajo, so take narave, da jih je praktično nemogoče premostiti. Tu gre predvsem za obremenjevanje v šoli, kajti večina članov je še dijakov ozi študentov, nekate- orkester ri pa so že zaposleni. Čedalje bolj psrece pos'aja vprašanje dotoka novih čla- I nov. Odkar je glasbena šola izgubila dva profesorja vi- I oline, vpis na godalnem od- j seku stalno nazaduje. Še / letih 1960 do 1963 je bilo vpisanih 60 do 70 učencev letno, danes pa komaj 26, od tega 11 na oddelku za violino. To stanje je zelo nezadovoljivo in praktično pomeni, da bo orkester v najboljšem primeru dobil na leto enega ali dva nova člana, kar nikakor ni posebno ohrabrujoče, če se stanje ne bo izboljšalo, lahko v prihodnosti pričakujemo postopno stagnacijo orkestra. O vsem tem je bilo govora na občnem zboru orkestra) ki je bil v soboto v mali dvorani glasbene šole. Pogovorili so se tudi o nalogah, ki jih čakajo v prihodnosti. Decembra bodo nastopili na republiški pnsfelavi v počastitev 25-obletnice AVNOJ, s Prešernovim zborom bodo naštudi-rali program za proslavo ob dnevu republike, skupno s solisfi bodo koncertirala v Preddvoru, še letos bodo posneli nekaj skladb Za RTV Ljubljana. Razen tega se je orkester že sedaj začel pripravljati na 60- letnico glasbene šole, ki bo spomladi. Na predlog dirigenta Petra Liparja so se člani orkestra odločili za letošnji repertoar, ki bo obsegal Preprosto simfonijo B. Brittna, Koncert za klavir in orkester F. Chopina (solist Mira Govekar), Skladbe za čelo, klavir in orkester in morda še Beethovnov klavirski koncert. Program je izredno zahteven in za njegovo uresrvč.itev bo treba še mnogo intenzivnega dela. D. Stanjko Amatersko gledališče Tone Čufar na Jesenicah začenja svojo štiriindvajseto delovno sezono 1968 69 z majhno zamudo, deloma zaradi vse prej kot lahke in urejene finančne situacije, predvsem pa zaradi velikih popravil na odru. Električna napeljava in naprave na odru so bile tako zastarele in dotrajane, da je bila re^no ogrožena nadaljna uporaba odra in dvorane za javne namene. Stanovanjsko podjetje, ki je letos prevzelo upravljanje stavbe gledališča, je v ureditvi razsvetljave inve-vestiralo precejšnja sredstva, tako da celotna ureditev ne bo samo ustrezala modernim tehničnim in varnostnim zahtevam, temveč bo gledališču omogočala z razsvetljavo dosegati vse drugačne odrske učinke kot doslej. Rok za dokončno ureditev električnih naprav na odru Je 15. oktober, zaradi nepredvidenih težav, pa se bo ta rok prav gotovo za nekaj dni zavlekel. Zato je za zdaj še preuranjeno tečno napovedati zaČ2-tek nove sezone 1968/69 jeseniškega amaterskega gledališča, upanje pa obstaja, da bodo p'rve predstve vendarle že v oktobru. Ob koncu minule sezone je gledališče uprizorilo dve premieri in sicer komedijo Jean Kerrove Ma-ry - Mary in dramo Ferda Kozaka Punčka, ki še nista i odigrani do kraja. S tema dve- i m a uprizoritvama bo gledališče začelo novo sezono na domačem odru in z njima gostovalo tudi na odrih v jeseniški občini in drugod. Že nekaj tednov pa tečejo vaje za nove uprizoritve. Režiser Bojan čebulj pripravlja ig- ro B. Brechta Dobri človek iz Sečuana, katerega premiera bo nemara že za 29. novembra. Režiser Srečko Tič Pa ima vaje za dvoje del, in sicer za Camolettijevo komedijo Boeing-Boeing in dramo Globoko sinje morje T. Ra-ttigana. Medtem ko sta zadnji dve igri komornega značaja, pa pri Brechtovem Dobrem človeku iz Sečuana sodeluje do malega ves igralski zbor jeseniškega amaterskega gledališča, pomlajen z vrsto novih mladih moči. V pripravi je tudi že igra, ki naj bi najmlajše ljubitelje gledališča razveselila za novoletno jelko, in sicer dramatizacija znane povesti J. Spy rijeve Heidi. S tem pa je prva polovica repertoarja in delovnega programa jeseniškega amaterskega gledališča za novo sezono 1968,69 izčrpana. Brž ko bo mogoče točno določiti datume prvih predstav, bo gledališče kot vsako leto doslej tudi za novo sezono razpisalo gledališki abonma. To repertoarno podobo gledališča naj bi seveda dopolnila še gostovanja poklicnih gledališč iz Ljubljane in. nemara tudi od drugod, kar je v polni meri odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev. Gledaličše je zaradi zelo nizko odmerjene dotacije v letu 1968 V težki fininčni situaciji, vendar obstaja vse upanje, da bo z razumevanjem odgovornih ta situacija ugodno rešena in obenem tudi za drugo polovico sezone in s tem za leto 1969 dano zagotovilo, da bo amatersko gledališče Tone čufar na Jesenicah tudi v bodoče lahko nemoteno in v polni meri opravljalo svoje kulturno poslanstvo. B. Č. Tudi pevski zbor železarjev bo dobil patronat 19. oktobra bo ustanovni občni zbor pihalnega orkestra jeseniške železarne, ki bo nastal z združitvijo jeseniške in ja-vorniške godbe na pihala. Patronat nad združeno godbo ho prevzela predvidoma jeseniška železarna. Ker dosega tudi martinarski pevski zbor, ki že prerašča v železarski pevski zbor vse večje uspehe, bo tudi nad njimi prevzela železarna patronat. Pravilnik o patronatih je v delu in bo v kratkem predložen upravnemu odboru in nato še delavskemu svetu železarne v potrditev. Kakor godbe na pihala, bo tudi pevski zbor pod okriljem železarne lažje napredoval in pridobival nove člane. V zbor bodo vključili pevce iz vseh obratov železarne, železarje-upokojence in tudi druge in tako poskrbeli za uresničenje gesla »Pesem železarjev naj zadoni v letu 1969, tj. ob 100-letnici železarne, iz sto grl.« P. V. lllIllllll]llltlIIIIIIIII!IIIllllIIIIIIIII[||IIIlilIlllllIIIIIIIIlIIIIIIIIIflllllIlII|]illIIIIIIMIIIItlll!llilMlfllI>Il GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši so razstavljene knjižne ilustracije založbe Mladinska knjiga. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled razstava Partizanski tisk na Gorenjskem, v II. nadstropju pa razstava Domača obrt na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej*, v galeriji pa dokumentarna razstava Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. dO 12. in od 17. — 19. ure. Svet v malem v Goričanah STOP! - 500 kilometrov pred ekvatorjem Prihodnji teden bo slovenski etnografski muzej v gradu v Goričanah odprl razstavo »Japonsko slikarstvo« ho ^ .^rnC*. ^imk* so brez razlike starosti vsi moški nagi. Nji-zene in dekleta se 2 kožami pokrivajo, razen prsi. j Nigila, poglavar črncev Bari, prebiva v preprosti koči, .a ka!tor vsak drugi prebivalec in nosi majhen stolček, da na 'G Tan^ kadar mu je potrebno. To so edini črnci, ki imajo vado, da sedijo na prav majhnih stolčkih. Delajo jih iz enega samega kosa lesa. fcjgj Pleme Kik sadi »soteb«. To je nekak droben krompir. j .° 'ma rdečkasto, okus je podoben našemu krompirju, le Ca ie b°iJ voden in kisel. pCc*atki in še kopica drugih — o črnskih plemenih ob IjT ^i^111 na Jugu &&danJe države Sudan izvirajo iz srede stoletja. Niso prevedeni iz popotnega dnevnika kakšnega pcio*^ ^h^dnoevropskega raziskovalca Afrike, ki so v drugi cel ViCi 5*fJšajega stoletja spoznavali in cdkrivali to črno ha-0^'- "^ap;sal- jih je Slovence, misionar dr. Ignacij Knoble--• *i je pred vsemi drug:mi Evropejci predrl po Belem N:lu ja °s!ralC'Ć na •'Ug• Ls okrog 500 km ga je šs ločilo od ekvator-tud' ta'C^a ^n<)&'eriar ni samo misLonaril, ampak je zbiral gj.ar /amkajšnje rastline in živali, etnografsko gradivo, geo-Ke podatke, zanimal se je za splošne življenjske razmere Sj0^J a.ežeii, učil se je jezikov črnskih plemen ob Nilu itd. razo'0]' Sm° 'a'iko ponosni na tega izobraženega, vsestransko na.f^dan€nga moža, ki se je kot prvi evropski raziskovalec svo'- prmližal ekvatorju v vzhodnem Sudanu, saj je na Pisrf ^0stS(-'i točko 4 stopinje 40 minut severne zemlje-ni un 1 nC' pa bi ^ d\}e, nameraval je še dlje. vendar si ^ Pal, ni mogel; muhasta in neznana Bela reka je le počasi nera ki so ji namenili vlogo muzeja izvenevropskih Ur- Razen rednih zbirk prirejajo zanimive občasne raz-e> med katerimi je posebno zanimiv cikel »Naši pepelniki zbiratelji na tujem«; sem so uvrstil tudi etnografske pred-* in zapiske, ki jih je sredi prejšnjega stoletja prinesel iz rike prav Ignacij Knoblehar. Razstavo, ki je bila odprta vse poletje in za katero je bilo ^ecejšnje zanimanje, bodo te dni zaprli. Zapišemo lahko, ^je veliko zamudil tisti, ki si je ni ogledal. Veliko bolje "/^•nas Afriko, če vidiš del njene resničnosti, čeprav le v "Zeju, kakor pa, če jo poznaš le iz knjig, posebno še šolskih. blehar ni zbiral samo ekskluzivne predmete, samo take, ki 1 bili paša za oči, ki bi bili »nekaj posebnega«. Ze samo tek sprehod po razstavi nam pove, kako zares si je priza-al zbrati prav vse, kar lahko karkoli pove o življenju carr»kajšnjih ljudi. j2v^r'bodnji teden bo Slovenski etnografski muzej v muzeju enevropskih kultur v Goričanah odprl novo razstavo japon- ^eSa slikarstva iz zbirke Slovencev dr. Francka Kosa in Klare s- Tudi ta razstava bo v ciklu »Naši popotniki — zbiratelji a tujema in bo nedvomno prav tako zanimiva saj nam bo Predstavila del daljne dežele na vzhodu, o kateri prav tako Verno bolj malo. . A. Triler Ali bo letos loški muzej obiskalo 20.000 ljudi? Minula nedelja, sončna in za oktober nenavadno topla, je v škofjo Loko privabila trume obiskovalcev. Na upravi Loškega muzeja smo zvedeli, da si je zbirke ogledalo za ta čas rekordno število ljudi — 210. Večji obisk so zabeležili samo še v junijskih dneh, zaradi številnih šolskih ekskurzij. Ce primerjamo podatke o obiskovalcih muzeja za nekaj let na.Taj, vidimo, da njih število neprestano raste. Leta 1964 jih je bilo 16.995, dve leti kasneje že 19.463, lani pa 19.763. Morda si bo tokrat do konca decembra muzej vendarle ogledalo 20.000 ljudi. Sodeč po mesecu juniju, ko je Ha grad prišlo 4449 tujih in domačih gostov (kar je daleč največ do sedaj), bi se želje muzejskih uslužbencev morale uresničiti. V ta namen so letos tudi preuredili in popestrili razstavljene zbirke. — ig JlIllIIIIIIIlflllllllfllllllllllllTIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllL I Začetek francoskih večerov | v Gorenjskem muzeju v Kranju Delavska univerza v Kranju bo v oktobru spet orga. = =_ nizirala francoske večere. Menda bo program predavanj, S =} filmskih predstv in razgovorov še pestrejši kot je bil =J = lanski. = V četrtek, 17. oktobra, bo ob 19.30 prvi lak večer. Po = = uvodem govoru gospoda Charlesa Lombarda iz Ljub- E = ljane bodo na sporedu barvni posnetki stenskih tapi- =J H serij ter še dva kratka filma o Ferdinandu Lcgeru =J EE in Georgu Braqueu. =j Naslednjo sredo, to je 30. oktobra, pa bo ob isti E U uri in v istem prostoru obiskal kranjske ljubitelje fran- = 5 coskega jezika direktor kulturnega centra iz Zagreba =J = gospod Alain Caron. Predaval bo o legendi Napoleona = S v literaturi Balzaca, Hugoja in Stendhala. Obiskovalci = =j bodo videli tudi film Podobe iz Epinala. lliiiiiiiiiimiiiiiiiiMmiiimm Bralce zapisov Po Prešernovih stopinjah opozarjamo na dvodnevni strokovni izlet po Koroški — po krajih, ki so v tej ali oni zvezi s Prešernom. Izlet bo 19. in 20. t. m. Vse informacije dobite pri turistični poslovalnici Creina, Kranj, Koroška c. 4. Telefon št. 21-022 — Vodnik na izletu bo Črtomir ZOREČ. *©*•©©•©••©©•••©©»*: DOM NA KALIŠCU (1540 m)* bo odslej pa do aprila 1969 redno oskrbovan ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih. Planinci in drugi prijatelji Kališča vabljeni! Planinska sekcija SAVA Kranj .<§©8&S3©©©©*&©S6«©©J VAS VABI IN NUDI v G R I L restavraciji DOMAČE SPECIALITETE OB PETKIH SOBOTAH IN NEDELJAH -VAS ZABAVA V cSanl i Vpisalo se je 90 slušateljev 0 © © © Z oktobrom je začel delovati na Jesenicah oddelek višje šole za organizacijo dela v Kranju. V šolo, ki ima izmenično vsak drugi teden vsakodnevna predavanja, se je vpisalo okoli 50 slušateljev. Večina jih je iz železarne, nekaj pa tudi iz drugih podjetij in ustanov. Ker ima šola pouk vsak drugi teden, upajo, da bodo slušatelji, čeprav vsi zaposleni, zmogli študij. Šolanje na Jesenicah je omogočil Železarski izobraževalni center, ki je dal na voljo potrebno učilnico. Večini slušateljev bodo krila šolnino podjetja, nekateri pa so se odločili, da bodo plačevali sami, čeprav bo znašala predvidoma okoli 300.000 S dinarjev. P. U. ^••••••©©•^•••••••»••••^^••••^••••••^ Fluorografiranje občanov radovljiške občine « Od 14. do 26. oktobra bo v radovljiški občini množično fluorografiranje občanov. Fluorografiranje je obvezno za vse občane, starejše od 24 let. Zadnji takšen množični zdravstveni pregled občanov je bil pred štirimi leti. Finančne stroške plača občinska skupščina, pri tehnični izvedbi fluorografiranja pa bodo pomagale organizacije rdečega križa. Fluorografiranje je brezplačno za občane. Delavci rdečega križa pa bodo pobirali prostovoljne prispevke. Rdeči križ bo denar uporabil za letovanje zdravstveno in socialno ogroženih otrok v letu 1969. na Debelem rtiču. Letos maja so v tednu rdečega križa zbirali prostovoljne prispevke po hišah. Zbrali so 600.000 S elin in s tem plačah stroške letovanja na morju za 20 zdravstveno in socialno ogroženih otrok. Zadnje dni oktobra bo v radovljiški občini krvodajalska akcija, ki bo trajala do 5. novembra. Planirano je, da bo letos v radovljiški občini 1200 krvodajalcev. Novembra lani je bilo tudi planirano 1200 krvodajalcev, prišlo pa jih je le 1120 oziroma 80 manj kot je bilo planirano. Zato je občinski odobr rdečega križa zaprosil sindikalne podružnice, naj pomagajo zbirati krvodajalce. Letos bo zavod za transfuzijo krvi jemal kri na Bledu (štiri dni), Kropi in Bohinjski Bistrici. Krvoda jalci iz Radovljice bodo torej šli na odvzem krvi na Bled. Občinski odbor "rdečega križa prosi občane za razumevanje in sodelovanje tako pri fluorografiranju kot pri odzivu na krvodajalsko akcijo. J. Vidic ] V soboto zvečer v kinu Center svečana premiera IPete zasede Med scenariji, ki so bili letos izbrani na natečaju republiškega sklada za pospeševanje filmske dejavnosti, je bil izbran tudi scenarij Vitomila Zupana Peta zaseda. Scenarij je Vitomil Zupan napisal po ideji Vladimirja Ko-cha. Viba film, ki je prevzel realizacijo celotnega projekta, je režijsko vodstvo filma zaupal režiserju Francetu Kosmaču. France Kosmač — režiser, ki se ga najbolj spominjamo kot avtorja ene izmed epizod v omnibusu Tri zgodbe in filma Lucija, se je odločal, da bo vse glavne vloge oddal študentom ljubljanske Aka- demije za gledališče, radio, film in televizijo. Tako se bo to pot prvič v slovenskem filmu pojavila cela vrsta povsem novih imen. Tone Go-gala igra komandanta Harija, Boris Cavazza komisarja Ili-jo, Dare Valit načelnika štaba Bregarja, Marijana Bre-celj partizanko Mi jo in Janez Vajevec vodjo štabne patrole Tarzana. Poleg teh mlađih igralcev pa pomembnejših vlogah v filmu nastopata tudi Arnold Tovornik in Jože Zupan. Veliko o Peti zasedi pred premiero še ne moremo zapisati. Vsebinsko je film postavljen v obdobje NOB. Partizanski bataljon pada iz zasede v zasedo. Najti je treba izdajalca! Kdo izdaja? Celo v samem štabu bataljona je razkol, saj se je nezaupanje naselilo v stare bojne tovariše. Načelnik štaba Bre-gar pade pod strelom fanatičnega vodje štabne patrole Tarzana. Ta je mnenja, da je izdajalec Bregar. Vendar bataljon ponovno pade v zasedo. To pa je seveda le okvirna zgodba filma. Sam režiser pravi, da je bila zgodba zanj drugotnega pomena. Poglavitni se mu zde odnosi med ljudmi, njihovi medsebojni konflikti in nasprotja. Kosmač je torej želel posneti psihološko — akcijsko dramo. Koliko je to njemu in vsem ustvarjalcem filma uspelo, pa bomo videli dre-vi v kinu Center v Kranju, na prvi slovenski premieri. S. Beli Bora v Italiji Moj priimek: Fehmiu Prizor iz Pete zasede. Od leve proti desni: Boris Cavazza, Jože Zupan in Tone Gogala i:\n-e Valič kot načelnik štaba in Marijana Brecelj kot partizanka Mija v filmu Franceta Kos-iiuivii i cta zascua Kdo bi se ga ne spomnil! Doslej je posnel 22 filmov, pa vendar je ostal vsem najbolj živo v spominu iz Petrovičevih Zbiralcev perja. Junak tega filma Beli Bora je imel za marsikoga povsem nov obraz, obraz, ki ga dotlej v jugoslovanskem filmu ni bilo opaziti. Naj Bekim trdi, da ima za seboj kdove koliko vlog, resnica je, da je pred premiero Zbiralcev sodil med tiste jugoslovanske filmske obraze, ki se sicer dokaj redno pojavljajo na platnu, ki pa gredo tudi tisti hip, ko je filma konec, mimo nas, tako, da zlahka pozabimo nanje. Zdaj je Bekim v Italiji. Vse tudi kaže, da ga v naše filmske studije lep čas ne bo več. »Potrebna je reklama,« izjavlja Bekim in producent, s katerim ima Bekim pogodbo. Dino de Laurentis skrbi, da se o Bekimu veliko piše iB govori. Vrsta italijanskih časnikov vsa — od tistih, ki izhajajo v jutranjih pa do tistih, ki izhajajo v večernih urah — prinaša v zadnjem času članke in fotografije o njem. Zdaj v Italiji ni več filmskega ustvarjalca, ki bi ga ne poznal, pa tudi tamkajšnji gledalci vedo zanj. Seveda gre največ zaslug Odiseju, Fehmiujevi vlogi v televizijski seriji, ki smo jo pred kratkim lahko gledali tudi pri nas. In zdaj, ko je Odisej posnet in ko so ga že videli številni gledalci? No, serija je posneta v barvah in Laurentis jo je prodal za elrag denar v Ameriko, kjer jo bodo pokazali gledalcem na barvni televiziji. Vendar Bekim ne miruje! Po končanem snemanju Odiseja se je vrnil domov, ostal doma dva meseca in se zopet vrnil v Italijo. Dino de Laurentis mu je našel novo zaposlitev. V filmu v playboyu Rubirozi z naslovom Avanturist bo Bekim spet igral glavno vlogo. To pot bo ob njem zbrana vrsta znanih igralk, med njimi Olivia de Havilland, ki kljub svojim letom in številnim filmom, ki jih je posnela, še vedno pomeni dokaj zanesljiv uspeh za producenta. Po snemanju omenjenimi filma se bo Fehmiu napotil v Ameriko. Tam mu obljubljajo denar in vloge. Stara navada, ki seveda ni povsem brez pomena je, da igralcem na zahodu spremene ime in priimek tako, da se laže izgovarja in piše, da si ga Je laže zapomniti. Naše igralke, ki so se že davno pred Feti-miujem zatekale v Italijo, so si vse po vrsti spremenile ime. Bekim se je temu upH in nemara ima celo prav. Takole je dejal: »Moj priimek je Fehmiu. Ni važno, če je to za Amerikance nemogoče ime in če ga bodo težko izgovarjali. Razlog, da bi ga spremenil, bi moral biti veliko večji, pa čeprav sem za Ameriko le neznanec, ki si je sicer pridobil nekoliko slave v Evropi. Ne, za nič na svetu ne bom Feimu.« Bekim je uporen, trdoglav, temperamenten! Zgodbe o spreminjanju njegovega priimka pa s tem še ni konec. Pravijo, da se je zelo razjezil, ko je slišal za spremembo. In rezultat? Vsem agencijam so poslali popravek. »Ime glavnega igralca v filmu Avanturist je Bekim Fehmiu in ne Bekim Feimu, kot je bilo prvotno objavljeno.« Zdaj je star 32 let. V Beogradu je končal igralsko akademijo in se kmalu za tem zaposlil v Jugoslovanskem dramskem gledališču. Nekaj časa je igral tudi v Ateljeju 212. vendar tudi tamani ostal dalj časa. Sledile so vloge v filmih, zvečine epizode, druga za drugo, vse do Belega Bore v Zbiralcih. Uspeh, ki ga je ta naš igralec dosegel, pa ni rezultat naključja. Trdo je delal, ta; ko v gledališču kakor tudi pri filmu. Prijatelji, ki j>h ima v Beogradu, pravijo, da v družbo ni veliko zahajal-Izobrazba, ki jo ima, Ste«*" ne gledališke in filmske izkušnje, zanimiv obraz in tu di izredne kreativne spo*ob* nositi ki bi jih lahko primerjali s sposobnostmi Marlopf Branda, Jamesa Deana, Terenca Štampa, in še marsikoga, vse to je Bekimu omogočilo, da so mu zdaj vrata povsod na široko odprta. Vsega tega pa se Fehn»|đ tudi dobro zaveda. Ve, da P njegova igralska pot rezultat dela in obenem tudi wjj da ima redkokdo, pa četudi gre za najslavnejša imena v filmskem svetu, trkšno Pci za seboj in takšno izobrazb* kot jo ima on. Ce bo Američanom Fehmiu všeč, si b°J'' pač morali zapomniti njego*" priimek. Miloš Forman, češkoslovaški režiser, avtor filma Plavolaskina ljubezen je v nekem intervjuju izjavil: »Mislim, da se rezultati ideološkega diktata na lilmu lahko popolnoma enačijo z rezultati komercialnega diktata. Skupni rezultat je isti: naivnost, površnost, neumnost.« V pojasnilo naj zapišemo, da je za primer ideološkega diktata na film navedel filme sovjetske filmske proizvodnje. Komercialnemu diktatu pa so seveda POP" rejeni fjlmi z zahoda, še posebej filmi ameriš ke filmske proizvodnje. mm • '•'•'•ili iii Te dni po svetu mm Ljudje Za mir na Bližnjem vzhodu LAGOS, 8. oktobra — OZN je sporočila, da so vojaki nigerijske zvezne vojske »namenoma in brez kakršnihkoli provokacij« ubili štiri Evropejce, člane Rdečega križa. Med žrtvami tega tragičnega incidenta je bil tudi mladi beograjski zdravnik Dragan Hercog. KINSHASA, 8. oktobra — Posebno vojaško sodišče je izreklo smrtno kazen Pierru Muleleu, (ki je bdi eden izmed voditeljev upora v kongoški Pokrajini Kivu leta 1963/64 in idejni naslednik Lumumbe. NEW YORK, 9. oktobra — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko se je sestal * zahodnonemškim zunanjim ministrom Brandtom. Kot so sporočili, sta zunanja mini-»tra obravnavala tudi izmenjavo izjav o odpovedi uporabe sile. MOSKVA, 9. oktobra — list Meždumarodnaja ^rznj je z dvema člankoma v zadnji številki spet napadel našo državo. Čeprav imajo list za resno revijo, pa lahko v njem zasledimo povsem zgrešeno oceno jugoslovanskega stališča v zvezi z intervencijo v CSSR — »zlobno čenčanje beograjskih psevdorevoluci-onarjev.« OSLO, 9. oktobra — Letošnjo Nobelovo nagrado za mir so podelili francoskemu Profesorju prava Reneju Ca-ssinu, ki je predsednik sveta evropskega sodišča za človekove pravice. PRAGA, 9. oktobra — Na nedavni okrajni konferenci 23 min: v Ostravi so podprli Predlog, da bi češkoslovaškemu predsedniku republike Ludviku Svobodi in prvemu sekretarju KPC Aleksandru Dubčku podelili nacionalno nagrado za mir 1968. NEW YORK, 10. oktobra — Državni sekretar za zunanje zadeve Marko Nikezič je obiskal generalnega sekretarja 0zN U Tanta in se z njim Pogovarjal o mednarodnem Položaju ter o aktualnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu zasedanja Generalne skupščine OZN. SAIGON, 10. oktobra — Urodno so sporočili, da so v Saigonu preprečili poskus vojaškega udara proti vladi Predsednika Nguven Van Thi-611 ja. Vse saigonske sile so v stanju pripravljenosti. BRNIK, 10. oktobra — Na obisk v Slovenijo je dopoto-val predsednik republike Josip Broz Tito. Na brniškem letališču so ga pozdravili Stane Kavčič, Albert Jakopič, Prane Popit, Janez Vipotnik, Lidija šentjurc, Martin Košir in Janez Sušnik. Z letališča se je predsednik repub-Uke odpeljal na Brdo. Triindvajseto zasedanje OZN je zadnje dni prineslo vrsto novosti, zlasti kar zadeva prizadevanja za mirno rešitev krize na Bližnjem vzhodu, živahna diplomatska ofenziva daje upanje, da se bo navzočnost stalne nevarnosti za svetovni mir le umaknila. Res je, da je bilo o bližnjevzhodni krizi vse od lanske junijske izraelske agresije veliko rečenega in napisanega, vendar upanje še ni splahnelo. Tako so pred dnevi Turčija, Pakistan in Nizozemska pripravile nov načrt za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Predlog, ki so ga omenjene države izdelale po naroČilu OZN in nekaterih velikih sil, zahteva od Izraela, da se umakne z zasedenega ozemlja, potem pa bi določili status teh področij. Načrt pa postavlja naslednje pogoje — umik s Sinaja in ustanovitev demilitarizirane cone v vzhodnem področju Sinaja, kl bi bila pod nadzorstvom Organizacije združenih narodov. Nizozemski, pakistanski in turški načrt za rešitev bližnjevzhodne krize predvideva tudi umik izraelskih sil z zahodnih obal Jordana, jordanske čete pa naj bi ostale samo zaradi notranje varnosti, mednarodni nadzor go-lanske visoke planote, jordansko civilno upravo in nadzor OZN nad Gazo. V torek zvečer pa je izraelski zunanji minister Aba Eban v generalni skupščini predložil izraelski »mirovni program« za Bližnji vzhod, ki obsega devet točk. V svojem govoru je Eban dejal, da sporazum predvideva tudi umik izraelskih okupacijskih sil z arabskega ozemlja, če se bodo sporazumeli o »stalnih, varnih in priznanih mejah« Izraela z Združeno arabsko republiko. Izraelski zunanji minister je predlagal, da bi z egiptovskim zunanjim ministrom podpisala skupno deklaracijo, v kateri bi Egipt in Izrael priznala, da sodita »Sueški prekop in Akabski zaliv med mednarodne vodne poti« ter da v teh vodah lahko plujejo tudi izraelske ladje. Predlagal je tudi, da bi vse države na Bližnjem vzhodu pomagale rešiti vprašanje palestinskih beguncev in v ta namen bi pripravili petletni načrt za njihovo preskrbo. Eban je ponovil izraelski predlog za neposredne pogovore z ZAR, hkrati pa je izrazil pripravljenost, da prek odposlanca Jarringa razjasnijo nekatera bistvena vprašanja v zvezi z Bližnjim vzhodom. Skratka, danes smo pred dvema načrtoma za rešitev krize na Bližnjem vzhodu — na eni strani nizozemskega, turškega in pakistanskega ter na drugi strani izraelskega. Kako pa je ta prizadevanja sprejela druga stran — to je Združena arabska republika? Po prvih informacijah o reakciji ZAR na nove mirovne predloge lahko sklepamo, da nič kaj preveč pozitivno. Tako je ZAR na primer izjavila oziroma opozorila diplomate, ki se v OZN aktivno trudijo za politično rešitev krize, da ne bo sprejela »kakršnekoli rešitve in za kakršnokoli ceno«. Podobno so v ZAR zavrnili tudi izraelski načrt, zanj so dejali, da nov »mirovni načrt« Izraela ne pomeni nič drugega kot manever, s katerim si hoče Izrael oprati roke za svojo krivdo v zvezi z neuspelo misijo posebnega odposlanca za Bližnji vzhod Jarringa. V Kairu poudarjajo, da ne bodo sprejeli predloga za neposredne pogovore z Izraelom in nadalje ugotavljajo, da bi mo a'.e velike sile razumeti to dejstvo in prisiliti Izrael k spoštovanju resolucije varnostnega sveta, ki določa umik čet z arabskega ozemlja. Podobni negativni stališči sta izjavila tudi Sirija in Libanon. Sirski radio je ob izraelskem načrtu poudaril, da je Aba Eban še enkrat potrdil ekspanzionistične namere. Kljub dobri volji, morda !e navidezni, velja ob vseh teh dogodkih še najbolj realno pritrditi splošnemu prepričanju, da v bližnji prihodnosti ni mogoče pričakovati mirne rešitve bližnjevzhodne krize. Vili G. in dogodki Priprave na 100-letnico železarne v polnem teku VELIKAN MED DETERGENTI NAGRAJUJE Sedem tisoč jeseniških jeklarjev, plavžarjev, martinar-jev, valjavcev in drugih neposrednih proizvajalcev ter elektro — strojnih vzdrževalcev se načrtno pripravlja na številne množične prireditve, razstave in tekmovanja, ki jih pripravljajo družbenopolitične, telesno-kulturne in kulturno-prosvetne organizacije v počastitev stote obletnice obratovanja jeseniške železarne (1868 — 1968). Koordinacijski odbor de lavskega sveta železarne ima že sedaj polne roke dela z usklajevanjem koledarja vseh prireditev, razstav in tekmovanj. Tehniški muzej železarne bo ob stoletnici uredil bogato razstavo, na kateri bo prikazana razvojna pot železarstva na Gorenjskem, v Bohinju in še prav posebej na Jesenicah od prvih skromnih začetkov do danes. Socialni oddelek jeseniškega muzeja pripravlja razstavo o boju jeseniškega proletariata od prvih št raj kov skozi NOB do današnje socialistične izgradnje. Bogato dokumentarno gradivo, ki prikazuje revolucionarno pot jeseniških žele-zarjev, je že zbrano. V pester program prireditev v počastitev stoletnice železarne Jesenice se bodo vključile tudi druge kulturno-prosvetne organizacije, ki pripravljajo slovesne akademije in proslavo, športniki in te-lesnovzgojni delavci z Jesenic ter drugih krajev ter vasi jeseniške občine pripravljajo celoletni program tekmovanj in prireditev, v katere se bodo poleg smučarjev, hokejistov in planincev vključili tudi atleti, telovadci, keglja-či na asfaltu in na ledu — vse to bo prikaz reaktivnega in vrhunskega telesno-vzgojnega in športngea udej-stvovanja jeseniških železar-jev. Delovni programi društev, organizacij, klubov in šolskih klubov ljudske tehnike za prihodnje leto prekašajo vse dosedanje programe. Kinofo-to klub Andrej Prešern, ki je eden najaktivnejših in najstarejših klubov te vrste v Sloveniji, bo skupaj z drugimi klubi in krožki v občini pripravil večjo razstavo umetniške in dokumentarne fotografije na temo človek in jeklo, člani tega kluba pa pripravljajo tudi dokumentarni film o zgodovini železarstva na Gorenjskem. V program prireditev ob stoletnici jeseniške železarne se bodo vključila tudi številna druga društva, klubi in šolski krožki ljudske tehnike, ki bodo pripravili tekmovanja mladih letalskih in brodarskih modelov, radioamaterjev, jadralcev, padalcev in motornih pilotov. S tem hočejo prispevati svoj delež k železarskemu prazniku in pokazati hvaležnost za vso skrb, ki jo železarski kolektiv zmeraj nudi strokovnotehnične-mu izobraževanju in šolanju mladine ter delovnih ljudi v jeseniški občini. U. Župančič H total ZA SNEŽNO BELO ROČNO PRANJE GLAS * 12. STRAN GLAS * 13. STRAN Z Ul J o lil V nečem lahko primerjamo časopisne redakcije in policijske urade; namreč v tem, ker pritekajo obema dnevno in vsako uro obvestila, ki večidel niso niti zaželena niti dobrodošla. Taka obvestila, večinoma anonimna, so ved-vadno zelo nezanesljiva in dvomljiva opora. In vendar je treba vsako pismo prebrati, oceniti in dostikrat tudi pretehtati njegovo vsebino podrobneje, kajti tu in tam se dogodi, da so namigi, ki jih tako imenovani »prijatelji« ali »opazovalci« — kakor se navadno podpisujejo — dajejo v svojih obvestilih, ven-dar uporabni ali celo zelo koristni. S takšnimi mislimi &e je ukvarjal Mr. Nataniel VVebb, glavni urednik VVestern Ora-torja, ko je skozi svoja debela očala ogledoval list cenene-nega, črtanega pisemskega papirja, ki ga je držal v roki. Pismo je tičalo v navadni modri poslovni ovojnici in je bilo oddano v Londonu. Trenutek je premišljeval, nato pa pritisnil na zvonec na svoji pisalni mizi in dejal nameščencu, ki je potaknil glavo pri priprtih vratih v sobo, kratko: »Mr. Rae naj pride!« V tistih nekaj minutah, ki so bile potrebne, da so našli in obvestili Mr. Petra Raeja, je pokadil cigareto. Ravno je pomečkal ostanek cigarete v pepelniku, so se odprla vrata in Peter Rae je vstopil. Bil je to velik, širokopleč mlad mož, simpatično grd, modrih oči in močno zagorele polti, ki je najbrž izvirala od toplejše klime kot je angleška. Pri vstopu je po-kimal v pozdrav. »Mr. VVebb, poslali ste pome. Niti vedel nisem, da ste tu. Mož na tako visokem položaju pa zvečer ob osmih še vedno v uradu — kaj takega bi si ne bil niti v sanjah nikoli mislil.« »Sedite!« mu je strogo zabičal VVebb. To je bil človek malo prikupne zunanjosti, razen tega pa je imel še nekaj posebno odbijajočih lastnosti značaja, ki so že marsikoga razžalile. Toda Petra Raeja ni bilo tako lahko preplašiti. Priteg nil je stol in sedel. »Tak, kaj želite od mene?« Mr. VVebb je s svojo veliko roko potegnil po obokanem čelu in nekaj hipov zamišljeno gledal mladega moža. »V mestu imam zmenek iti sem pred tem samo za trenu- nutek skočil sem. Toda to je brez pomena. Kaj sem vas že hotel vprašati? Ali veste, kje je Marigold?« Hudomušno mežikanje je zginilo s Petrovih modrih oči. »Marigold? Ste kaj slišali o njem?« VVebb se je spet ozrl na listič, ki ga je držal v roki. »Kaj mislite vi o vsej zadevi?« Peter je skomignil z rameni. »Kaj pa pričakujete od mene? O vsej stvari vem premalo, da bi si lahko ustvaril lastno mnenje. Razen, tega Marigolda nisem poznal, videl sem ga le enkrat ali dvakrat. Kolikor pa vem, se je v vojni zelo odlikoval.« VVebb se je namrdnil. »Vojna odlikovanja so dostikrat dobra kritja za hudodelstvo,« je menil kislo in postrani poškilil k Petru. »Saj vas tisti čas ni bilo tu, na to sem pozabil. Zadeva se mi je takrat zdela zelo dvoumna. Če višjega inšpektorja vržejo iz Scotland Yarda in še celo brez pokojnine, potem je to kaj čudna reč in daje povod za razne govorice. Ta zadeva je dvign.'la neverjetno mnogo prahu, kajti Marigold je imel veliko sovražnikov.« »Kdo pa jih nima?« je prijazno vprašal Peter. »Jaz,« je preprosto dejal Mr. VVebb. »Morda sem vč-Iika izjema. Naj bo že kakor hoče, pri Marigoldu je pač bilo tako. Moral je iti, potem pa je popolnoma izginil, nihče ni vedel kam. Mnogo lju di je skušalo zvedeti, kje je. Jaz sem tedaj poslal za njim Draperja in Draper je, kolikor vem, najbolj iznajdljiv človek, ki ga poznam. Pa tudi on ni imel uspeha.« Peter je bil v inozemstvu, ko je ta, medtem že zastareli hudi škandal vznemirjal duhove. Zdaj je razmišljal o tej aferi. Marigolda so bili osumili, da je sprejemal podkupnino in zaradi tega so ga odpustili z njegovega visokega položaja. Rae je povprašal \Vebba o tem, toda VVebb je namrščil čelo: »Ne, pred sodišče ni prišel nikoli. Za to je bilo premalo dokazov.« Peter Rae je zazdehal. »Kakšne dokaze pa so imeli proti njemu?« VVebb ga je prezirljivo pogledal. »Dokaze?« Vi se boste morali še dosti naučiti, Rae. »Ko boste toliko stari kot sem jaz, si boste morda počasi pridobili potrebno ročnost za policijskega poročevalca. »Kaj pojmujete pod Imenom Konunskv?« »Mislite Poljaka, ki je Pfed letom dni umrl?« VVebb je pritrdil. »Lou Ko-minsky je bil prevejan dečko. Ko je prišel v Anglijo, W posedoval drugega kot obleko, ki jo je imel na sebi in Pa dolg nož, razen tega Pa morda še kako dobro zamisel. Vsekakor je nagrabil kup denarja. Ne, ni bil specialist samo na enem področju, temveč nasprotno, bil je la** to mnogostranski — P°^' rop, posilstvo, tatvina avtomobilov, krznenih plašČev, ropanje po trgovinah — vS0 noč bi vam lahko še našteval Lou je bil najsilnejši gaitf' ster v Londonu. Nikoli ni ■ grešil napake in storjene uslug« je plačeval knežev-sko.« »Ali je plačal tudi Marigoldu?« je radovedno vprašal Rae. VVebb je prikimal. »0d nekod je pritekal Marigold" denar, kajti njegova pbt» je znašala osemsto funtov letno, njegovo stanovanje ob Hyde Parku samo pa ga H stalo sedemsto funtov. Marigold je bil zahteven fant i" je živel razkošno. Konunsk* ga so dolgo opazovali in k°n čno ugotovili, da se obČasB0 sestaja z Marigoldcm. Žbičarji in zidarji na Beli (1) Vsak čas v živHp.r>;<„ i „—:„„ u ____> • . čas v življenju prinaša svoje posebnosti. V mojih otroških letih je bilo pri nas na Srednji Beli le nekaj rokodelcev, vsi ostali pa so se ukvarjali s kmetijstvom. Danes pa je pri vsaki družini večina članov zaposlena v industriji. Na sosednji Zgornji Beli je bilo v prejšnjem stoletju zelo •razvito kovanje žbic. Bilo je kakih osem takih delavnic. Ne vem povedati, kdaj se je ta obrt začela. K njenemu nastanku in razvoju so gotovo veliko pripomogli naravni Pogoji, med vzroki za nastanek pa ne smemo pozabiti tudi razdrobljene, drobne kmečke posesti. V vasi je bila namreč le ena večja kmeti-lgo pa so bile le služek n' -bl1 P°stranski za-ravn? "Ujno Potreben. Na-Pot0 Pff Pa Je bila voda. ^Ive I?™36- &kozi kori«- Strugl so DOirln- V P°g°n k°leS' ki jenKr mehove ™ žar" Jev oglJa v ješah. **2v?i ?le iesene aii 11 Za'o je bilo bolj varno vas vre-Vodo so iz- pred ognjem. V srednje velikih delavnicah so bile po tri ješe, pri katerih je delalo šest delavcev. Stoki, na katerih so kovali, so bili leseni, ponekod pa tudi kamniti. Opremljeni so bili z manjšim nakovalom nagležem in s tako imenovanim širhaklom. Na teh so kovali in modelirali žbice. Obdelovali so jih s kladivom iz žarečih železnih palic, ki so bile podobne betonskemu železu. Oblika teh žbic je bila točno določena. Glavica žbice je bila narejena s šestimi udarci; to je dalo žbici povsem določeno obliko. Žbice so imele različna imena glede na težo in obliko. Tisoč žbic, ki so jih rabili za podplate, je tehtalo 7 unc stare vage (8 unc tehta 1 kg). Tovčenci so bili iste teže in prav tako so morali imeti na glavici po 6 udarcev. Kvedrovci so bili nekoliko težji. Najmanjše so bile urfarce z enim samim gladkim udarcem. Svoje izdelke so žbičarji prodajali po vaseh proti Kamniku, Tržiču in Ljubljani. Večje delavnice so imele že kar svoje odjemalce, ki so jih hodili kupovat na dom. Najboljši kupec je bila Koroška, kamor so jih dostavljali domači posredniki. Kot prevozno sredstvo je služila konjska vprega. Često so žbice zamenjavali tudi za živež. Po bližnjih vaseh so jih vozili z ročnimi vozički. Spominjam se, da je imel ded trgovsko povezavo tudi s kroparskimi žbičarji. Svoje in kroparske izdelke je prodajal v Kranju vsak ponedeljek na stojnici vse do prve svetovne vojne. Ko se je začela vojna, je bil neki žbičar celo oproščen vojaške službe, da je izdeloval posebne vrste žbic, tako imenovane kved-rovce za vojaške čevlje. Te žbice so obrobljale podplat ali peto s svojo ukrivljeno glavico. Temu človeku sem vozil železje, oglje in koks iz Krope, ker je bila takrat vsa preskrba z materialom pod strogo kontrolo. V fužinah je za kurjavo služilo oglje; tega so jim preskrbeli posamezni delavc1. Oglje so merili s pehari, da je tako vsak žbičar — teh je bilo več v eni fužini — prispeval enak delež za ogenj. Zjutraj ob petih je rog glasno oznanil, da se je deio v J fužini začalo. Delovni dan je I trajal zvečer do sedmih. Vmes je bilo pol ure odmora zjttraj in dve uri opoldne, ko so šli delavci domov h kosilu, opravili pa so tudi še kakšno delo na svojem domu. Zaslužek žbičarjev je bil zelo majhan, njihovo življenje je bilo zelo skromno. Obleka je bilo revna. Za obutev so jim služile cokle z lesenimi podplati, da jih je pozimi manj zeblo. Gumijastih škornjev takrat še niso poznali. Glavna hrana so bili žganci, močnik in krompir. Mnogim so pomagale pri delu tudi žene, a le v zimskem času. Poleti so hodile pomagat kmetom v okoliških vaseh, da so si prislužile najpotrebnejši živež. Ta zaslužek je bil še skromnejši kot v koračnici. Tako so ljudje životarili vse do prve svetovne vojne, pozneje pa se je začelo življenje postopoma spreminjati. Žbičarji so praznovali vse nedelje in praznike ter so-praznike. Ob nedeljah in praznikih so utihnili mehovi in kladiva. Starejši člani družine so šli k jutranji maši, mlajši pa navadno ob desetih. Dopoldne so se moški | zadrževali okrog doma Popoldne so obislkovali sosede, kjer so govorili o delu m vremenu. Proti večeru so odšli navadno v domačo gostilno na kozarček vina. Med sopraznike so spadali: god sv. Lucije 13. decembra, sv. Anton 17. januarja, sv. Valentin 14. februarja in pustni dan. Na dan sv. Gregorja so »spuščali luč po vod:«, ker so kasneje lahko delali v fužinah brez umetne razsvetljave. V sopraznikih se je delo začelo kot običajno. Ko so napravili žbice iz 50 kg železa, so z delom prenehali. 2bice so takoj prodali bližnjemu odjemalcu in kupnino zapili. Zabava je bila navadno v kakšni privatni hiši, končala pa se je s plesom. Anton Valjavec Srednja Bela (Naprej prihodnjič) 868 !"*!!!ZIII" »■"»•■•»■■»"»"»•■■■»•■■■■»■•»»»■»»•■»»»aMBnimM ■■■■■■■■■ra» Zavedanje pa tako Na policijski postaji v Newarku v ameriški državi New Jersey se je oglasil starejši človek in povedal, da je pobegnil iz kaznilnice v Alabami. Vendar pa se je premislil in bo sedaj obsedel še vse, kar mu je družba naložila za njegove grehe. Policaji so pregledali seznam pobeglih kaznjencev, vendar na tem spisku ni bilo imena skesanega zapornika. Drugače tudi ni moglo biti, saj je pobegnil že leta 1943. Nič več reklam ob cestah Lepe, od italijanskega sonca zagorele deklice, ki uporabljajo samo to in to olje za sončanje, zadovoljni obrazi ljudi, ki pijejo samo to in to pijačo, elegantni moški, ki nosijo samo te in te hlače, bodo v kratkem izginili z reklamnih tabel ob italijanskih cestah. Kampanja za odstranitev reklam je torej uspela. Nasprotniki takih reklam* so dokazovali, da reklame nevarno odvračajo voznikovo pozornost. V Italiji se je že sicer letos močno zmanjšalo število prometnih nesreč. Z odstranitvijo reklam ob cestah pa bodo morda postali Italijani najprevidnejši vozniki v Evropi. — Mamica, obljubljal mi je morje in planine! 1 2 3 4 5 6 ' 1 7 8 9 10 11 12 Hi 13 14 IJU 15 • ;■ 16 17 wm : '-j 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 pgf 32 33 34 35 36 37 38 Vodoravno: 1. tovarna tekstilnih strojev in naprav v Kranju, srednješolec, 12. trava tretje košnje, 13. naziv turi-stično-prometnega podjetja v Kranju, 14. telo krožne oblike, 15. kratica za »reverend, častiti«, 16. izmišljena povest o pojavih v naravi, bajka, 17. lahkotna igrica, 18. kvalitetna vrsta brazilske kave, 20. avtomobilska oznaka Sombora, 21. velika tovarna v Ljubljani, 24. 2. in 13. črka abecede, 26. pogosto (prislov), 27. naprava za dvig ladje, 30. italijanski radio in televizija, 32. glavni števnik, 33. črni hrošč, 34. italijanski general-aviatik, ki je vodil polet na Severni tečaj leta 1928 (Umberto), 36. popularen ameriški filmski igralec (Hump-hrey), 37. dolga os, 38. žena tebanskega kralja Laja. Navpično: 1. iz premoga narejeno gorivo, 2. z morjem obdan kos celine, 3. stara dolžinska mera, 4. znan kuharski mojster iz Ljubljane (Ivan), 5. nedoločni zaimek, 6. kratica ruskega književnika (1860-1904), 7. mestece v Bosni, na katerega so Nemci izvedli zračni desant, 8. tuj dvoglasnik, 9. ameriško moško ime, 10. drugo ime za janež, 11. japonski politik, osnova tel j in vodja reakcionarne stranke Kenseikai (Taka A ki ra, 1859-1926), 13. ime pakta med Turčijo, Veliko Britanijo, Iranom in Pakistanom, 15. ime — psevdonim skladatelja Friderika Sirce (Savin), 18. ljubljansko predmestje s precej močno industrijo, 19. drhal, 22. ameriški znanstvenik jugosl. rodu na področju elektrotehnike (Nikola), 23. avstrijski premier, ki je pred nedavnim obiskal Jugoslavijo (Franz), 24. glavno mesto Moravske, 25. država v jugovzhodni Aziji, 28. ime popularnega nemškega filmskega igralca Jiirgensa, 29. silovita jeza, 31.kratica kranjske tekstilne tovarne, 33. hlod, 35. veznik, 36. oblika glagola biti. Miha Klinar: Mesta, cestef razcestja . tia in-^etletja • In to naj bi bila, kakor že desetieU^^hJ« je, giavna naloga nemških telovadcev, združeiuh v ^aji in r udarnih silah nemštva v nenemških cesarskih .-e jf na velJev trd_ nega nemškega mostu od Baltika do A^ samo / 0zemlju, ki je last nemškega ljudstva, ki terja o, da mu prizna in pusti to, kar je njegovo. „ VoJjCes »Gcbt unserem Volke, vvas dos de"J •« Da, samo to, kar je nemška lastnina-^tj Hejj^ In nemška lastnina je vse, kar PoS lad; in avstro-ogrsko cesarstvo. .. Vz^^^ija i Nemška sta Alzacija in Lotaringija« a^^skim Seved:.i tudi poljsko kraljestvo pod nemškim 1 Pokroviteljstvom. Nemška je šlezija, Češka in Moravska. Nemške so Štajerska. Koroška in *-„pX(išV le Jarstvo Nemške so Štajerska, Koroška »' '"^ai**'" ^origj^ . Nemška je Istra, nemški je Trst, a in vsa Benečija. cli ifl . 1 nerrišlc In ko bo nekoč to ozemlje tudi P° s|ja #m v ok *0' Potem se bo treba lotiti še Madžarov in ozem'J ' u*u duali- stične monarhije vladajo le-ti. u tfr "'iivjh . To je naloga nemških telovadcev, "e ' brinih Ln udarnih sil nemštva. a d- 'lSch n - _ _____i Tr »Darum ,rien G a »Darum, deutsche Turner voran! *£nrf,■ ', °«en i!,nken ins Volk! VVas deutsch im Hcrzen ist, D a;.,schen v",,dlescr schvveren, aber grossen Schicksalsstund.»n Kam f zu seinem Volkstum. Und vvie einst d»e « u^J^t u JPr£ fiir ihre Gefallenen in dic Bresche sprani , HTJ jj Herd, Volk und Vaterland mit ihrer Brust ^ He]denaeckten, so vvollen auch vvir fiir unsere tote*1- in die Bresche springen!« ,0)c r. % 2a Da, kakor stari Germani v boju z* ^0 t^\)oh^oVmo in ognjišče, za ljudstvo in očetovino, ^ Z lastni^°. rudi sedaj na bojiščih vrzeli padlih nem**111 mi Prsi in žrtvovanjem. , g ^Ij^arsu bojiiaih,a*>>'*J«£.ra * ,0 «mpkr°; In ker je, žal, vsaj na — j.—-■. • ogrska vojska, vojakov z neneinskin^^v nemških, naj bi se vsaj po zvenu Pn spremenilo Nemcem v prid. i »Deutsch wie unser Sinnen und Denken, sei auch kiinftig der , Klang unserer Namen. Darum fort mit allem, vvas ausserlich an j uns undeutsch ist, fort mit allen undeutschen Namen!« »Da, proč z vsem, kar nosi nenemški videz, proč z vsemi ..nenemškimi imeni! Tako, kakor so nekateri merodajni krogi že zahtevali, da bi ministrstvo izdalo odredbo v smislu juristične razprave »Das osterreichische Namensrecht«. Za uresničenje tega naj bi se zato zavzeli v prvi vrsti prav turnvereinovci, da bi ta j razprava dr. Gronnerja ne ostala mrtvi kamen. »Turner bringt den Stein ins Rollen!« Tak poziv je naslovil na člane Turnvereina, toda že podpis pod naslednjimi članki »VVie ehren wir unsere toten Helden«, »Kriegs-stuberl« in »Der k. k. Osterreichische Jugend-Reichsbund«, ki jih je napisal dr. Schmarda ga opozori, da bi morali s spreminjanjem nenemških imen v nemška začeti najprej v svojih vrstah. »Dr. Schmarda? Pfui!« se zmrdne nad priimkom, ki zveni vse prej kakor nemško in smrdi naravnost po čeških prednikih, po »pemskih sviinjah«, po izdajalcih, ki so v minulih štirih letih povzročili cesarstvu največ težav in ki vedno glasneje terjajo lastno češkoslovaško državo in ki so k takemu terjanju nahujskali tudi slovansko golazen na jugu države. To je narod izdajalcev in dezerterjev, ki so že prve dni vojne pljunili na sveto cesarsko-kraljevo zastavo in ki niso nehali rovariti proti cesarstvu, ki bi ga najraje videli v ruševinah, na svoj prestol pa ustoličili pobeglega izdajalca Masarvka, ki je iz deset in deset tisočev čeških dezerterjev zasnoval v antantnih državah pravo češko armado. »Masarvk. der Hund!« zakolne oberst. Ni še dolgo tega, kar je moral na ukaz generala Fitznerja sestaviti iz cele skladovnice fasciklov povzetek izdajalskih dejanj tega češkega izdajalca, nekdanjega poslanca in voditelja liberalne češke stranke, človeka, ki je vse do decembra 1914 lahko neomejeno potoval ne samo po cesarstvu, marveč celo v inozemstvo, kjer je izdajal cesarja in cesarsko-kraljevo očetnjavo, pa so ga še po izbruhu vojne imeli za nenevarnega profesorja, filozofa, neozdravljivega pacifista in idealista, v resnici pa je bil najbolj nevarni zarotnik proti cesarju in cesarstvu in izdajalec številka 1. Njega bi morali tedaj zapreti in ne narodnosocialnega poslanca Vaclava Klofača. Masarvk je bil nevarnejši. On je bil pravi netilec protiavstrijskegr mišljenja med češkimi vojaki, ki jih je bilo treba že po samem izbruhu vojne zastrašiti s smrtnimi kaznimi in nekatere najbolj glasne puntarje povišati na vešala, na katera bi morali spraviti najprej njega, a so ga lepo pustili pri miru in mu celo dovolili, da je z izgovorom, da mora svojo svakinjo, ki je prišla iz Amerike na obisk, spremiti v Rotterdam, kjer je navezal stike z antanto. »Was fiir ein kurzsichtiges Vertrauen,« je obersta Freisinga še danes groza pred kratkovidnostjo in zaupljivostjo, ki jo je oblast imela do Masarvka ne samo v prvi polovici septembra pred štirimi leti, marveč tudi- potem, ko se je vrnil z Nizozemskega. Šele kasneje so odkrili, da so ga takoj po njegovi vrnitvi različne osebe iz vojske in oblastnih uradnih krogov obveščale o pomembnih tajnostih v armadi in administraciji. Takrat so se čudili, zakaj niso povsem uspeli s persekucijami proti češkemu telovadnemu društvu Sokol, kakor si jih je zamislil nadvojvoda Friedrich, zvest pokrovitelj Turnvereina in neuklonljiv nasprotnik češkega in juž-noslovanskega sokolstva, dokler pa se ni izkazalo, da je za Friedri-chove načrte zvedel Masaryk in sproti obveščal nekatere sokolske in liberalne češke voditelje, naj se umaknejo v inozemstvo. Ko bi nekoliko bolj pazili na tega izdajalca cesarja in cesarstva, bi lahko preprečili nevarnost, ki jo zdaj v inozemstvu povzročajo cesarstvu Čehi. A niso in Masaryk se je mirno vozil, kamorkoli je hotel. Sredi oktobra 1914 so mu dovolili vnovično potovanje na Holandsko, čeprav bi morali posumiti vanj. Pustili so ga, da je lahko utrdil svoje stike z antanto. Nihče ga ni nadzoroval. Niso ga prijeli, ko se je vrnil. Niso ga zaslišali in ga kot izdajalca postavili pred sodišče. Usmrčevali so mnogo manj nevarne, kakor je bil on, pa je bil čas, da bi ga lahko zaprli, obsodili in usmrtili, kakor so v tistem času spravili s sveta nekega mnogo manj pomembnega Slavomira Kratochvila iz Prerova, nekega Matejko in druge, čeprav so vse proticesarske niti, ki jih je odkrivala na Češkem tajna varnostna služba, vodile k Masaryku. V cesarski okolici so se še vedno našli ljudje, ki Masaryku niso pripisovali vpliva na protidr-žavno razpoloženi del češkega in moravskega ljudstva. Prav ti so krivi, da Masaryk v pozni jeseni pred štirimi leti ni prišel na seznam osumljencev, ki naj bi jih zaprli, čeprav so mnogi agent je tajne varnostne službe zahtevali, naj bi tudi Masaryka vpisali v seznam osumljencev, k: so ga poslali z Dunaja v Prago cesarskemu namestniku Francu Thunu Hohensteinskemu z ukazom, da vse politično sumljene pozapre. »Auch der vvar kurzsichtig wie fast alle andere,« razmišlja oberst Freising kakor zadnjič, ko je slonel nad fasciklom in prebiral Thunovo poročilo o zadnjem daljšem pogovorom z Masarv-kom. Masaryk (tako je tiste decembrske dni pred štirimi leti poročal Thun) ni bil tako filozofsko miren kakor navadno. Najbrž so ga vznemirjale smrtne obsodbe in govorice o novih aretacijah Videti je bilo, da je prišel poizvedovat, če je na seznamu morda tudi on, vendar je svoje vznemirjenje prikril v protest proti zaplembi lista »Naša doba«, pri katerem je sodeloval, cbenem pa je hotel opravičevati panslovansko obnašanje Cehov do .cesarstva, češ da napada na Srbijo kljub zapletu, ki ga je povzročil atentat na prestolonaslednika, ne more razumeti, saj je cesarstvo še za prve balkanske vojne samo vzpodbujalo medslovansko bratstvo do zatiranih Bolgarov in Srbov in dovolilo zbirati denar in druga sredstva za srbsko in bolgarsko vojsko. Zavračal je tudi namestnikov očitek, da so Cehi rusofiii, čeprav tega ni povsem zanikal. Istra med včeraj in jutri 2 Umirajoče mesto ne bo umrlo Vsa stara mesta v notranjosti Istre so na vzvišenih, izoliranih, dobro utrjenih krajih. Osameli grički z utrjenim naseljem na vrhu so istrska značilnost, svojevrsten čar te reliefno zelo razgibane pokrajine, v zadnjem času pa vse bolj tudi turistična atrakcija. Mesteca, ki so živela od trgovine in obrti, so bila v stalnih bojih z osvajalci, ki so prihajali zdaj s te, zdaj z one strani. Umirala so in ponovno vzcvetela. Pokoravati so se morala številnim gospodarjam. In zdaj, ko so po dolgih stoletjih borb svobodna, zdaj ta mesteca umirajo. Ne sicer vsa in tudi ne vsa enako hitro. Od nekaterih so ostale le Še ruševine (Knšan, Paz, Bol jun, Roč, Oprtalj idr.), nekatera so spet zaživela kot upravna središča ali zaradi razvoja turizma in industrije (Pazin, Buje, delno tudi že Buzet), druga pa umirajo: Motovun, Grožnjan ... Motovun v srcu Istre je očarljivo mestece na vrhu ko-pastega griča ob Mirni. V njem začutiš davno preteklost, iz vsakega kamna diha življenje stoletij, na vsakem koraku po zlizanih kamnih, s katerimi so tlakovane ozke uličice, ti je bolj jasno, da je bilo tod nekdaj zelo živahno. Danes pa je to mesto skoraj mrtvo. Okenske odprtine brez šip, temne in grozeče neprijazne, kričijo v sončen Peter Babic. Foto: A. T. dan in se vdane v usodo živo spominjajo preteklih dni. Srečavam redke turiste, ki gledajo in fotografirajo. Tiho je, preveč tiho. Gruča otrok brca žogo med visokimi, kamnitimi kraškimi hišami. Sredi sončnega dneva se počutim kar tesno med temi zidovi, zelo sam sem, le tu pa tam na oknu star obraz negibno zre v daljavo, tu pa tam je iz hdše slišati radio ali pogovor. »V Motovunu živi danes okrog 620 ljudi,« mi pove Petar Babic. Srečal sem ga pred krajevnim odborom. S table sem prebral, da Motovun sodi k občini Pazin, sosednja vas Livade, takoj onkraj Mirne, pa še k občini Buzet. »Pred vojno, v času Italije, je bilo ljudi tod okrog 1500 ali še več. Po vojni so se odselili. Pri nas ni kruha. Nekaj ljudi je zaposlenih v Pazinu kot uradniki, drugi pa delajo pri pazinskem kmetijskem kombinatu, ki ima v okohci precej velike plantaže lešnikov in vinogradov. To je vse. Tudi jaz sem zaposlen pri pazinski občini; tod, v Motovunu, skrbim za čistočo. Hčerka je natakarica v gostilni.« Mestece, ki je imelo nekdaj tudi 2000 prebivalcev, pa noče umreti. Ne bo umrlo, ampak bo svojo bogato zgodovin razkazovalo turistom. Tako so se namreč odločili Istrani in prav je tako. Ko mi je Peter Babic pripovedoval o akciji, da bi najprej Motovun in potem še druga stara mesteca spremenili v prijetne turistične kraje, se mi je zazdelo, da tiste ubijajoče tišine ni več, da je prvi korak k novamu rojstvu stare trdnjave tudi že njeno novo rojstvo. Seveda pa je do tega še daleč. Začali so letos, ko sta dve brigadi reških srednješolcev in zagrebških študantov arhitektov i začeli čistiti stare utrdbe. Prihodnje leto bodo nadaljevali in upajo, da bo Motovun samo začetek in da bodo izkušnje, ki si jih bodo tod pridobili, zelo koristine tudi drugje. »Turizem ne sme ostati samo pri morju!« To je geslo Istranov. Imajo poseben akcijski odbor za obnovo mesta, ki sd v prihodnje od turizma v Motovunu veliko obeta. 2e lani je ta kraj, ki je prava zakladnica zgodovinskih spomenikov, obiskalo nad 10.000 turistov, pa tudi letos so vse leto prihajali: z avtobusi iz Rovinja, Pazina, Pule. Ogledali so si mesto, v gostilni so jih lepo postregli, zvečer pa so na prenovljeni terasi med spodnjim in zgornjim obzidjem tudi zaplesali... Motovun hoče živeti. Skozi dolga stoletja mu je to uspevalo. Tudi zdaj mu bo. Umirajoče mestece ne bo umrlo. Andrej Triler niiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiin Peter in Pavel (za osebno uporabo) §f I Dragi Peter! Torej smo dočakali veliki dan! Danes so se v Mehi- 3 = ki začele olimpijske igre. Upam, da mi ne boš zameril, 3 b če bom tudi danes zaradi tega malo bolj športno raz- 3 E položen. Premišljeval sem torej o vlogi športa v življenju 3 s vsakega človeka. Prišel sem do sklepa, da ta niti zda- I = leč ni tako nepomembna kot bi človek sklepal. H Preskočil bom malo tisto otrokovo športno udej- g B stvovanje, ko je nadvse strelsko razpoložen, ko vsak a B njegov kamen zadene šipo in o uspešnosti njegovih 3 ■ strelskih sposobnosti odloča očetova palica... Res ne I B razumem, kako potem sploh pridemo do strelcev. Čudim se nad tem, da nimamo Jugoslovani boljših g B dvigalcev uteži! Če samo pomislim, koliko otrok pre- S S nosi v času šolanja. Recimo, da je otrokova aktovka g B težka 3 kg. V enem letu prenosi tako nekaj nad 3 tone 2, B šolskih potrebščin (upošteval sem ■ proste sobote v M S šolah). Če se udejstvuje na ta način v športu samo I b 8 let, je to okoli 25 ton! To niso mačje solze! Zaradi g B tega kar razumem občinske skupščine, da niso ravno g S najboljše volje, ki morajo dajati denar za šport. Za- g S kaj bi le pretiravali! Nazadnje bo še kdo dejal, da si g S je pokvaril zaradi športa lepo držo ali pa prišel ob g H zdravje! Kot poznam razpoloženje, bi mu vsi hitro a Š verjeli kot so pred leti neki kranjski plavalki, ki je g B trdila, da je dobila od plavanja vodo v koleno... Če pogledam naprej, vidim zopet v vsaki človekovi g B dejavnosti vse polno športnih elementov. Kaj naj bi g E bil moderen ples, če ne izvirna vrhunska gimnastika? g Mislim, da ima naša gorenjska mladina res vse 3 s možnosti športnega udejstvovanja. Zaradi tega res ne 3 S razumem, kako je mogoče, da je odšel na olimpiado g S le Polde Milek iz Kranja!? Mislim, da manjka našim gorenjskim fantom in g H dekletom le trda roka. Le poglej, kako so naredili to g m naši bratje na jugu države. Ena, dve, tri zaušnice za g. B Vero Nikolić. Ena, dve, tri zaušnice za Mirjano Šegrt, g = Trenerja sta bila odločna, ni kaj reči. Lepo ena, dve g 9 in sedaj'čakamo na kolajne. Kdo bi si mislil, da bomo toliko pričakovali prav od §j = deklet. Ce bi šlo vse po pravilih — tistih starogr- g §§ ških —- žensk sploh ne bi smelo biti na olimpijskih I = igrah. Včasih so tekmovali le moški in to popolnoma g ■ goli, da ja ne bi zašel mednje kdo napačnega spola, g § Sicer nimam nič proti ženskam. Kar špasno bi bilo, g S če bi tekmovale same ženske, in to še popolnoma § 1 gole. Potem bi morda še midva odpotovala kot gl& g Ej dalca v daljno Mehiko. fl Lepo te pozdravlja Pavel 0 DRAGI PETER (za javno uporabo) . g Zelo si nas spravil v zadrego, ker res ne vemo, koga ^ B naj ubogamo, da bo vsem prav. Učenci namreč že dalj § fl časa nosijo s seboj brisačke, da si po umivanju obrišejo g I roke. Takšna so navodila sanitarne inšpekcije, ki prepo- | S vedujo uporabo skupnih brisač. No, milo je pa v vseb | B straniščih in še drugod, ker je umivalnikov v novi šoli g = več kot 100. Lepo bi bilo, če B šolo. Bivanje v njej je zelo prijetno, lepo se da delati, g B pa tudi streha nam ne pušča. Le škoda, da je prostor g b za telovadnico še prazen. Zato si pa želimo veliko 'eP^ g I ga vremena — saj tako lepega športnega igrišča dalcc g = naokoli nima nobena šola. Pa brez zamere in lep pozdrav Tebi in Pavlu Prešernovci | ^llIltlllllIJIlJIIllIlIIJIIlllflll11IIIlIl]llllIUlJIJlllllIlIIJIllIlIllllllIllllUJIIIIl«BlllllllllllSlli|,,,ic pod S zajetno vrečo nihče opazil. m t Lepega dne pa je sinček Mezinček pregovoril očeta in mater, da so zapustili revno gorsko kočo in odšli v dolino, kjer sta se oče in mati udinjala v nekem gradu; oče kot ovčji pastir, mati kot kravja dekla. Oče je potisnil Mezinčka v popotno torbo, da bi ga skril pred radovednimi očmi. Graščak je bil surovež, ki je novemu ovčarju zagrozil: »Ce boš na paši izgubil eno samo ovco, te bom brez pastirnine nagnal iz gradu!« To je dejal, ker je vedel, da je v ovčji čredi podivjani oven, ki se rad pase ob prepadu, od koder je že marsikatera ovca padla v brezno. Na pašniku pa je oče vzel Mezinčka iz pastirske torbe in ga posadil na ovna "vodnika. Mezinček se je zakopal v gosto ovčje runo in ves dan, ko so se ovce pasle, ščipal ovna za uho, da je le-ta varno hodil po poteh vstran prepada in da ni izgubil nobene ovce, ki so mu sledile. Graščak je od začudenja kar križem gledal, ko je zvečer preštel ovce in videl, da ne manjka niti ena. Graščakinja je bila ošabna ženska, ki je novi kravji dekli zagrozila: »Ce ne boš vsak večer vseh krav pomolzla, te bom brez plačila nagnala iz gradu!« To je rekla, ker je vedela, da je na grajski pristavi v hlevu med kravami tudi štat-ljiva krava, ki je brcala in z repom opletala, kadar so jo hoteli pomol-sti, tako da iz njenih vimen ni nikdar pritekla v golido niti kaplja mleka. A ko je šla mati v hlev mlest, je sinček Me-z:nček, ki ga je bila vzela s seboj, zlezel štat-1 j ivi kravi v uho in jo ščipal in ščipal, da je ob jasli otvezena krava ritala ko nora, nazadnje pa le spustiila curek mleka v golido. Graščakinja je od začudenja kar roke sklepala in se veselila, češ da je dobila takšno kravjo deklo, kakršne še ni bilo na grajski pristavi. Tako so oče in mati in sinček Mezinček živeli srečno in veselo. Ko pa sta se oče in mati postarala in od starosti umrla, je sinček Mezinček odšel po svetu. Le v katerem ovčjem runu ali v katerem kravjem ušesu se zdaj skriva pred ljudmi, tega pa zares ne vem. Nekje na Gorenjskem živi deklica, ki ji je ime Polonca. Pravzaprav jo kličemo Polona, ker hoče biti dobrosrčna mamica vsem ubogim živalcam na svetu. Med vsemi pa ima najraje medvede in medvedke. Nikoli se ni marala igrati z načičkanim; punčkami, vedno le z medvedi raznih barv, oblik in ve- likosti. Vsak večer položi vse te medvede — zdaj jih je že šest, druge pa ima na slikah — na rob svoje postelje. In ko je letos spomladi zvedela o nesreči pri kateri je vlak povozil živega medveda, je Polonco v srce zadelo. Le kaj bodo počeli mladiči? Želela je pisati lovcu na Jelovico ter ga prositi za vsaj enega Svoboda Svoboda je vse bogastvo na svetu, dražja je od najdražjega kamna, ker je ne moremo z denarjem kupiti, ampak jo lahko dobimo le s krvjo. Če ljudje drugačni bi bili, potem ne bila bi potrebna kri, zadostovala bi le enakost med ljudmi. Svoboda je tista, ki je nihče človeku ni dal, ampak si jo je sam z borbo poiskal. Malo nas jet samo peščica ljudi, ki imamo najdražje na svetu. Zato samo mi lahko vemo, kaj pomeni svoboda. Svoboda ne pozna meja, za vse je ljudi pripravljena. Čez mnogo, mnogo let jo bomo imeli vsi, ne samo peščica ljudi. Anka Rogelj, 8. c razred osnovna šola Lucijan Seljak, Kranj Pohod k spominski plošči Na pionirski dan je naš razred odšel na kratek pohod k spominski plošči v Udnem borštu, v gozd, v katerem se je na začetku NOB odvijala tragična in dramatična bitka. Vendar smo zvedeli, da več deset kilometrske poti ne bomo pre-pešačili, ampak se bomo do vasice v bližini našega cilja peljali s kolesi, kar nas je še posebno presenetilo. Tako se je mrzlega jutra iz Preddvora podala skozi jesensko meglo precej dolga vrsta kolesarjev. V začetku veržnje smo imeli, posebno dečki( premrle roke dalj časa v žepih, kot pa na krmilih. »Kdo bi zmrzoval,« smo menili. Vendar smo kmalu zavili na slabo cesto in ko nas je nekajkrat pošteno zavrtelo na obcestnem pesku, smo še preradi potegnili roke iz žepov. Ko smo se sredi vožnje spustili po nekem precej strmem klancu, se je sošolcu izneverila zračnica, tako da jo je moral krpati. Komaj smo se odpeljali dalje, že smo pozabili na nevšečnost, kajti vožnja je bila zelo razburljiva. Nekateri zadnji so se hoteli vrniti na čelo kolone, mi pa jim tega nismo pustili. Seveda bi to še najbolj razburilo' miličnike, če bi nas skrajno videli. Dobro, da je na tej cesti le malo prometa. Tako smo na tabli ob poti kmalu prebrali, da je za nami že 8 km. V Naklem smo na postaji počakali peščico tistih, ki so se do sem rajši pripeljali z avtobusom. Naše jeklene konjičke smo pustili v bližnjem naselju in vzeli pot pod noge. Nekaj časa smo s čevlji obdelovali cesto, potem pa zavili v mešan gozd z visoko podrastjo. Prvi počitek je bil prav na mestu, kjer so se nekoč zbirali partizani. Med nadaljevanjem poti je marsikdo nevede postal gobar, kajti v gozdu je gob kot med vojno sovražnih postojank. Tako nas je tovariš, ki nas je vodil, kmalu privedel do spominske plošče, vzidane v veliko skalo sredi grape z visokimi, vitkimi smrekami in žuborečim potokom. Tu smo zvedeli za potek bitke, v kateri so samo trije partizani ostali živi. Eden od njih se je rešil tako, da je zlezel v votlino med skalami in se pokril z odlom-ljcno smrečico. Med povratkom smo nekoliko zavili s poti ter obiskali še spomenik žrtvam bitke. Komaj pa smo se vrnili do koles, že smo sedli nanje in odbrzeli domov. Tega dne se vedno rad spominjam. Stane Vovnik, 8 a razred osnovne šole Matija Valjarec, Preddvor osirotelega kosmatinčka. Pa do zdaj še nismo zvedeli za njegov naslov. Namesto živega je Polonca dobila spet v dar debelušnega godrnjača, da ga lahko oblači v svoje otroške oblekce. Potem pa se je nekaj zgodilo. Najprej se je začelo novo šolsko leto. Za Polon-čine medvedke so bile še vedno počitnice, za deklico pa ne. Nekega dne je Polon-čin oče oznanil: »Zvečer bomo pripeljali črnega . . .« Medvedka?« je zavriskala Polonca. Pa niso pripeljali črnega medveda, ampak — star, črn klavir, na katerega se bo zdaj Polonca učila igrati pesmice o medvedku. Eno ji bomo v tolažbo kar tukaj napisali. Tam v skritem belem logu medved dremlje v brlogu. Včasih vstane in zazeha: »Eh ta sneg še ne preneha.« Pa na pograd se zvali, kihne, pihne in zaspi ... Darina Konc Šah Presenečenje Kmečke končnice skrivajo v sebi veliko presenečenj. Oglejte si diagram: M m mi Čeprav je material izenačen, je videti, da bo črni zmagal, ker bo lahko osvojil bele kmete. Toda če je na potezi beli, lahko zmaga: 1. b5 — b6 c7 : b6 2. a5 — a6 b7 : a6 3. c5 — c6 in beli dobi damo! Ce bi črni v prvi potezi odigral a7 : b6 bi sledilo c5 — c6! Lažnivec Skupinica fantičev je stala pred šolo in se pogovarjala o svojih očetih. Vsi so vedeli povedati kaj imenitnega. Tončkov oče govori tri jezike in prepotoval je pol sveta. Franci, jev ima najlepši avto v mestu. Markov ata je pilot, Jožefov pa kirurg. Le mali Janezek dolgo ni odprl ust. Končno se, bistra glavica, domisli in reče: »Moj očka kuha najboljše žganje na svetu. K -dar ob Savi pomiva sode kjer je shranjena žiaJitna kapljica, so še v Ljubljani ribe tako pijane, da vriskajo od veselja.« ^iiiifiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiminimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiifiiiiiiiiiri j Preddvor je lep, toda... ?! J j Pravljice se navadno za-■ čno: Nekoč je bilo . . . j In tako so nekoč, more-I biti pred sto leti ali manj, j občinski možje v francoski vasi Clochemerle sklenili, da postavijo javno stranišče. Sklenjeno — storjeno. Za tem pa ogenj v strehi! Zakaj? Dokler so moški opravljali svojo potrebo kar ob zidovih cerkve, je bilo vse prav in v redu, novogradnja v bližini božjega hrama, pa je razburkala vso vas. V Clochemerlu, ki mu pravijo tudi Preddvor, pa se je sto let za tem pripetilo, da je odstopil eden izmed predsednikov. Vse to še ni nič takega, tudi veliki predsedniki delajo tako, kadar kaj ne gr« kot bi moralo. No, v Clochemerlu -Preddvoru so takoj, ko je predsednik odstopil, po vseh demokratičnih pravilih postavili novega. In glej ga, šmenta. Stvar se je premaknila in stekla. Kaj bi še tavali naprej v temi, so sklenili, in zasvetila je luč. Luč spoznanja, resnice, pravice, enakosti in tako daje. V ulico A, ki meri kakih sto metrov in šteje le deset hiš, so postavili tri sodobne živosrebrne svetilke na mogočnih železnih drogovih. V ulico B, ki je dolga prek tri sto metrov in šteje osemnajst hiš, pa tri zastarele br-Ijavke, in sicer kar na električne drogove. Če je tu vmes vprašanje samoprispevka, je tega torej kriva le pomanjkljiva organizacija. Kaj si hočemo — duhov ne smemo razburjati. Kar je, je dobro. Na vasi se mora nekaj dogajati, ker ljudje sicer ne bi imeli kaj govoriti in bilo bi dolgčas. Zakaj prosve-ta spi, če pa deluje, deluje v prazni dvorani. Imajo šest pevovodij in nobenega zbora, razen šol- skega in cerkvenega, ki \ pač morata obstajati za \ radi vsak svojih zakonov. ■ Edina sekcija, ki deluje, ■ je folklorna skupina, pa \ še ta je ušla od prosvete § k turizmu. (Baje iz ko- l mercialnih razlogov.) \ Zgradili so kinokabino za š stalno aparaturo, od obi- \ ska pa je odvisno, če jo 1 bomo dobili. Na plakatih s smo že označevali naš ki- = no kot Kino Preddvor, v § zadnjem času pa zopet § odbijajoče opozarjamo | gledalce, da je to pot u jo- I či kino. Šola je — hvala bogu in 1 nam, ki jo plačujemo na = »obroke« — dograjena. § (Le za ureditev okolja in = ceste do nje je zmanjka- Š lo drobiža.) Mladina je ss prav takšna, kakšni smo 3 mi. Prav tako pleše naj- I novejše plese kot smo jih 3 plesali mi, le njen kos 3 kruha je precej večji. I Glede otroškega varstva 3 je bilo že morje govorje- 5 nja. Izvedena je bila tudi ■ anketa, ki je pokazala ve- 3 liko zanimanje in potre- 3 bo. Letos naj bi ta reč I stekla, toda na zadnji od- 5 točilni sestanek je prišlo 3 le šest kandidatov, in tako S imamo še naprej kaj go- j= voriti in godrnjati. S tu- I rizmom se že dolgo ubija- 3 jo eni in isti, a kaj po- I maga vsa prizadevnost, 3 če pa turistov ni. Nogo- 3 met radi igramo; a nogo- 3 metaše smo porinili in = skrili na gmajno pod ža- 3 go z geslom: »Zemljo ti- 3 stemu, ki jo obdeluje.« Nekdo misli, drugi ne = misli, nekdo ima prtov, 3 drugi ima spet drugačen = prav, nekomu gre zares, = drugemu za šalo, nekdo I mi bo verjel, drugi bo 3 zmajeval z glavo, a vse I to ni važno, važno je, da 3 ima vsak svoj košček standarda. In tako življenje na vasi mirno teče dalje . . . HEC TiliiiaiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiJiiiiiiiitiiiaiiiaiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiuiii Spretnostna in propagandna vožnja avtomobilov iz LTH Prejšnjo soboto je sindikalna podružnica Loških tovarn hladilnikov organizirala za svoje uslužbence-voznike spret-nostno (rallv) vožnjo z avtomobili. Udeležilo se je je 39 av-tomobilistov. Prijavljeni so med tekmovanjem v svojem vozilu morali imeti vsaj še dva sodelavca iz kolektiva. Posebna komisija sestavljena iz članov sindikata je ocenjevala ekipe in posameznike. Udeleženci tekmovanja so se pomerili v raznih spretnostih, ki jih mora obvladati šofer: parkiranje, zavijanje, vzvratna vožnja, slalom med ovirami, vožnja po liniji in ustavljanje. Zmagal je Janez Tancck s 333 kazenskimi točkami, pred Francem Arharjem (358), Matevžem Osenarjem (389) in Alojzem Hafnerjem (390). Po končanem tekmovanju so vsi vozniki krenili na propagandno vožnjo. Pot jih je vodila iz Škofje Loke prek Kranja, Brnika, Kamnika in Domžal do Ljubljane, od tam pa zopet nazaj v Skofjo Loko. Uspelo prireditev so na/.adnje proslavili s piknikom v naravi. - Ig Oglušujoče zvonenje na Primskovem Že dlje časa se pripravljamo, da bi naslovili javni apel na župni urad na Primskovem. Moti nas dolgotrajno nabijanje slabo uglašenih zvonov ob vsaki priliki in nepriliku Kar se je dogajalo v torek, 8. oktobra, popoldne (do 20. ure zvečer) in v sredo, 9. oktobra, navsezgodaj ob 5. uri, presega vse meje brezobzirnosti. Kako pridejo delovni ljudje Primskovega do tega, da jim tolikokrat brezobzirni zvonar kali zasluženi mir in počitek ter uničuje živce? In oni delovni ljudje, ki imajo nočno službo, kako naj se odpočijejo spričo tega preglasnega zvonjenja? Kako glasni so ti zvonovi pa priča to, da bije njihov glas tudi na živce stanovalcev ob vodovodnem stolpu in na vsem desnem bregu Kokre. Otroci in dojenčki se plaše sredi spanja. Slovenski človek ni imel nikoli ničesar proti ubrani pesmi zvonov kje na vasi — toda tu sredi gosto naseljenega predmestja Kranja res ne gre na tak način uveljavljati pravice do cerkvenih obredov. Tudi pokojnike se da bolj tiho počastiti. Zahtevamo od pristojnih organov, da preprečijo to početje, ki predstavlja že pravcato kaljenje miru. Več Primskovljanov Pevsko društvo upokojencev v Predosljah Na zadnjem občnem zboru upokojencev v Predosljah so člani sklenili, da društvo ne bo več prispevalo vencev k pogrebnim svečanostim. Upokojenci Kokrice, Ilovke, Sra-kovelj, Taitinca, Suhe, Oreho-velj, Britofa in Predoselj so ustanovili pevsko društvo. Le-999999«99*©*®9»99®999©«©9999es*r" •« AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ 3 organizira s sodelovanjem tovarne »TOMOS« Koper 9 II. zlet mopedistov 1 V KRANJU, DNE 12. OKTOBRA 1968 Program z 1 e t a : Ob 13.30 — Povorka vseh motoriziranih udeležencev skozi mesto Kranj. Ob 14.00 uri — Spretnostna vožnja na Titovem trgu. Vse ljubitelje moto-športa posebno pa še mladino vabimo, da si ogledajo to zanimivo tekmovanje. AMD KRANJ ;«99999999999ff99999999999994 »9999$ r Televizija SOBOTA — 12. oktobra 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 14.55 Balkansko prvenstvo v namiznem tenisu (RTV Skopje) — 16.00 Mladinska igra (RTV Zagreb) — 17.00 TV kažipot, 17.20 Naš globus, 17.45 Cikcak, 18.00 Začetek XIX. olimpijskih iger -prenos iz Mehike do 19.50 — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Maksim naših dni - humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.35 Osvajalci - film, 22.35 Zabavno glasbena oddaja, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 13. oktobra 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.35 Dobro nedeljo vošči mo z ansamblom Mihe Dov-žana (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Ne joči Peter - slovenski film (RTV Ljubljana) — 14.45 Balkansko prvenstvo v namiznem tenisa (RTV Skopje) — 16.15 Odločitev - ponov. filma Saga o Forsvth, 17.05 TV kažipot, 17.25 Pot v začetek - nadaljevanje in konec evrovi-zijskega filma (RTV Ljubljana) — 18.15 Posnetek nogometne tekme Avstrija : Nemčija (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.50 Prijatelji pesmi - zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 21.35 Športni pregled (JRT) — 22.00 Atletika - prenos olimpijade iz Mehike (Evrovizija) — 00.45 Poročila (RTV Zagreb) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 14. oktobra 9.30 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 14.10 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 14.25 Poročila, 14.30 Atletika: posnetek iz olimpijade (RTV Ljubljana) — 16.20 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) 16.00 Olimpijski filmski pregled (RTV Sarajevo) — 18.00 Po Sloveniji, 18.20 Propagandna medigra, 18.30 O potrebi otrok in pravicah staršev (RTV Ljubljana— 1830 Švedska ni na severu reportaža (RTV Zagreb,) — 19.20 Vokalno instrumentalni so! vi, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vijavaja, 20.35 Težave z neko generacijo - TV drama, 21.35 Srečanje s Praočetom Bevkom, 21.55 Poročila (RTV Ljubljana) — 22.00 Atletika-prenos a olimpijade v Mehiki (Evr&.izija) TOREK — 15. oktobra 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.25 Poročila, 14.30 Atletika: posnetek iz olimpijade, 16.20 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 16.30 Olimpijski filmski pregled (RTV Skop je), 18.20 Risanke, 18.35 Praznik na Krasu, 19.05 Kmetijstvo v slovenskem gospodarstvu, 19.55 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.40 Druščina prevarantov angleški film, 22.05 Vizija - baletna oddaja, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Poročila, 18.05 Tedenska kronika. 18.20 Svet na zaslonu, 19.00 Mali komorni koncert (RTV Zagreb) — 19.15 Rdeči signali (RTV Beograd) — 19.45 T V prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V SREDA — 16. oktobra 9.35 T V v šoli (RTV Za?-reb) — 15.20 Poročila, 15.25 Atletika - posnetek z olimpijade (RTV Beograd) — 16.20 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 16.30 Olimpijski filmski pregled (RTV Sarajevo) — 18.00 Pisan trak (RTV Ljubljana) — 18.20 Ne črno, ne belo (RTV Beograd) — 19.05 Dubrovniške poletne prireditve (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vijavaja. 20.35 Kongres - predstava Drame SNG Ljubljana, 22.45 Posnetek nogometne tekme Manchester United : Estudiantes (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.20 Spored JRT, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 17. oktobra 935 TV v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina, 14.45 Poročila, 14.50 Šahovski komentar velemojstra Ciriča, 15.10 Atletika - posnetek iz olimpijade (RTV Beograd) — 16.20 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 16.30 Olimpijski filmski pregled (RTV Skopje) — 18.00 Po Sloveniji. 18.15 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 18.20 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.45 Siunorastnika - reportaža (RTV Ljubljana) — 19.05 Češka zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Saga o For-sjrtih - film, 21.25 Kulturne diagonale, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.20 Narodna glasba (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Propagandna Oddaja (RTV Zagreb) — 20.35 Aktualni razgovori, 21.35 Novo življenje - TV igra (RTV Beograd) — 2235 Včeraj, danes jutri (RTV Zagreb) PETEK — 18. oktobra 935 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 1130 Francoščina, 15.25 Poročila, 1530 Posnetek iz olimpijade (RTV Beograd) — 16.20 Propagandna medigra (RTV Zagreb) — 1630 Olimpijski filmski pregled (RTV Sarajevo) — 18.00 Tik-tak (RTV Ljubljana) — 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Na poti od Komende do Radovljice. 19.55 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Visoki zid - češki film (RTV Ljubljana) — 22.00 Atletika - prenos iz olimpijade (Evrovizija), 24.00 Poročila (RTV Zagreb) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Mladi na zaslonu, 19.55 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimmmimmim Srečke s so zade končnicami din 40 8 0120 200 05480 500 22650 400 26280 500 852650 2000 31 20 61 10 501 50 35571 500 32 8 12452 500 65802 1000 68712 . 400 98392 400 33 8 58683 400 049333 10.008 74 8 26564 500 45564 400 56.594 500 77724 500 360484 30.000 522324 2000 690704 2000 5 4 88205 501 872055 2004 890195 10.004 46106 400 55726 1000 040066 50.000 232356 2000 401056 2000 7 4 08717 404 83267 504 526277 2004 927387 2004 8 4 20768 504 63818 404 29 8 39 10 499 100 38679 400 60219 1000 60999 400 92229 1008 210889 2000 502289 100.000 782399 2000 If Kranj CENTER 12. oktobra amer. barv. CS film RANC BRAVO ob 16. in 18. uri, svečana premiera slovenskega filma PETA Z.4SE-DA ob 20. uri. premiera amer. barv. filma SEKS IN SAMOSTOJNA DEKLICA ob 22. uri 13. oktobra amer. barv. film JUNAK IZ TEKSASA ob 930, amer. barv. film SEKS IN SAMOSTOJNA DEKLICA ob 13. uri, amer. barv. CS film RANC BRAVO ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. VV filma SAMO DVAKRAT ŽIVIMO ob 21. uri 14. oktobra amer. barv. CS film RANČ BRAVO ob 16. in 18. uri 15. oktobra angl. barv. film SAMO DVAKRAT 2IVIMO ob 15.30 in 20. uri, amer. barv. CS film RANČ BRAVO ob 18. uri Kranj STORžIC 12. oktobra amer. barv. film POROČNIK ROBIN CRUSOE ob 16. in 20. uri, nem. barv. CS film VELIKA KAČA ob 18. uri 13. oktobra amer. barv. film POROČNIK ROBIN CRUOSE ob 14. in 20. uri, nem. barv. CS film VELIKA KACA ob 16. uri amer. film PLAČILO ZA HUDIČA ob 18. uri 14. oktobra slovanski film PETA ZASEDA ob 16., 18. in 20. uri 15. oktobra slovenski film PETA ZASEDA ob 16.. 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 12. oktobra amer. barv. CS film RANČ BRAVO ob 20. uri 13. oktobra amer. barv. film POROČNIK ROBIN CRUOSE ob 16. in 18. uri, amer. film PLAČILO ZA HUDIČA ob 20. uri Cerklje KRVAVEC 12. oktobra franc. barv. CS film ANGELIKA IN KRALJ ob 20. uri 13. oktobra franc. farv. CS film ANGELIKA IN KRALJ ob 15.30 in 17.30, amer. film PROSTOR NA SONCU ob 19.30 uri Kamnik DOM 12. oktobra svečana premic-era slovenskega film PETA ZASEDA ob 18. uri, špan.-italij. barv. CS film MAŠČEVANJE V FUERTE CEDRO-SU ob 20. uri 13. oktobra špan.-italij. CS film MAŠČEVANJE V FUERTE CEDROSU ob 14., 18. in 20. uri, franc. film DNEVNIK ŽENE V BELEM ob 16. uri Kamnik DUPLICA 12. oktobra amer. barv. CS film REVOLVERAŠ VACO ob 19. uri 13. oktobra amer. barv. CS film REVOLVERAŠ VACO ob 15., 17. in 19. uri škofja Loka SORA 12. oktobra franc. barv. CS film ZAROTNIK MATIJA SANDORF ob 18. in 20. uri 13. oktobra franc. barv. CS film ZAROTNIK MATIJA SANDORF ob 15., 17. in 20. uri 15. oktobra nem. barv. film DIAMANTI V BILJARDU ob 20. uri Jesenice RADIO 12.—13. oktobra angl. barv. film TRAPER 14. oktobra italij. barv. film TOSCA 15. oktobra špan. ban7, film NEUSTRAŠEN MAŠČEVALEC Jesenice PLAVŽ 12. —13. oktobra špan. barv. film NEUSTRAŠEN MAŠČEVALEC 14.—15. oktobra angl. barv. film TRAPER Žirovnica 13. oktobra italij .-špan-barv. CS film SEDEM P1" ŠTOL ZA BRATE MAC GREGOR Dovje-Mojstrana 12. oktobra amer. barv. film ZAVEZANIH OČI 13. oktobra franc. barv. CS film FURIJA V BAHH Kranjska gora 12. oktobra italij.-šp** barv. CS film SEDEM PIŠTOL ZA BRATE MAC GREGOR 13. oktobra amer. barv-film MARY POPPINS ►»»-»»»•©©•©»•••©•••# Prešernovo gledališče v Kranju TOREK — 15. oktobra, ob 1930 Neil Simon: ZARE» ČUDEN PAR — komedijaJ» razvedrilo — za red PREM*" ERSKI. Gostuje Mestno P* dališče ljubljansko mmmminmi'imniiKmmHiiiimmiiMiiimimmmm I Gospodinje — ) z gnojenjem vašega vrla boste do- g segle večji pridelek. Mešanico g vrtnega gnoja, kj je pakiran P° § 5 kg in ga proizvaja RADONJA g Sisak, lahko dobite v vseh kmetij- g skih apotekah. Vaše cvetice, ki jih dodatno hranite z vitacvetom, bodo vedno sveže lepe. PROIZVAJA RADONJA SISAK i!iuiiuiiiuniiaiiiHuimumiiiHiiiinNinii:iiiiiiiniiiii]iiiiiiintiiiiimiiiiiii>iiiiiiiEi>>>l,li in iiiiiiim« Prodam PLETILNI STROJ knytax enoredni, popolnoma nov. Naslov v oglasnem oddelku 4825 Ugodno prodam PEC za centralno kurjavo — 3,7 mJ na trdo gorivo. Kranj, Cankarjeva ul. 10 4941 Prodam TRAKTOR s priključki. Kranj — Orehek, Zasavska c. 41 4951 Prodam KRAVO s teletom. Zapoge 16, Vodice 4952 Prodam žlindrine ZIDAKE 200 kosov, približno 150 kg ŽELEZA prof. 6 in električno kompletno OMARICO za gradnjo. Informacije v trgovini Gorenje, Kranj, Prešernova 11 4953 Prodam dobro ohranjen MOPED T-12 — dvosedežni. Kranj, Smledniška 40 4954 Prodam KOZO. Voklo 21, Šenčur 4955 VALrLNICA v NAKLEM Pri Kranju prodaja vsak to-r«k, sredo in soboto 2 do 3 »nesece stare jarčke, pasme leghorn p0 15 N din za 1 kom. Prodam HRUŠKE za mošt. Luže 7, Šenčur 4956 Prodam 10 PRAŠIČKOV, 6 tednov starih. Glinje 13, Cerklje 4957 Prodam 2 m3 starega gaše-nega APNA, 3/4 ms tržiškega PESKA in nekaj OPEKE. Ka-drvec Mart.n, Šenčur 258 4958 OTROŠKI kombiniran italijanski VOZIČEK in lep KOŠEK z OPREMO prodam. Pivka 17, Naklo 4959 Prodam mlado KRAVO, devet mesecev brejo. Trboje 52, Smlednik 4960 Prodam 300 kg CEMENTA. Cadovlje 8, Golnik 4961 Nujno prodam TOYOTA — COROLLA 1100. Ponudbe poslati pod »COROLLA« 4962 Prodam 500 kosov rabljene Grešne OPEKE bobrovec — zelo poceni. Sink, St. Loka 68> Sk. Loka 4963 Poceni prodam lutzovo PEC baker m ŠKROPILNICO za sadje. Plantarič, Sk. Loka 4964 Prodam novo PEC na olje z°Pass. Kepic Franc, Cerklje 185 4965 Zimska JABOLKA kupite ^odno pri Leben, Ševlje l Sk. Loko, Selca 4966 Prodam dobro ohranjeno J^tonsko HARMONIKO lu-°as m TEHTNICO — 20 kg ^ v brezhibnem stanju. C. T- Žagarja 29, Kranj 4967 Prodam 4-vrstno HARMO-^K-O, nemške izvedbe. Na AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠENČUR organizira tečaj ZA ŠOFERJE A+B+F kategorije, ki se prične v torek, 15.10.1968 ob 17. uri v Šenčurju 89. ... ----w«»v, LNVCUUV. v v oglasnem oddelku 4968 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila, ali po izbiri. Struževo 5, Kranj 4969 Prodam HRUŠKE moštari-ce. Bašelj 5, Preddvor 4970 Prodam HRUŠKE moštari-ce. Begunje 112 4971 Prodam nov ženski dežni PLAŠČ, žensko praznično in delovno obleko za srednje veliko postavo. Naslov v oglasnem oddelku 4972 Prodam nekaj POHIŠTVA zaradi pomanjkanja prostora. Kokrica 280, Kranj 4973 Prodam PEC plamen, otroško POSTELJICO in PEC na žaganje. Naslov v oglasnem oddelku 4974 Prodam zazidljivo PARCELO z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, ter KRAVO s teletom. Voglje 98, Šenčur 4975 Prodam dva PRASlCA po 100 kg težka. Hrastje 17, Kranj 4976 Prodam staro kmečko HIŠO na Cešnjici nad Podnar-tom s 6 ha obdelovalne zemlje in gozda. Lep razgled in sončna lega. Informacije, Ko-selj Janko, Cešnjica 6, Pod-nart 4977 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Tenetiše 29, Golnik 4978 Prodam USMERNIK za polnjenje akumulatorjev 6-12 V/8 A, DKW 175 cem, 59. letnik, registriran MOPED za 900 N din, 500 kosov KVADROV, strešno opeko (špičak), ročno URO in RADIO. Zapu-že 2 Begunje 4979 Prodam dobro ohranjen FIAT. Sp. Brnik 57, Cerklje 4980 Prodam KVADRE 25x25x50 in betonsko ŽELEZO. Berton-celj Pavel, Mošnje 13, Brezje 4981 Prodam kombiniran OTRO ŠKI VOZIČEK in KAMIN na žaganje. Kranj, Ljubljanska c. 27 4982 Prodam dvoje VRAT za skedenj 265x260 in 182x182 — dvokrilna — v dobrem stanju. Zg. Brnik 1, Cerklje 49S3 KONTAKT PEC na olje — malo rabljeno — prodam za 550 din. Kranj, Mlakarjeva 22/11, stanovanje 9 4984 Poceni prodam 1000 kg HRUŠK moštaric. Orehovlje 16, Kranj 4985 Prodam PARCELO 400 m2 v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 4986 Prodam starejšega KONJA in KRAVO s teletom. Gor. vas Reteče 28 pri Sk. Loki 4987 Prodam dve stari OMARI in POSTELJI z vložki. Naslov v oglasnem oddelku 4988 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK na drva — desni — in pomivalno MIZO. Stale-kar Rezka, Zlatnerjeva 5, Kranj 4989 Prodam avto fiat 1300 v zelo dobrem stanju in »simfonijo« — radio z gramofonom v omarici. Ogled pri Francelj-nu na dvorišču hotela Jelen 4990 Prodam FIAT 600 za 6000 N din. Naslov v oglasnem oddelku 4991 Prodam dobro ohranjen zastava 600-D, letnik 62. Tudi na ček. Naslov v oglasnem oddelku * 4992 MOPED kolibri v odličnem stanju, registriran, na dve prestavi prodam. Ogled v nedeljo dopoldan. Kalan Vinko, Prešernova 15/11, Kranj 4993 Prodam MOPED kolibri T-13, zaradi odhoda k vojakom, zelo dobro ohranjen. Nasovče 25, Komenda 4994 Prodam avto VW, letnik 1967, s prevoženimi 15.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 4995 Kmetovalci! »UGODNA PRILIKA«. Na obrtniškem sejmu v Kranju od 12. do 22.10.1968 MALI IN VELIKI TRAKTORJI NA KREDIT. Traktorski priključki in kmetijski stroji po ugodnih cenah. Se priporoča KZ SLOGA KRANJ. GTJMTVOZ — lesen — 14-in 15-colski prodam. Poga-čar, Studenčice, Lesce 5005 Prodam 50 kg ŽIME v kitah za tapetniška dela in semenski KROMPIR igor. Sp. Brnik 76, Cerklje 5006 Zelo ugodno prodam kompletno orehovo SPALNICO z vložki. Naslov v oglasnem oddelku ali felefon 21-257 5007 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Zalog 42, Cerklje 5008 Prodam skoraj nov ŠIVALNI STROJ veritas. Naslov v oglasnem oddelku 5009 Klavirsko HARMONIKO — 40-basno — poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5010 Prodam dva PRAŠIČKA. Krničar, Babni vrt 10 5011 Prodam staro vseljivo HIŠO v Kranju ali oddam STANOVANJE za plačilo najemnine dve leti naprej. Informacije 13. in 14. 10. 68. Kranj, Tomažičeva 17, Primskovo 5012 Prodam KROMPIR cvetnik. Jenko Alojz, Trboje 14, Smlednik 5013 Prodam HIŠO v Kranju, Vodopivčeva 14. Vseljiva takoj. Ogled 14. oktobra od 16. do 18. ure istotam. 5014 Prodam PEC na drva za kopalnico. Kranj, Partizanska 13 5015 Prodam novo dvodelno OKNO in BALKONSKA VRATA. Naklo 64 5016 Ugodno prodam TRAKTOR ferguson 35 s priključki. Suha 24, Kranj 5017 Prodam KRAVO po tretjem teletu in nemško SLA-MOREZNICO. Strahinj 65, Naklo 5013 Prodam OTROŠKI VOZIČEK. Repič, Kranj, Levstikova 8 5019 Prodam ugodno FOTO OPREMO — praktika v kovčku in prenosni pisalni stroj. Vreček Jaka, Kidričeva 14, Kranj 5062 puhalnikom in verigo. Naslov v oglasnem oddelku 5022 Ostalo V službo sprejmem ŠIVILJO z nekaj prakse za šivanje pletenih izdelkov. Plača po dogovoru. Informacije vsak dan od 7.—19. ure. Strojno pletilstvo, Jakopič Mira, Bled, Planinska c. 9 4898 Našel sem žensko KOLO. Dobi se na Planini, blok 3, Kranj, Hlebš 5023 SPREJMEM VAJENCA. Strojno ključavničarstvo. Flajšman, Mengeš 5024 AVTOMOBILSKO DNO s kvalitetnim premazom vam zaščitim pred rjo. Smrkolj, c JLA 27, Kranj 5025 OBRTNIKI! Stalno zaposlitev v Kranju išče ženska. Ponudbe poslati pod »stalno* 5026 Resen, mlad idobraženec išče opremljeno in ogrevano SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »oktober« 5027 Poceni vas naučim voziti avto — B kategorija. Naslov v oglasnem oddelku 5028 Iščem VARUHINJO dveh majhnih otrok (8 mesecev ir» dve leti) v dopoldanskem času. Baloh, Moste — Žirovnica 5029) Oddam SOBO s souporabo> kopalnice in pralnice brezplačno osebi, ki bi v prostem času pomagala v gospodinjstvu. Mohor Gabriel, Rupa 32/a, Kranj 5060 iiiimiiiM TOČIMO PRISTNI ŠTAJERSKI vinski mošt! j* mm Gostilna Delfin i: mm Prodam dva PRAŠIČA po 40 kg težka. Praprotna polica 20, Cerklje 4996 Prodam strešno OPEKO špičak. Pšata 9, Cerklje 4997 Zamenjam SVINJO za brejo. Sp. Brnik 25, Cerklje 4993 Prodam dva PRAŠIČA po 50 kg težka. Sp. Brnik 65, Cerklje 4999 Prodam lepe PUJSKE. Nasovče 3, Komenda 5000 Prodam HRUŠKE moštari-ce. Suha 14, Kranj 5001 Prodam karamboUran FIAT 600, tudi po delih. Zupan Franc, telefon 22-298 5002 Prodam dve TELICI, 1 leto stari. Virmaše 42, škofja Loka 5003 Ugodno prodam SPALNICO. Kranj, Valjavčeva 12, stanovanje 13 (ob cesti na Golnik; 5004 KUPIM Kupim zazidljivo PARCELO v Kranju ali okolici. Ra-kovec, Kranj, Koroška cesta 11 5020 Kupim lesen VALJAR za njive. Zbilje 4, Medvode 5021 Kupim dobro ohranjeno motorno SLAMOREZNIĆO s Očiščene inzmrznjene morske ribe v prodajalnah ; GOSTIŠČE PRI JANCETU priredi v soboto in nedelja zabavo s plesom. Igra CIRILOV TRIO in trio KLEKEU Vabljeni! 5061 GOSTILNA na BRDU prire* di v nedeljo, 13. 10. 1968, zabavo s plesom in kegljanjem za osla. V primeru slabega* vremena bo prireditev naslednjo nedeljo 5063 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj. Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-SG9;. uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 21.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Inozemstvo 16.00 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Nesreče tega tedna Na Prešernovi cesti na Bledu je v torek voznica osebnega avtomobila Marija Zbontar trčila v kolesarko Antonijo Sodja. Kolesarka je bila nenadoma pripeljala s stranske ceste pred avtomobil. Hudo ranjeno so odpeljali v bolnišnico. Na cesti prvega reda v Dovjem je v torek popoldne I Ivan Capuder v osebnem avtomobilu KR 96-07 prehiteval neko vozilo. Tedaj je nasproti privozil avtobus. Capuder je zato zavil proti desni in pri tem trčil v tovornjak, ki ga je vozil Anton Slaviček. Osebni avtomobil je pri tem zaneslo še bolj na desno, tako da je trčil v oporni zid. Sopotnik v Ca- puđrovem avtomobilu je bil laže ranjen. Škode pa je za 3350 N din. Zaradi prehitre vožnje po mokri cesti se je v sredo zvečer prevrnil pod cesto osebni avtomobil, ki ga je vozil Alojz Rekar. Nesreča se je pripetila na cesti prvega reda v bližini Jesenic. — Avtomobil je na mokri cesti najprej zaneslo na levo, nato pa se je prevrnil 20 me- Zahvala Ob nenadni izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre Angele Zrini rojene Trdina se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovane vence in cvetje, posebno še podjetjem Creina Kranj, Central Kranj, hotel Grad-Hrib Preddvor, ZB-Preddvor, društvu upokojencev Preddvor in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. žalujoči: mož Franc, sin Ivan z družino in drugo sorodstvo. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mame, stare mame, sestre in tete Antonije Verbič Kušarjeve mame se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja vsem sosedom iz Čirč in Šenčurja, prijateljem in znancem. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Hriberniku, ki ji je lajšal bolečine, infekc. odd. dr. Plevnikovi in strežnemu osebju bolnišnice Golnik. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, č. duhovščini, in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. žalujoči: hčerke Milena, Rozka, Pavla z družinami, sin Jakob z ženo in drugo sorodstvo. Šenčur, dne 8. oktobra 1968 Zahvala Ob bridki izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in svaka Miroslava Arha V POKOJU se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali in mu darovali vence in cvetje. Posebna zahvala gre dr. BajžeJjnu in sosedom: Matijovim, Erženovim in Krkutovim, ki so nam ob težki izgubi stali ob strani, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Anica, sinova: Bojan in Mirko z družino, hčerke: Olga in Danica z družinama, Zlatka ter drugo sorodstvo. Kranj, KamuRc, Jesenice, Ljubljana, dne 7.10.1968 Zahvala Ob izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka Antona Pečarja čutimo hvaležno dolžnost, da se iskreno zahvalimo vsem, in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. ki so darovali vence žalujoči: hčerke: Mici, Ivanka, Milka sin Tone, vnuki in vnukinje ter drugo sorodstvo. Celje, Kovor, Tržič, Ljubljana, Primskovo, Zagorje ob Savi, Praga, Kranj, dne 9. oktobra 1968 1 trov pod cesto. Ranjen ni bil nihče, na avtomobilu pa je za 8000 N din škode. Pri Železniškem nadvozu na cesti prvega reda pri Dru-lovki je v četrtek popoldne voznik motornega kolesa Janez Anderle vozil po levi strani ceste in pri tem trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil Marjan Dragozet. Pri trčenju se je Anderle hudo ranil. Škode na vozilih je za 2300 N din. L. M. Iskal je V noči na četrtek, 10. oktobra, je neznanec vlomil v obrat Planike v Breznici. V notranjost je prišel skozi okno za zračenje. Vlomilec je verjetno mislil, da bo našel denar, ki je običajno okoli desetega v mesecu pripravljen za delavce. Našel pa je samo nekaj sto starih dinarjev, znamke, žepno baterijo in nalivno pero. Isto noč je nekdo na podoben način vlomil v bife podjetja Murka v Lescah. V blagajno je napravil odprtino, vendar je bila blagajna prazna, brez denarja. Zato se je lotil pisalne mize. Iz predala je odnesel za okoli 100 N din kovancev. Prilastil si je tudi okoli 130 zavitkov raznih cigaret. Na kraju vloma so našli preiskovalci nekaj sledov. L. M. Požar v Stirniku V sredo ob tretji uri zjutraj je začelo goreti v hiši Vinka Potočnika v Stirniku nad Škofjo Loko. Pogorelo je ostrešje in ker se hiše drži še gospodarsko poslopje, je pogorelo tudi več kmetijskih strojev, seno in drugo. Škodo cenijo na okoli 15 milijonov starih dinarjev. Komisija, ki je raziskovala vzroke požara, meni, da se je vžgalo zaradi samovžiga sena ali pa se je vnelo zaradi iskre iz dimnika. L. M. NA I. SEJMU OBRTI v Kranju V NAŠEM PAVILJONU DOBITE VSEH VRST moške in ženske obutve Stanko Kern MODNO ČEVLJARSTVO HilBBBBBSBlBBlH'"" SGP GORENJC RADOVLJICA proda tovorni avto CHEPEL 4,5 tone Odkup bo v ponedeljek 14. X. 68 ob 8. uri na upravi podjetja. Prodamo košnjo otaviča. Informacije in dogovor 0» farmi krav Zabnica. KžK Kranj ■ — ,___r r ^-_r_^- - ^/i Komisija za delovna razmerja P" KMETIJSKI ZADRUGI CERKLJE razpisuje prosto delovno mesto molznega kontrolorja. Pogoji: 1. nižja kmetijska šola 2. kandidat mora imeti veselje do dela v živinoreji 3. rok za priglasitev Je 15 dni po objavi 4. stanovanje ni na razp°" Iago. Poskusno delo traja 1 mesec. Ponudbe poslati na gornj1 naslov. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata Janeza Novaka Govekarjevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem za izkazano sožalje in darovano cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sorodnikom, sosedom in znancem, domačemu g-župniku, gasilski četi Primskovo-Kranj in Janezu Lokaf-ju za poslovilne besede. žalujoči: žena Marija, hčerka Milk« in sin Franci z družinama ter sestra Micka. Kranj — Primskovo, 9. oktobra 1968 SOBOTA — iz. oktobra 1968 GLAS * 23. STRAN Mednarodni namiznoteniški turnir v Celovcu Kranj drugi Na mednarodnem na miznoteniškem turnirju v Celovcu so sodelovali tudi igralci iz Stražišča. V konkurenci Štirih ekip je Kranj zasedel drugo mesto. V posamični konkurenci je Kranjčan Novak osvojil četrto mesto. Rezultati; Kranj : Celovec 5:5, Kranj : Neunner 1:6, Sodražica : Kranj 1:6. Vrstni red: 1. Neunjier 5 točk, 2. Kranj 3, Sodražica 2, in 4. Celovec 2 točki. P. Didič Ljubljanska conska rokometna liga Prvi poraz Radovljice V derbi srečanju sedmega kola ljubljanske conske lige je ekipa Partizana iz Križ doma premagala doslej še neporaženo ekipo Radovijice s 13:10 (9:8). Tekma je bila izredno dinamična in zanimiva. Pri domačih je bil najboljši V. Ješe, ki je dosegel pet golov, pri Radovljici pa sta se najbolj odlikovala Sotelšek in Ravnikar. Rokometaši Kranja so s povsem pomlajeno ekipo odlično zaigrali in premagali favorita za prvo mesto ekipo Šentvida z 28:22 (11:9). Pri Kranju je bil najuspešnejši Krampelj z 9 zadetki, zelo dobra pa sta bila tudi Osoj-nik z 8 in Gros s 5 zadetki. Rokometaši iz Dupelj pa so povsem nepotrebno izgubili Republiško orientacijsko tekmovanje OrfMizacija Mladinske ko- ^elKi0PZSvIiub,jana je ziraiT J°' 6- oktobra, organi- republiško orientacij- zirala SenŠr&k° tekmoVanje" na gori nad Cerklja-so bila eni je, a novanja Pn _------ -r l u. PD Ru- ljica™ -?lj-čane> PD Radov- ati. Na ♦ Z U<1U ^rtuja-vabli«f *™ovanju so bila vabljena 104 PD Slovenije, a ^ žalost udeležijo' 80 86 tckmovanja SP Zt?* samo 4 PD: PD Ru- še *jica in PD Kranj. Na prelepi Senturski gori se je zbralo 8 ekip. Prvo mesto je osvojila eki-Pa PD Ruše s 703 točkami in Prejela prehodni pokal, druga je bila ekipa PD Kranj s 6" točkami in tretja ekipa PD Radovljica Lepa jesenska sončna nedelja je pripomogla, da so mladi planinci združili prijetno s koristnim. V popoldanskih urah so se veseli in zadovoljni vrnili na svoje domove, saj so en dan preživeli v prelepih planinah in si navezali nova poznanstva s planinci sosednjih planinskih društev. Kmalu na svidenje — je bila njihova želja ob slovesu v Kranju. Upajmo, da se jim bo to kmalu izpolnilo ter da bo boljša udeležba kot je bila v nedeljo. P. Janežič Jem so Podelili priznanja. — Foto: P. Janežič srečanje v Grosupljah. V prvem polčasu so močno podcenjevali nasprotnika, kar se jim je v drugem delu krepko maščevalo, ko so domačini odlično zaigrali in na koncu povsem zasluženo pobrali obe točki. Najuspešnejši v ekipi Dupelj je bil Marinšek, ki je dosegel 10 zadetkov. Rezultat srčeanja je bil 22:20 (10:13) v korist Grosupelj. V vodstvu je še vodno Radovljica z 12 točkami pred Šentvidom z 11, Križe in Duplje imata 7 točk, Kranj Pa 6. V osmem kolu se bodo gorenjski predstavniki srečali takole: v Dupljah bo gorenjski derbi Duplje : Kranj, Radovljica bo gostovala v Krškem, Križe pa v Radečah. Vse tekme bodo ob 10. uri. J. Kuhar Druga gorenjska nogometna liga V vodstvu Naklo Nogometaši Naklega so v nedeljskem kolu v drugi gorenjski nogometni ligi premagali ekipo Krope in prevzeli vodstvo na lestvici. Tekma je bila izredno razburljiva, žal na trenutke pregroba, tako da je imel sodnik dovolj dela, da je krotil razgrete no gometaši obeh ekip. Pomembno zmago so dosegli nogometaši iz Predoselj, medtem ko je ekipa Triglav B spet predala srečanje briz borbe. Rezultati: LTH : Predoslje 1:3 (1:1), Naklo : Kropa 3:1 (2:1), Podbrezje : Triglav B 3:0 w. o. Lestvica Naklo Kropa Predoslje LTH B Podbrezje Triglav B 5 3 2 0 5 3 11 5 3 11 5 12 2 5 113 17: 18:7 15:11 13:13 10:20 4:14 5 0 14 Jutri bodo na sporedu naslednje tekme: Predoslje : Kropa, Naklo Podbrezje Triglav B, LTH B, P. Dldič TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! Gorenjska rokometna liga V vodstvo so se prebili Veterani Po 6. kolu v gorenjski rokometni ligi so zaradi zmage Veteranov v Zabnici, Kranjčani prešli v vodstvo v prvi gorenjski rokometni ligi. Odlično so zaigrali predvsem v prvem polčasu. Najzaslužnejši za to pomembne zmago pa je nedvomno Lampret, ki je dosegel kar osem zadetkov za zmagovito ekipo. Najzanimivejša tekma nedeljskega kola je bila odigrana v Škofji Loki. Domači rokometaši so iz vojevali eno točko v igri z do sedaj vodečim Kamnikom. Po igri je rezultat povsem realen. Zanimivo pa je, da so domačini v sredini drugega polčasa vodili s 17:13, v zadnjih sekundah igre pa so gostje vodili z 22:21. škofjeločani so zadeli 22. zadetek tik pred koncem tekme, in s tem dosegli pomembno točko z glavnim kandidatom za jesenskega prvaka v gorenjski ligi. Preseneča pa tudi visoka zmaga Selc nad ekipo Kranjske gore. Kranjskogorčani so namreč v prvem polčasu vodili, v drugem polčasu pa so mečno odpovedali. Rezultati: Zabnica : Veterani £1:26 (10:14), Selca : Kranjska gora 32:21 (9:10), Škofja Loka : Kamnik 22:22 (12:10), Kranj B : Jesenice 33:4 (15:2), Krvavec : Tržič B 15:17 (8:9). Lestvica: Veterani 4 4 0 0 78:70 8 Kamnik 4 3 1 0 133:74 7 Selca 5 3 0 2 129:91 6 Kranjska gora 4 3 0 1 76:75 6 Škof ja Loka 5 12 2 117:99 4 Zabnica 5 1 1 3 75:82 3 Jesenice 4 1 0 3 38:40 1 Krvavec 5 0 0 5 56:160 0 izven konkurence: Tržič B 6 4 0 2 193:125 8 Kranj B ,6 1 0 5 100:111 2 V jutrišnjem sedmem kolu se bodo pomerili: Veterani : Kamnik. Kranjska gora : Škofja Loka, Jesenice : Selca* Zabnica : Krvavec, Tržič B : Kranj B. P. Didič II. gorenjska rokometna liga Izenačenost pa taka V šestem kolu druge gorenjske rokometne lige so rokometaši Save, čeprav gostje, premagali vodečo ekipo Zabnico B in s tem prevzeli vodstvo na lestvici. Zanimivo je, da je Zabnica B zaradi poraza zdrknila s prvega na šesto mesta, kar zgovorno priča o izenačenosti ekip v drugi gorenjski ligu V vseh drugih tekmah so bili doseženi pričakovani rezultati. Rezultati: Škofja Loka B : Kamnik B 15:24 (4:13), Bcsnica : Duplje B 19:17 (4:6), Zabnica B : Sava 13:24 (5:11), Selca B : Radovljica B 10:7 (9:2). Lestvica: Sava 6 4 0 2 128:77 8 Besnica 6 4 0 2 123:8G 8 Selca B 5 4 0 1 63:77 8 Kamnik B 6 3 1 2 98:79 7 Duplje B 6 3 1 2 90:79 7 Zabnica B 6 3 1 2 85:75 1 Radovljica B 6 2 1 3 84:74 5 Storžič 4 2 0 2 61:65 4 Križe B 5 1 0 4 42:93 1 Škofja Loka B 6 0 0 6 77:139 • P. Didič Gorenjska nogometna liga Derbi za Tržič V petem kolu gorenjske nogometne lige so nogometaši Tržiča doma premagali doslej vodečo ekipo iz Lesc. Zaradi te zmage je Tržič prevzel vodstvo na lestvici. Pomembno zmago pa so dosegli tudi Jeseničani, ki so odpravili Železnike, medtem ko je Svoboda brez posebnih težav odpravila Preddvor. Rezultati: Tržič : Lesce 2:1 (1:0), Svoboda : Preddvor 4:0 (2:0), Jesenice : Železniki 5:3 (3:2). Lestvica: Tržič 5 4 0 1 11:10 8 Jesenice 5 3 0 2 19:11 6 Svoboda 5 3 0 2 13:7 6 Lesce 5 3 0 2 10:10 6 Železniki 5 2 0 3 14:13 4 Preddvor 5 0 0 5 1:17 0 V drugih ligah so bili doseženi naslednji rezultati: mladinska liga — Tržič : Železniki 6:5 (2:3), Kranj : Triglav 4:4 (2:3), pionirska — A liga — Tržič : Lesce 3:0, Svoboda : Kranj 1:0, Jesenice : Železniki 1:1, pionirska B liga — LTH : Predoslje 1:1, Podbrezje : Triglav 3:7, Naklo : Trboje 1:4. V prvi gorenjski nogometni ligi se bodo v nedeljo srečali naslednji pari: Lesce : Železniki, Preddvor : Jesenice, Svoboda : Tržič. P. Didič C Iv A S SOBOTA — 12. oktobra 1968 Obj ava zapore "ms!,m,in,H,H,,m^ ceste I Oddelek za gospodarstvo skupščine občine Škofje Loke sporoča, da bo cesta III 4003 Škofja Loka — Trebija zaradi asfaltiranja zaprta za ves promet od 10. 10. 1968 do zaključka del. Obvoz v času zapora bo iz Škofje Loke prek Ljubljane, Logatca, Rovt in Žiri ter obratno, ali iz Škofje Loke preko Podbrda in Bače pri Modreji ter obratno. Pogovor o problemih socialne politike v Sloveniji Umaknjen predlog za podaljšanje ženske delovne dobe S participacijo zdravniki ne soglašajo Pomoč pri nakupu ozimnice V kranjski občini bodo tudi letošnjo jesen priskočili na pomoč tistim socialno ogroženim občanom ki sami nimajo sredstev da bi si nakupili ozimnico Svet za zdravstvo in so cialno varstvo je na svoji zadnji seji sklenil, da bo v te namene izplačal kar 42.500 N din. Komisije za socialna vprašanja pri krajevnih skupnostih, krajevni uradi in pristojne službe že zbirajo podatke in predloge o tem, komu je taka enkratna pomoč potrebna. It. C. V okviru reševanja socialne problematike pri nas je bil v četrtek na občinskem sindikalnem svetu v Kranju pogovor s predsednikom republiškega izvršnega sveta Vinkom Hafnerjem. Pogovor je bil le izmenjava mnenj o aktualnih družbenoekonomskih problemih naš; S socia'.ne politike med končnim formiranjem predloga o novem sistemu pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Pogovor se je najprej sukal okoli sprememb v pokojninskem zavarovanju. Predlog sprememb je v javnosti sicer že precej poznan, vendar ni odveč, če še enkrat pogledamo, kakšne sprememb 2 vsebuje predlog. Znano je namreč, da se pogosto sliši, da je socialno varstvo — predvsem njegovo financiranje — Stv^r dria- fiiiiiiiiiiiniuiiHiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ne, to ni posnetek lunine površine, ampak prizor s ceste med ^ ve. Vendar pa narava socialne dejavnosti zahteva široko udeležbo zainteresiranih državljanov in delovnih organizacij, često pa se dogaja, da so zbori zavarovancev zelo slabo obiskani. Dejtsvo je, da je tedanji pokojninski sisle.n urejen na načelu iz rok v usta. Zavarovanec namreč plačuje od svojega neto osebnega dohodka 19 odstotkov v pokojninski sklad, ta srefstva pa se takoj uporabi-o za te-kciie izplačevanje px:oj-nin. Sklad torej poslu'e brez nekih rezerv. Morda omenim še to, da sklad izpred vojne ni dobil nobenih rezerv. Predlog sprememb pravi, da bi se sedanji dokladni sistem spremenil tako, da bi sklad postaval tudi z re zervami. V ta namen pa je treba iz drugih virov dobiti denar za pokojninski sklad. Rezerve, ki bi ostajale pokojninskemu skladu, bi se obrestovale tako, da bi na primer že v desetih letih lahko s temi obrestmi usklajevali pokojnine glede na življenjske stroške ter obenem krili tudi prirast novih pokojnin. Sredstva za rezerve pokojninskega sklada bi dobili iz davkov ra ekstra dohodek nekaterih delovnih organizacij, iz investicijskih skladov federacije in od drugod. S takimi sredstvi bi se pokojninski sklad rešil dosedanjega naprestanega poslovanja na meji likvidnosti. Razen tega pa je sedanje težko finančno stanje nujno terjalo rešitev. Negotovost in nezaupanje v sedanji pokojninski sistem se mogoče najbolj drastično kaže v tem. da je do letošnjega septembra doseglo pogoje za upokojitev 7400 delavcev v Sloveniji, vendar ni še nihče od njih skušal uveljaviti pravice do starostne pokojnine. Nedvomno je potem naloga novega sistema zagotovili nove finančne vire ter realne pokojnine. Nestabilnost delavčevega položaja se kaže tudi v tem, da se skušajo vrniti na delo upokojenci izpred 65 leta; enostavno zato, ker jim njihove pokojnine ne zadoščajo za življenje. Dosedanje Izravnavanje starih pokojnin z novimi je bilo v ok- viru sedanjih možnosti pokojninskega sklada. V Sloveniji je bilo v ta namen letos izplačanih okoli 5 milijard starih dinarjev, za drugo leto pa vsota ne bo nič manjša. Skupina za pripravo predloga o novem pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju se ne zavzema več za podaljšanje delovne dobe za ženske. Družbeno nesprejemljivega predloga ni mogoie vsiliti s zakonom. Skupina poslancev in strokovnjakov za socialna vprača-nja pa s predlogom za podaljšanje ni imela pred očmi vceh beniiikaeij, ki bi ženi omogočile daljšo delovno sposobnost. Obenem pa je jasno, da je sklep šestega kongresa sindikatov Jugoslavjie nevzdržen, da bi se namreč sedanja delovna doba tako za moške kot za ženske skrajšala. S prispevki za nove vzdrževance — upokojence bi preveč zadeli aktivnega zavarovanca, saj bi se prispevna stopnja za pokojninski sklad občutno povečala. Kompromis med zahtevami sindikata in pa neizprosnim ekonomskim računom bi bil le v tem, da bi nekatera podjetja beneficirala dolcče.e skupi te delavcev pri težjih delih (kar je sicer že presej uveljavljeno). Prispevek bi plačevala seveda podjetja sama. Kdor bi pa želel manj časa delati, bo lahko sicer prej šel v pokoj, vendar pa bo moral v pokojninski sklad prispevati toliko več. Povsod po svetu krajšajo le delovni teden, ne pa delovne dobe. Gre tudi za to, da družba izkorišča v dobrem pomenu besede delavčevo pridobljeno delovno sposobnost čim dlje, saj je v njegovo šolanje oziroma pridobivanje delovnih sposobnosti ogromno vložila. Ob tem ne bi bilo odveč reči še besedo, zakaj je prišlo do težkega finančnega stanja v pokojninskem skladu najprej v Sloveniji, medtem ko se druge republike s tem še niso srečale. Vzrok moramo iskati med drugim tudi v drugačni situaciji, v kateri je bila Slovenija že pred vojno. Neprimerno več delovnih' mest v industriji ima za posledico tudi večje število upokojencev s pravico do po- kojnine, čeprav niso prispevali v naš pokojninski sklad. Drugi del pogovora je bil namenjen problemom v zdravstvu. Sedanji položaj v zdravstvu je praV gotvo bolj neugoden in neprijeten, ker smo imeh vrsto let' lepe uspehe v zdravstvu, saj smo vanj vlagali več kot pa v d.u-ga področja. Tako razširjena mreža zdravstvo-.iega varstva in tolike pravice kot so bile uveljavljene za slovenskega zavarovanca, najbrž niso še n kjer na jugoslovanskem področju. Zaostreni pogoji gospodarjenja in uveljavljanje racionalizacije na vseh področjih pa se je pokazalo tudi v našem zdravstvu. Mogoče se sliši absurdno, da nam seJaj zelo razširjena mreža zdravstva zaradi manjših sredstev ustvarja deficit. V tem primeru je Slovenija spet v izjemnem položaj« prav zaradi zelo razvitega zdravstva. Denarja pa sedaj za financiranje zdravstva primanjkuje. Lani nam je sicer uspelo zadržati nivo zdravstvenega varstva kljub zmanjšanju dohodkov. Za prihodnje leto pa kaže drugače, te moramo računati z istimi institucijami v zdravstvu, s porastem denarnih nadomestil za bolovanje nad trideset dni, ob materialnih stroških in minimalnem povečanju osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev — potem je izhod edino v zmanjšanju pravic zavarovanca. (Sedaj je že uveljavljena pri zdravilih «a recept, pri prvem specialističnem pregledu In drugje). Za participacijo pa P seveda ne navdušujejo zdravstveni delavci, ker ta prizadene najbolj socialno šibkega zavarovanca i«1 pogosto tudi zdravstveno šibkejšega. že z zadnjhnl sprejetimi ukrepi za ra" cionalnejšo uporabo sred stev v zdravstvu se kažejo znamenja, da se sl*P" splošno zdravstveno stanje prebivalstva. Eno Je gotovo: sedanje stanje, ko ena stran vidi le finančno plat zadeve, druga pa bol- nika, ne more pripeljat' do rešitve. Sedanje stanje našega razvitega zdravstva, ki prejema pre denarja, pa vpliva ** zdravstveno stanje Prv' valstva. L. M- m»l° g n» I Srednjo vasjo in Cesnjico pri Bohinju. — Foto: F. Perdan iaiJiiiliiilillXJiiiiulililiiiililltlillllilllltlllillitiillllliilii lllitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiii imunim"11