Izhaja vsaki četrtek in velja s poštnino vred in v Mariborn 8 pošiljanjem na dom na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. » '/. * • — fl. 80 k. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. , pol leta . 1 fl. 30 k. » V« . • — fl. 70 k. Posamezni listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k. SLOVENSKI Podučiven list za slovensko ljudstvo. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo. Oznanila se prijemajo, plača za vrstico je 10 k. in za kolek 30 k. „Poduk v gospodarstvu bogati deželo." Stv. 51. V Mariboru 17. decembra 1868. Tečaj II. YaMIo. Slovenskemu gospodarju je dandanas treba brati. Ne samo zato, da zve, po čem je pšenica, kde se dobi novi plug, ampak tudi zato mora brati, da ko naj hitrej si prilasti vse nove izkušnje in stroje (mašine), ki mu pomagajo pridelke zboljšati in pomnožiti. Zato dragi rojaki! sezite marljivo po časnikih, ki Vas podučujejo v domačem jeziku si svoj težaven stan v zdaj-njih težavnih časih zboljšavati: vse si misli in premišljuje, kako si pomaga, tudi Slovenec je bistri glave, ue sme zato zaostali, ampak prekositi še hoče s časom sosede svoje. To je lehko reči, pa težko činiti, zato pa k delu! Mladi se učimo, stari se učimo, vsi pa previdno delajmo, rabimo skušnje imenitnih gospodarjev, da se dokopljemo do boljšega. Z rodoljubnim srcem se vsede vrednik slovenskega lista k delu in poišče iz vseh naj boljših gospodarskih listov vse, kar bi vtegnolo našim slovenskim kmetom in sploh gospodarjem v korist služiti, uči kakor prav kaki školnik iz pohlevne časnikarske stolice o poljedelstvu, živinoreji, sadjoreji in kako se travniki pojijo in gnojnišča napravljajo, kako se v kleti in pivnici ravna, kako se seje in vse tako in enako, kakor to ljubi čitatelji sami veste; pišejo mu tudi naj ime nitnejši slovenski gospodarji in povedo, kaj so sami skusili in letos še prinese „Slovenski Gospodar" celo tudi podobe lesoreze, ki polajšaje popis in razumeuje domačih naprav, strojev itd., ~ ali prašamo lopisi. Maribor, Deželnemu poslancu in vredniku „Slov. Gosp.", dr. Prelogu je odleglo in sme se reči, da je iz nevarnosti. Prihodnjo nedeljo bodemo imeli v tukajšni či-tavnici tombolo in gledišno igro, h kteri odbor vabi vse člane in prijatelje. Od novega leta počne pod vredništvom gosp. J. Jurčiča tukaj izhajati „Slovenski Glasnik". Bog daj srečo! Od sv. Miklavža pri Monšpergu. J. S. Ce ravno priprost kmetič vendar vzamem pero v trdo roko, da Ti ljubi „Slovenski Gospodar" pišem nekoliko vrstic, pa moje vrstice bodo več žalostnih kot veselih novic prinesle. Javne varnosti je tu v naših krajih prav malo. Tako so 6. dec. v Sesteržah 3 hiše okradli in na ravno ta dan v Cerkovcih pokopali poštenega kmeta iz Staršine. V Mihovcih so ga bili neki ponočni potepuhi stepli in vmreti je moral. Ravno danes t. j. 8. dec. pa na Ptujski gori ravno takega reveža pokopujejo. Da bi pač za take hudobije bolj ostra kazen bila, ne godilo bi se jih toliko po svetu. Tudi sodnije so pa mojem kmetovskem razumu v takih primerljajih preveč vsmiljene. Pa bi se moral že studenec, iz kterega take sirovosti izvirajo, zamašiti to je ljudje bi se morali bolje podučiti svojega bližnjega ljubiti in samega sebe spoštovati. Dokler pa se našim otrokom po ljudskih šolah samo tuji nemški jezik vbija v glavice, požlaht-njenje srca pa se v nemar pušča, dotler nam tudi ni upati boljših varnejših časov. Toraj spoznajmo pravi namen ljud-kih šol po deželi. Iz Podgradja. Dragi „Slovenski Gospodar", dovoli malo prostorčeka, da ti tudi iz okolice podgrajske nekaj naznanim, kako se nam kaj godi z narodnjaki. V nedeljo 22. listopada je nam ljutomerska čitalnica veselo zabavo napravila, igrala se je igra, ktero so gosp. Go-milšek, Jesih in Ornik kakor tudi gospodičini Huber-jeva in ju Šmoher-jeva, tako izvrstno igrali, da smeha in ploskanja skoro ni bilo konca. In na 29. list. je osnovala čitalnica tombolo, pred ktero je v sredo, osnovala tudi nenarodna stranka tombolo, in je tudi povabila vse narodne, naj jo obhodijo, kar se je tudi zgodilo, in obljubili so vsi nenarodni, da pridejo vsi v čitalnico na tombola, in se je tudi dogodilo, bila je vsa nenarodna stranka v čitalnici prav vesela in nekteri mladi gospodje so tudi izvrstno peli. Ali poglavitnega nem-škutarja ni bilo, kteri je nekterim možem iz Podgradja rekel, da so vsi Slovenci bili pri nemški tomboli, in da so obljubili, da bodo od zdaj vsi z nemškutarji držali in slovenščino pustili, jaz pa naravnost rečem, da so zdaj po takem vsi nenarodni, vsi narodni postali, (?) samo vi gospod vendar nikdar ne bodete narodnjak, da še je le zmirom vaše veselje narodnjake ogovarjati z navado, kakor stare labrače; meni ste že vsa imena dali huda in dobrih nikdar, zdaj še da sem kurator čitalnice; naši čitalnici še dozdaj ni trebalo kuratora, ali vi trdovratni nemškutar ga potrebujete; ker se z ničitn drugim tolažiti ne morete, bi vam kurator naj bolj znal vašo krv ohladiti, in zato službo bi naj bolj primeren bil, kak pan-slavist. Kakor pa gospod zna, tako tudi jegov uradnik, kteri mi je glas poslal da sem osel pa ne župan, tudi mi je v lice rekel (aber so ein gescheidter Mann, und die Novice lesen ist wobl eine Schande) tako in enako obrekovanje in gr-denje, vam je vse zastojn, žlahtni gospod; še ne znate tega, da vam noben človek nič ne verjame, da vas že vsi dobro poznajo, da ste od zuuaj v ovčinji obleki, od znotraj pa zgrabljivi volk, kteri hoče vse Slovence požreti, in samega sebe. — Iz Diiuaja. f. (Hrvaški jezik na Dalmatinskem. Naredba šolskega svetovavca v Galiciji. Obletnica „češkega akademiškega s pol k a".) Ne morem si kaj, da bi ne pisal nekoliko vrstic o sporočilu, ki mi iz prav zanesljivega vira dohaja. Izvedel sem, da se je zadnji čas posvetovalo v ministerskem svetovavstvu in skle-nolo na Dalmatinskem po vseh šolah ljudskih, realnih in latinskih v prihodnih dveh letih vpeljati hrvaški jezik kot učni in tako laški zaplavbi primerne jeze postaviti. Pravilo se je, da se v Kotoru z to vpeljavo počne. Tudi v upravnih uradih se bode hrvaščina kot uradni jezik vpeljala in vsak uradnik bode zavezan si hrvaščine v dveh letih naučiti, da bode narodnega jezika v besedi in pismu zmožen. Ravno to se misli tudi pri sodnijah storiti. Pravi se, da so ti sklepi sad popotovanja^ po deželi namestnika viteza Wagner-ja. Tudi po Slovenskem Štajarju so že taki gospodje popotovali in pozvedali ali do sedaj mi o podobnem posvetovanju zastran vpeljave slovenščine v tamošnje šole in urade še ni došla nobena vest. Iz Galicije mi znanec piše prav posnemo-vanja vredno reč. Te dni je namreč šolski svetovavec za Galicijo razposlal okolnik na učitelje ljudskih šol, v kterem je resno opominja naj v prvih razredih deco podučujejo v ma-ternem jeziku, ker ljudske šole niso za to, da bi se deca nemščine učila ampak obče potrebnih človeških naukov. — Prav vesel večer je napravil svojim udom in gostom „česky akademicky spolek" 7. t. m. obhajaje svojo prvo obletnico. Bili so zastopani vsi slovanski narodi in prav lepo se je pokazala pri ti priliki slovanska vzajemnost. Politični ogled. Bra m bovška postava, kakor je uradni list od 8. t. m. naznanil, je od presvitlega cesarja potrjena. Baron Rauch je imenovan za bana hrvaškega in Koloman Bedekovič za ministra hrvaških zadev v Pesti, kder je že tudi položil prisego v roke Jega Veličestva cesarja. Dvorna kancelarija v Beču bode še tako dolgo urado-vala, dokler da bode ministerstvo popolnoma vrejeno. IzBelgrada se javlja jako zanimiva vest, da se je tam pod predsedstvom gosp. Feodora Nikoliča dediča vmor-jenega Mihajla vstanovilo društvo srbskih bogatincev, ktero bode napravilo železnico skoz knježevino srbsko. Tako je prav na svoje noge se je treba postaviti. IzPetrograda se poroča o ruskih denarstvenih za devah, da so se v letu 1867 dohodki za 15 milijonov rubljev zvišali, troški pa za ravno toliko znižali. Vlada razpolaga v zvunajnih državah v kovini in tekočem računu čez 78 mi lijonov rubljev. Kakor se iz Pariza poroča, so pri zadnjič omenjenih nagajivostih več nepokojnežev potaknoli po ljuknjah nego seyie z prvenja javljalo. Iz Španjolskega se ne čujejo preveč vesele novice. Pragnana kraljeva rodovina pre podpihuje upor proti sedajni vladi. Ljudstva se pač počasu zmodrujejo. Skupni državni proračun, ki ste ga delegaciji za leto 1869 posvetovale in sklenole, ima tele številke: Red ne potrebe: 1. Skupno ministerstvo zvunajnih zadev . 4,081.959 gld. 2. Skupno vojno ministerstvo: a) Armada...... 69,777.692 „ b) Vojno mornarstvo .... 7,461.132 „ 3. Skupno denarstveno ministerstvo . . 1,686.257 „ 4. Skupna računska protipazba . . . 101.950 „ Vsota Odtegnejo se dohodki iz colnine . ._ Ostanejo redne skupne potrebe . Od tega pride na kraljestva in dežele žavnem zboru zastopane 52,627.398 gld. Izvunredne potrebe. 1. Skupno ministerstvo zvunajnih zadev 2. Skupno vojuo ministerstvo: a) Armada...... b) Vojno mornarstvo 3. Skupno denarstveno ministerstvo 83,108.589 gld 7,927.000 „ 75,181.589 „ dunajskem dr- 101.481 gld. 4,739.681 1,289.028 13.830 Izvunredne skupne potrebe .... 6,144.020 gld Od tega pride na kraljestva in dežele v dunajskem državnem zboru zastopane 4,300.814 gld. V Pragi je pri zadnjih dopolnivnih volitvah narodna stranka slavno zmagala. Narodnjakov voljenih je 23, Nem cev 8. Nemce so Židi in uradniki volili. Čudno nasprotje. Uradni listi oznanjajo, da se v Velički vse na boljše obrača in da bode v nekterih mesecih sopet mogoče v solarijah kakor poprej delati. Drugi neodvisni listi pa pravijo, da je v Veličkih solarijah vse zgub-bljeno. Verjeti se ve da moramo prvim. Brat gosp. državnega pečatnika naj novejšega grofa avstrijskega je nadzornik vseh rudarij v cesarstvu. Olasovitega tolovaja Juhasza na Ogerskem so pre kmetje ubili. Svet Poljakom. Znani republikanec in izvrsten poz-nalec in stari prijatelj Poljakov „Mazzini" svetuje v svojem nedavnem pozivu na Poljake, naj odstopijo od dosedajne, sebične izključivno poljske politike in naj se zjedinijo z svojimi brati Rusi k osvobodjenju in spasenju drugih narodov slovanskih. Starina Purkyne. Te dni je slavil v zlati Pragi ta veleučeni mož svojo doktorstveno 50 letnico. Cel češki narod se je vdeležil veselega dueva svojega vernega sina, kteremu tudi visoka učenost ni zaslepila oči, da bi bil pozabil, da ga je porodila češka mati. In tako mora tudi biti. Tudi možati Rieger je praznoval te dni svoj 50. god. Kultura nemških dijakov na dunajskem vseučilišču. V sredo 9. t. m. je praznovalo neko društvo dunajskih nemških dijakov tako imenovani komers, t. j. petje, pitje in vpitje. Pri ti priliki so se nemški jogri vednosti tako hudo stepli, da je jeden teh izobraženih mladenčev pre mrtev obležal. Da bi pač taka spridenost nikdar ne prišla med naše slovanske mladenče. Žalostno je le to, da se takim poredne-žem preveč skozi prste gleda od dotičnih oblastnij. Kapital in inteligenc i j a, t. j. razumnost. Naši nemški sosedi se radi ponašajo s tim, da pravijo oni imajo denar in razumnost na svoji strani. Te dni so bile volitve v mestni zastop v zlati Pragi in seveda se je nemška stranka napenjala svoje ljudi spraviti v zbor trdeča, da je na njeni strani kapital in inteligencija. Časopis „Naše listyu pa je zračunil, da vsi udi nemškega volilnega komiteta plačujejo vkup 28.000 g. dače med tem ko udi narodnega češkega komiteta, ki se „Pokrok", t. j. napredek imenuje, 91.300 gold. plačujejo, tedaj za 63 300 gold. več od onih. Kandidati nemške stranke vsi vkup plačujeio 16.524 gold. davka, med tem ko od češke strani postavljen kandidat jeden sam plačuje 10.719 gold. davka brez naklade. Znamo, da se tudi v drugih krajih tako širokoustijo. Zakaj bi bil po mnenju nekterih ljudi Slovan na svetu. Na to vprašanje odgovarjajo „Humoristicky listyu z tremi obrazki. Prvi obrazek, kaže moža napolnujočega državne denarnice, drugi v ječi sedečega časnikarskega pisatelja, tretji vojaka na bojišču pobitega. iNovičar. „Novice" so prinesle dopis jz Dunaja, kako se paragraf 19 izvršuje. Dopis se glasi: „Že precej dolgo se učiteljske službe za srednje slovenske šole razpisujejo s pogojem, da morajo prosilci dokatati znanje ^slovenskega jezika, ali kte-rega jemu sorodnega narečja. Čudno se nam je Slovencem zdelo predrznost, da služeb na Slovenskem, zlasti kar imamo §. 19 prosijo tudi taki, ki nimajo niti duha niti sluha slovenskega. Odkar pa sem slišal, kakovi predlogi iz teh dežel prihajajo na Dunaj, kar nič več se ne čudim in tudi prosilcem ne zamerim, kajti kruhek je vendar le dober, če je tudi slovenski. Bila je nedavno z omenjenim pogojem razpisana služba na Slovenskem : izmed prošnjikov je bil prvi predlagan trdi Nemec, med razlogi zanj je bil menda eden kaj čuden. Razpis zahteva sicer znanje slovenskega jezika, a ker je v tukajšnji učilnici (tako se je reklo) učni jezik nemški, zato nima ta pogoj nobenega pomena". O tem dopisu je „Slov. Narod" prinesel prav izvrsten vvoden članek, v kterem ostro graja^politiko slov. državnih poslancev in se zlo čudi, da so „Novice" o tem nasočem, dopisu samo rekle „O ubogi 19 §. kako čudno se ravna s teboj". Moramo reči, da se celo zlažemo s tim, kar je o imenovanem dopisu rekel „Slov. Narod". Deželni poslanec za mesti Kranj in Loko in generalni vikar za Ljubljansko škofijo g. Anton Kos je v četrtek 10. t. m. po kratki bolezni na vratu vmrl. Nova čitalnica. V Žalcu so rodoljubi, kakor se „Slov. Nar." piše, sklenoli napraviti narodno' čitalnico. Bog daj srečo! Tržna cena pretekli teden. »N £ 3 S a . t>-3 > v Mariboru s • v o > a ? ll fl. fl.|k. fl. | k. fl. k. Pšenice vagan (drevenka) . 4 — 4 40 4:70 4~ 15 Rži „ .... 2 80 3 20 8 16 3 Ječmena „ .... 2 60 -- 3 20 3 20 Ovsa „ .... 1 80 1 90 1170 1 70 Turšice (kuruze) vagan 2 35 295 2,60 2 60 Ajde „ ! 3 20 2 80 2 90 2 70 Prosa „ I 2 50 4 20 2'80 4 40 Krompirja „ 1 30 — '90 115 1 _ Govedine funt .... — 19 — 26 -24 _ 25 Teletine „ .... j— 22 — 29 — 26 _ 26 Svinjetine črstve funt ;— 28 — 28 -¡26 — 25 Drv 36" trdih seženj (Klafter) 11 — " ; 9- 11 — ,, 18" ,, ,, . . . . — —: 5 55 i — — „ 36" mehkih „ . i 6 50 _i_ i M 7 — ., 18" ,, ,, . Oglenja iz trdega lesa vagan !— — 3,80 _ _ j— 80 — 60 —¡45 90 „ „mehkega,, ,, — 60 — 50 — 85 _ 70 Sena cent .... ! 1 20 —1 — -85 1 Slame cent v šopah ; i 10! — — — 70 80 „ „ za steljo — 80j — j— — 60 60 Slanine (špeha) cent 42 40! — _1_ 40 — Jajec, pet za .... — 15 — 110 —¡12 _ 10 Cesarski zlat velja 5 fl. 58 kr. a. v. Azijo srebra 119.—. Harodno drž. posojilo 64.25. Loterijue srečlie. V Trstu 9. decembra 1868 : 71 32 24 78 3 n -i . i • .rl---no ^«««^U«« 1 Q£Q