Rajni materi
Anton Medved
Žalostinko zvon mrličem poje, davne smrti me spominja tvoje, moja mati.
Ali naj ti razsvetlim gomilo, nanjo cvetja položim obilo, ljuba mati?
Oh, vse cvetje zate nima duha in za tožbe moje vse si gluha, draga mati.
Tu svečava vrhu groba bleda ne odpre ti vekomaj pogleda, sladka mati.
Ti ležiš brez diha in brez čuta. Božja dekla, smrt, kako je kruta, tiha mati.
Vse je nično, naj storim karkoli, le molitev mi duha utoli, zlata mati.
Smrtni angel, ki te je poljubil, ni takrat življenja sam izgubil, rajna mati.
On v posodi zlati danes nosi do nebes, kar moja duša prosi zate, mati.
Bog, ki vsako delo plača verno, plačaj ti ljubezen neizmerno, blaga mati.
Ondi večno srečo ti prisodi, ki zaman si je iskala tödi uboga mati.
(Utoli = u tolaži.
Pesem je zanimiva zaradi refre-ma „mati”, ki ima vedno drug o-krasni pridevek.
Pesem je elegija, 'kar pomeni danes pesem otožne vsebine.)
•
Znamenita leta naše zgodovine
1917.	sta sklenila Jjuigoslovaruski odbor izven domovine in srbska vlada „Kriško deklaracijo“, ki je zahtevala samostojno JugioiSlavijo izven habsburškega okvira.
—	1.5. sepltemfora so izdale vse slovenske politične stranke s škofom dr. Antonom B. Jegličem na čelu „ljubljansko deklaracijo“. S tem se je začel smotrtni boj Slovencev za osvobojenje. — 8. oktobra nato je umrl dr. Janez Ev. Krek.
1918.	je S. januarja izdal ameriikanski predsednik Wilson 14 točk, v 'katerih je zahteval svobodo tudi za avstrijske narode. — 25. marca so slovenske žene izročile dr. Antonu Korošcu v Ljubljani 200.000 podpisov za „majsko deklaracijo. — 16. avgusta je bil ustanovljen v Ljubljani Slovenski narodni svet. — Septembra se je začel zlom Nemčije in A vstr o - O g rsk e.
—	6. oktobra Je bilo ustanovljeno v Zagrebu pod predsedstvom dr. Korošca Narodno viječe za vse a vstr o-ogrske Jugoslovane. — 28. oktobra je kapitulirala Avdtro-Qgrska. — 29. oktobra je prevzelo Narodno viječe oblast nad vsem jugoslovanskim ozemljem bivlše monarhije. — 31. oktobra je bila sestavljena prva slovenska narodna vlada v Ljubljani.
—	9. novembra je bil sklenjen med Narodnim vije-čem in srbsko vlado „ženevski pakt“. — 1. decembra pa je bilo v Beogradu proglašeno zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov.
1919.	je 10. septembra bila podpisana v St. Germainu mirovna pogodba z Avstrijo. Meja z Avstrijo še ni bila določena.
1920.	je bila 4. junija podpisana v Trianonu pogodba z Madžarsko, ki je potegnila »sedanjo mejo v Prekmurju in pustila porafoske Slovence pod Madžarsko.
—	10. oktobra je bil v južnem delu Koroške plebiscit in sicer po takih določilih in razmerah, da je bilo za odcepitev od Avstrije oddanih le 41 % glasov. S tem je bila določena današnja meja. — 12. novembra je bila po dolgih pogajanjih v Rapallu podpisana pogodba z Italijo, ki je potegnila državno mejo čez {slovensko ozemlje, tako da so primorski Slovenci prišli pod Italijo.
1921.	je bila v beograjskem parlamentu sprejeta z nekva-iifiicirano večino centralistična „vidovdanska ustava“, ki je ukinila avtonomno Slovenijo, ustvarjeno ob prevratu.
1927. so bile vzpostavljene v Jugoslaviji oblastne samouprave, medsebojna trenja v državi pa se niso nehala. Po umoru hrvatskega vaditelja Radiča 1. 1928 je v negotovosti pdložaja postal predsednik »Vlade dr. Koirošec.
Spominjajmo se svojih rajnih!
Za praznikom Vseh svetih je dan vseh vernih duš v vicah. Zato se vsako leto v tem času (spominjamo svojih rajnih. Misliimo nanje in molimo zanje.
Nekaj stihov, oh tem spominu porojenih, naj nam letos poglobi ljubezen do dragih premimuiliih.
Ob grobu prijatelja in znanca
Deset je let minilo že, odkar te več med nami ni, ko se spominjamo na te, vse solzne naše so oči.
Zvesto smo se ljubili, na te ne bomo pozabili.
In enkrat bomo združeni v raju tam — nad zvezdami!
!('
Spominjamo se «rečnih dni, ko živel si med nami ti,
Sedaj vse prazno je pri nas, in tvoj ne (sliši več se glas.
Spomini vedno k tebi nam hite,
(kot svetla luč nam svetijo v srce.
Ko tudi nas zagrne groba noč, združila nas ho v raju (božja moč!
Preblag spomin na tebe, dragi,
Ibo živel v nas do kanca dni.
Pri Borgu tvoja duša biva in prosi za nas milosti!
Ob misli na rajnega očeta in mater
Zakaj odšli, predragi, ste od nas, samevamo brez vas in dolg je čas, porgrešamo ljubeči vaš smehljaj, zaman vas, dragi, kličemo nazaj.
V tihem grobu mirno počivajte, večno blaženost v nebesih uživajte, da (tam bi bili enkrat vsi na vekov veke združeni.
Mamica je kakor sonce, srček njen je zlat kakor žarek, ki prisije od nebeških vrat.
Kadar žarek ta ugasne v dušo pade mrak; v upanju pa solza sije tja pred prestol zlat.
*
Srčno ljubljeni nam oče, šel prezgodaj si od nas, dober, skrben bil si nam, pogrešamo te vsaki čas.
*
Ti v zborih nebeških prepevaj zdaj slavo, mi v sveti ljubezni s teboj smo vsak čas; kjer Stvarnik je tvoje neskončno plačilo, tja s svoiju priprošnjo pripelji še nas.
Ob spominu na rajno ženo, moža
Oj, spavaj, srce drago, in sanjaj večni san.
Nad zvezdami, predraga, ti sije večni dan.
Kje si, (kje, moj ljubi mož, kje je mili tvoj obraz, kje je tvoja sikrbna roka, ki skrbela je za nas?
Spavaj mirno, blagi mož, ljubi oče, v grobu tam, v srcih naših boš ostal trajno nepozabljen nam!
*
Je hitro leto nam minilo, kar tebe več med namii ni; kako je prazno izdaj življenje, odkar si nas zapustil ti.
Truplo tvoje pod gomilo v hladni zemlji mirno spi; duša pa naj raj uživa, se pri Bogu veseli.
Glejmo naprej!
Po doligih leti'h sem isp-et srečal svoje vaščane.
GJaboko doživetje!
Veselil sem se njihovih uspehov in sireče v tujem svetiu.
A misli nas vseh so v tem trenutku pohitele k .„pogrešanim“, k moižem in fantom, ki so poisltali žrtev revolucije. Diobrih 18 let je že poitelklo od tistih strašnih dni, a so nam še vedno živo pred očmi.
Razumljivo!
To so bili, človeško rečeno, najitragičnejši dnevi v zgodovini slovenskega naroda, ko je „svoboda“, ki so jo prinesli komunisti, zavila v črnino ogromno število (slovenskih ognjišč. V tisočih so tedaj padali možje in fantje. Ljubili so svobodo, resnico in pravico, zato so morali umreti.
Komunisti so v krvi cveta slovenskega naroda slavili zmago.
Bojevniki za svobodo pa so mislili, da je vse izgubljeno.
Oboji so se motili.
*
O tej zadevi še daleč ni padla zadnja beseda.
Površno bi namreč presojali dogodke sveta, ako ne bi računali z Bogom, kateri v vsem 'dosega svoje modre načrte, čeprav ne plačuje vsako soboto.
Ob misli na te nedolžne žhtve nam nudi izredno tolažbo božja beseda, ki jo beremo na praznik Vseh isvetnikov.
Gospod sveta in časov govori vse drugače kot mi.
On izreka svoj blagor tam, kjer mi trpimo, žalujemo, jokamo in se (pritožujemo.
A On ve, čemu. On razume bolje kot mi, kaj je v našem življenju bolj in kaj je manj važno. On najbolje pozna modrost 'življenja.
Dobro ga poslušajmo!
„Blagor žalostnim, zakaj ti bodo potolaženi. Blagor lačnim in 'žejnim pravice, zakaj ti bodo nasičeni. Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo Usmiljenje dosegli . . . Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo otroci božji. Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani, zakaj njih je nebeško kraljestvo“ ((iMt 5, 5-10).
Čudovite besede!
Brez vsakega dvoma veljajo Gospodovi blagri tudi pomorjenim slovenskim možem in fantom. Bili so miroljubni, saj so bolj ljubili motiko, koso in knjigo kolt pa puško. Za orožje so prijeli šele, ko ,so jih k temu prisilila komunistična grozodejstva. Ljubili so resnico in pravico ter so želeli, da bi njihova domovina postala vzor isrvobodne in urejene deždle, kjer zakoni vsaikemu priznavajo in jamčijo tisto, kar mu pripada. Branili so ogrožene, obsojali tatvino, laž in umore, zato so morali umreti.
Brezbožniki so jih strli in poteptali v satanskem (sovraštvu in maščevalnosti, a Gospodar življenja jih je sprejel v svoje naročje.
Ni torej razloga za žalost in obup. Skozi oisitre odjeke morilmih (strojnic in ječanje umirajočih slišimo Gospodov šepet: „Blagor, blagor, blagor jim“ ...
Komunisti so prezgodaj slavili zmago.
Zadnjo besedo ima Gospodar življenja.
Junaki, katerih razmesarjena trupla počivajo po kraških jamah, kočevskih in teharskih gozdovih, blestijo pred nami kot pravi zmagovalci.
!(-
Kajn, „kje je tvoj brat Abel?“ (1 Mojz 9).
Tako je Bog strogo vprašal morilca nedolžnega brata.
Tako tudi danes slovenski narod sprašuje mio rile e.
„Kje :so naši?“
A oni molčijo.
Govorijo in pišejo o /vsem; o skrivnostih kraških jam, kočevskih in teharskih .gozdov pa molčijo.
Molčijo, a nimajo miru.
Bojijo se.
„Glas (krvi tvojega brata vpije k meni z zemlje“ (1 Mojz 10).
s:-
Lepo je, da ohranjamo zvestobo slovenskim žrtvam komunistične 'revolucije. Oni bo zaslužijo. Oni so naš ponos, naše bogastvo in naš blagoslov. Ali ne smemo ostati samo pri besedah. Pokazati se moramo vredni njihove veličine. Zato ni božja volja, da bi v nedogled v nemoči gledali na (dogodke sveta in samo čakali, da Bog spregovori ob 'svojem času /ter dokončno vzpostavi moteno ravnotežje med krivico in pra-
vico, lažjio in resnico ter sioivraštV'Om in ljubeznijo.
Mi moramo delati.
Mi ise moramo bojevati.
Ko nam je Bog namreč dal razum in svobodno voljo, nas je «bral «a svoje SODELAVCE, zaupal nam je STVARITELJSKO 'poslanstvo, poklical nas je lk sodelovanju pri SPOPOLNJEVANJU sveta.
In svet ni popoln, ni dovršen, dokler na njem vladajo krivica, laž im sovraštvo.
Kar velja «a ves svet, moremo reči tudi za mali svet, ki mn pravimo Slovenija. Ne sme nam biti vseeno, kako je tam.
Bilo bi škoda, ako hi preveč časa in moči vlagalli v prepire glede nesreč v piretdklioisti, gledati moramo v PRIHODNOST.
GLEJMO NAPREJ!
Kar imamo razum in svobodno voljo, je božja volja, da postanemo OBLIKOVAVCl, GiRADIVCI naše prihodnosti — vsalkdo po svojih močeh in okoliščinah.
Toda kot ni vsak mazač ali pisun že umetnik, tako tudi ni vsak kričač že rešitelj svojega naroda.
Ob/Liko vanje prihodnositi je težka umetnost.
Nekdo je rekel: „Ljudje iščejo svobodo, a svoboda išče ljudi.“
Sijajno je povedal.
Svoboda išče ljudi. Zidanje lepše bodoč-noisti išče ljudi.
Ne išlev, ne pustolovcev, temveč — LJUDI! Značajev!
Ne suženjskih duš brez vsake hrbtenice, temveč — SVOBODNJAKOV!
In tu je osnovna naloga nas vseh!
Božja volja je, da gradimo, oblikujemo, ustvarjamo. Ako pa hočemo graditi, moramo najprej ZGRADITI sebe. Oblikovati se moramo v lepe značaje. Iz sebe moramo napraviti primerno orodje za službo visokim ciljem.
A povsem jasno je, da bomo v teh plemenitih stremljenjih najlepiše uspeli v šoli naj-popolnejše osebnosti vseh časov, v šoli naj-stvarnejših loMikovavcev prihodnosti, v šoli Jezusa Kristusa.
Zvoki zvonov praznika Vsdh svetnikov se nam zdijo kot blagodejni odmevi Gospo-
V nedeljo, 29. septembra, so Slovenci iz nemškega Porurja poromali k Mariji v Kevelaer. Na sliki vidimo romarje med potjo k baziliki.
dovifa blagrov. Ti nam celijo rane iz pre-tdklosti, nam kažejo smer ter nas krepijo v naporih za novo prihodnost.
Glejmo naprej!
Slovenskih mučencev ne bomo častili z jokavoistjo, marveč z delom za ideale, za katere so oni 'umirali.	V-ko.
Zakaj samomor?
Pred leti ise je v Neaplu prav ara dan pred svojo poroko ustrelil vojvoda Pignatelli. Na mizi so našli odprto knjigo napuhnjenega Iboigotajca Nietzscheja. Na steni pa je visela Marijina slika, a obrnjena k steni. Samomorilec ni mogel prenesti pogleda na Marijo, pa jo je pred smrtjo obrnil k steni.
Napuh, častiželjnost vodi v žalost, obup in samomor. Verne dobe samomorov sfkoro niso poznale, kajti vera je močnejša kot trpljenje in ponižnost daje ljudem voljo do življenja.	F. S.
IS, vatikanski koncil se nadaljuje
V nedeiljo, 29. septembra, so se spet zbrali škofje z vsega sveta v cerkvi isv. Petra v Rimu, da nadaljujejo vesoljni cerkveni zbor, ki ga je sklical pokojni papež Janez XXIII. Tega ali onega med škofi tokrat ni bilo med njimi, ker jih je medtem Gospod poklical v večnost. So pa prišli namesto njih dirugi, novi. Tako je spet zbranih okoli 2500 koncilskih „očetov“.
Namesto Janeza XXIII. je lotvoriil zasedanje novi isv. oče Pavel VI. V svojem nagovoru je povzel, kar iso doslej na koncilu naredili, in povedal, kaj želi koncil doseči.
Vesoljni cerkveni zbor naj prinese svetu večje poznanje in razumevanje svete Cerkve. Prvi vatikanski cerkveni zbor je pokazal svetu, kaj je v Cerkvi papež. Sedanji, II. vati. kanski koncil pa naj to dopolni in poglobi nauk io škofovski službi, njeni vlogi in odnosih do papeža. Napovedal je tudi, da bo-dio škoifje sedaj razpravljali predvsem o ureditvi Cerkve.
Obnovo Cerkve je papež Pavel VI. označil kot drugo važno nalogo koncila. Nikakor ne misli pod tem, da bi bila Cerkev nezvesta Kristusu, ali da bi Cerkev prelomila s svojimi izročili. Toda sodobno življenje zahteva razvoj tega, kar je v Cerkvi človeškega. V tem ozira je napovedal papež preureditev osrednjih cerkvenih uradov v Rimu in njihovo internacionalizacijo.
Pretresljivo je bilo, ko se je papež obrnil do opazoivavcev drugih cerkva na koncilu in pokazal pripravljenost katoliške Cerkve na zedinjenje: „Ge je kakršno koli krivdo za to ločitev treba pripisovati nam“ — je dejal ločenim kristjanom — „vas ponižno prosimo za odpuščanje in prosimo istočasno vse brate za odpuščanje, če se morda čutijo, da so bili od nas prizadeti. In kar nas zadeva, smo pripravljeni odpustiti žalitve, ki so bile prizadejane katoliški Cerkvi, in pozabiti bolečine, ki so ji bile v teku dolgotrajnih razpravljanj in ločitve prizadejane.“ Končno je dejal Pavel VI.: „Svet naj ve, da gleda Cerkev nanj z globokim razumevanjem, >z odkritosrčnim občudovanjem in z resnim sklepom, da ga ne misli zaničevati, temveč mu želi le pomagati in ga rešiti.“ Voditeljem ljudstev je dejal: „Danes lahko nudite svojim narodom mnoge življenjske dobrine: kruh, pouk, delo, red, dostojanstvo svobodnega človeka. Toda to le takrat, če vi resnično priznate, kaj je človek. To pa vam lahko pove s polno jasnostjo le krščanska resnica. Če boste skupno delali v pravici in ljubezni, boste lahko utemeljili mir.“
Od 'Slovencev sta na koncilu sedaj dva škofa: mariborski škof dr. Držečnik, ki je nedavno slavil svojo 60-letnico, in škofijski upravitelj ljubljanske nadškofije dr. Jože Pogačnik.
AH veste, kako se je začela božja pot na Brezjah?
22. septembra je poteklo sto let, odkar se je izgodil na Brezjah na Gorenjskem prvi očitni čudež in se je na Brezjah začela božja pot.
Bilo je takole: V sosednji župniji Begunje je živela osemnajstletna deklica Marija Tavčar, ki je bila podvržena hudi 'božjasti, tako da je bila ubožica cdih dvanajst tednov privezana na posteljo. Ko ise ji je nekoliko izboljšalo, da je vstala, ji je desna noga še vedno ostala v kolenu sključena, trda in mrtva, da je mogla hoditi le oh berglah. Razna zdravila )jd niso nič pomagala. Tako je preteklo 16 tednov brez izboljšanja. Tedaj se ji jie dvakrat sanjalo, da gre v cerkev Marije Pomočnice na Brezjah ob berglah, Iz cerkve
pa brez bergel. To ji je dalo upanje, da je šla 22. septembra 1863 na Brezje. Tam je med sveto mašo ozdravela. Odložila je bergle in jih iz hvaležnosti do Matere božje pustila v cerkvi. Vsa vesela je hitela domov pravit o čudežnem ozdravljenju. Bolezen se ji ni nič več povrnila.
To je bil prvi čudež pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Marsikateri se je zatem zatekel k Mariji na Brezjah s prošnjo, ki je bila uslišana.
Hči ite Marije Tavčar, pozneje omožene Luistik, Louise Grum, živi zdaj v Brooklynu pri New Yorfcu v Združenih državah. Njen brat, sin Marije Tavčar, Jožef Luistik pa živi v Avstriji.	ad.
Cuf manjvrednosti
Pravzaprav bi morali rabiti tuj izraz, ki smo ga islkoraj bolj vajeni: „kompleiks »nfe-iriomostii“. Znanec je naredil neumnost, pa mi je dejal: „Veš, imam out manjvrednosti. Starši so mi ga zapustili, zato ni prav ničesar z menoj.“ Tolažil sem ga, kot sem vedel in znal, ni vetiilko pomagalo. Nekje je pobral ndkaj besed o tem in sedaj se v življenju tolaži, da pač ni isam ikriv, saj ima „(kompleks inferiornosti“.
Prvi o tem je govoril dušeslovec Alfred Adler. Gre za pojav, da čtlovdk trpi v prepričanju. da mu nekaj manjka, kar bi moral imeti in tako ni z njim nekaj v redu. V nas je težnja po velikem, po višjem; in vendar nais izkušnja uči, da je le malokdo na svetu, ki bi ga kaj več ljudi poznalo kot mjeigovi najbližji sosedje.
Tak kompleks dobi ženska, ki se ji zdi, da je predebela za družbo suhih prijateljic, kjer ji dajejo dobre nasvete, kako shujšati. Ako dober voznik misli, da je s „fickom“ manj vreden kot njegov znanec z veliko mednarodno limuzino, je tudi blizu tega čuta manjvrednosti in trpi bolj kot njegov avto, ko vozi v klanec.
Začne se ta čut že pri otrocih; sicer ga otrooi malokdaj poznajo, toda starši ga imajo ob otrocih, na primer: ko kupujejo otroku igrače, češ „če ima sosedov, naš ne sme biti na šlabšem!“ Otroci pa (kmalu pospravijo igrače v kot, Iker jim je ljubši kup peslka in malo vode.
Pri dijakih se to nadaljuje: „Če gre ta v gimnazijo, čemu naš ne bi zmogel!“ Tako ga tiščijo v šole, ko bi fant rajši postal dober mehanik.
Edino zdravilo za čut manjvrednosti je prava ponižnost, bi je pa modemi svet ne Pozna. Vsak hoče biti na vrhu, vse se peha za nečem, česar nikdar ne doseže. In ko ne doseže, so drugi krivi: od zvezd in horoskopov, do pradedov, ki so nekoč v miru orali ledino ter tolkli koruzni močnik.
Danes radi kričimo, kaj smo in kaj /vise hočemo. Brez nas se bi /svet — /talko izgleda že zdavnaj podrl in če naše brihtnosti ne bi bilo, potem /hi šele videli, kako bi bilo na svetu ...
Oprostite izrazu, pa kar velja, da smo »gofije“. Vse na nas kriči, od nogavic pa do
klobuka oziroma las, saj malokdo še nosi pokrivalo. Vse znamo in vse hočemo biti. Ko se srečate s takim prijateljiem, vam bi radi rolko iztrgali, talko se rokujejo z vami. Ženske oblačijo slabe /Obleke, da /se jim ne bi kdo smejal, ako bi se lepo oblekle, ker morda ne /bi bile po zadnji moldi. So pi/sa-itellj/i, ki nikdar ničesar ne napišejo, ker se boje kritike.
V to vrsto štejemo tudi sanjače. So ljudje, ki bi radi kaj dosegli, /pa ne /dosežejo, zato se izgube v sanjarjenju. Dijak, ki je /leto pralenaril, ima naenkrat prod malburo živčna izilom, da talko višaj nekaj pokaže, v čemer je „zrel“. Kaj matura! Njegova bolezen je nekaj vredna, saj je ni /sam kriv, tam nekje v davnini je to zakrivil nekdo drug . . .
Drugi so vedno silno „ponižni“; so kot črvi, ki so najrajši v prahu, da jih tuja noga pohodi. Saj /so tako majhni: „Nikar se ne ozirajte name, jaz sem ničla!“
In še. mnogi podobni trpe zaradi občuta manjvrednosti.
Pa vendar ni „manjvrednosti“, ampak le napuh, napačen ponos ali težnja po nečem, česar ni. Človek je toliko vreden, kolikcr
P R E Š C E DELIJO
Pred nekaj meseci smo poročali, da je slikar Maksim Gaspari obhajal svojo 80-letnico. Eno izmed številnih njegovih del, risanih v „ljudskem” slogu, je tudi ta njegove slika, ki kaže po nekaterih slovenskih vaseh še razširjen običaj, da pred Vsemi svetimi delijo po hišah otrokom hlebčke kruha.
vdlja njegova nabran j ost. Vise, kar je izven njega, ile pripada njemu, ali ni on sam, ni o söhn ost njegova. Preveč razkošna oh 1 ek a marsikdaj pokrije notranjo goloto; prevelika izigovornost hiti pokrivati premajhno znanje.
Ta 'čut lahko povzroči, ida se človek zapre vase, is tem ise pa izapre tuidi pred Bogom. Človek je svoboden, dokler je v zvezi z Bogom; je koit kazalo na uri, ki se pomika naprej, dokler je v zvezi z mehanizmom. Če zvezo izigubi, odpade; je brez pomena; še napotje dela in ga brcnemo vstran.
Rešitev iz tega stanja gre preko ponižnega priznanja dejanskega stanja, človek ne sme in ne more pustiti, da bi bodili po njem, saj ni predpražnik iv tuji hiši. Vedeti pa mora, da je naša 'veljava tolikšna, kot je pred Bogom. Le to, kar veljamo pri Bogu, je naša prava vredinoist.
Napuh more biti le tam, kjer ničesar drugega ni. Revščina pomeni nesrečo le za tistega, ki miu je vse le bogastvo. Ponižni človek je hvaležen za talent, naj bo majhen ali
velik, te ali one vrste, saj ve, da dma mejo. Mizar bo napravil dober stol, ne bo se lotil ure, ker je ne zna napraviti in vendar zato ne bo imel čuta manjvrednosti. Njegovo delo mu bo v ponos. Atomski izmamistvenik bo napisal lepo delo o atomih, bo pa slabo o-pravil, ako se bo lotil diušeslovja. Dober govornik pač ne bo pripovedoval, da je kot zanič govornik, verjetno pa ne bi dobro «pravil kot baletni plesalec.
Ko je Kristus govoril: „Kdor se ponižuje, bo povišan,“ gotovo ni mislil, ida Ibi razprav-lljal o čutu manjvrednosti.
Morlda je prav, če si mislimo: „Ako bi drugi danes imeli talente in možnosti, kot ismo jih imeli mi, bi prav gotovo več napravili.“ Ali pa posnemajmo Janeza Krstnika, ki je dejal: „Jaz ise moram manjšati,“ ko so mu pripovedovali, 'da gredo ljudje za Kristusom.
V življenju skušajmo urediti glavno in bomo lahko rešili tudi vprašanje čuta manj-vrednoislti: skrbimo, da ostanemo v zvezi z Bogom in da izpolnimo Njegovo voljo.
-nk.
„Mladi smo in svet nam je odprt . .
(Ogrožena mladina — samo dva primera izmed mnogih.)
Težko je v tein času živeti. Težko za stare, toda še težje za mlade. Kje so merila, kje meje? Kje je vodstvo? Kje je ljubezen, samo malo tiste ljubezni, katero rabi človek, da je srečen? „Sreča” se danes ponuja in prodaja kot pralni stroji, igralne plošče, kot alkoholne pijače. Toda vse, kar tako hitro in kriče pride, konča navadno v polomiji! Blagor onemu, kateri ima domovino: mnogi sploh domovine imeli niso, drugi so jo izgubili in tretji prodali. Vsi ti pa potrebujejo pomnožene ljubezni in nesebične pripravljenosti drugih, da jim pomagajo. Predvsem potrebujejo vsi ti pravega vodstva. Ali pa bodo tudi vse to našli? Njihov nem in čestokrat že tudi utrujen, brezupen klic zadeva nas vse___
Kot pnvi primer navajam Faniko: Ali je ona ispiloh kdaj poznala .in videla svojega očeta? Na to nam sploh ne odgovarja. Njena mama je moderna „dama“; v,se kupi, karkoli obrok zaželi, a ne le to, še več! Na zunaj je seveda „vse v redu“. Mama je zadovoljna, v
šoli pa tožijo in vzdihujejo vsi učitelji. Razgovor z materjo je brez uspeha: mati zagovarja vse, karkoli hčerka napak dela. In pravi, seveda: „Učitelji so vsega krivi, ker nimajo razumevanja za nadobudno hčerko!“ Pa berite Fanikino šolsko nalogo z naslovom: Izkoristi čas!
„Ko se opoldne vrnem iz šole domov, začnem najprej preudarjati, kaj naj bi začela po obedu. Najprej bom šla k svoji prijateljici. Ta bo že kaj iznašla, da se bova zabavali. Mnogi ljudje si navadno naredijo dnevni red, kaj bodo počeli, ampalk meni se zdi to nesmiselno, kratkomalo odveč. Človek ne isme z delom nikoli piretiiravati in končno živi človek le enkrat, zakaj bi potem ne užival?
Mi smo mladi. Je sicer na svetu veliko ljudi (tudi učitelji v šoli so talki), ki nas imenujejo neumne in otročje samo zato, ker si mi tu in tam privoščimo kaikšno neumnost. Jaz se lahko iz takih ljudi le norčujem in
Oizoško veselje, oj, kje si Aomal Vovsod,
iudi vzh iakega modeznega voza
jih obžalujem, her, kakor izgloda, niso bili ti ljudje nikoli mladi. Kajti ne ibi se smelo zgoditi, da si učitelj iprrvošči opazko nad učenko samo zato, ker si je pustila pri frizerki pobarvati lase in končno, kaj mu mar, če ena ali druga prepogosto v šoli manjka! To je pravzaprav poseganje v zasebno človekovo svobodo in to je celo po zakonu prepovedano. Vidi se, da 'tudi jaz pri tej šolski nalogi nisem prišla do pravega „spoznanja“. Ampak moje geslo se glasi še za naprej: „Uživaj življenje! Saj je tako kratko!“ —
Vprašanje je, če bo Fanika pozneje v življenju svoji materi za dano ji svobodo danes, zares tudi hvaležna? Svareče besede tu nič ne pomagajo. Učitelji so ji skušali pokazati še več ljubezni, a to ni vodilo k zaželenemu cilju, ravno nasprotno. Deklica je še bolj čutila, da je ona zelo važna oseba. Kmalu so jo videli z nekim mladim domišljavcem. In z njim je nekega dne tudi neznano kam izginila; jok in stok matere je bil očividno prepozen. Po 14 'dndli jo je končno policija našla seveda brez onega „kavalirja“, bila je bleda,
ra-zfouištrana, piremražena in njene oči so zgovorno pričalle, da je gloiboko razočarana! To je isamo en primer od mnogih . . .
*
Sedaj Vam predstavim Sonjo: 15 let je stara, je idraiga izmed ištiriSi nezaikonisikih otrok. Najisltarejša isestra je takoj po porodu umrla. Tretjega otroka, deklico, je še člisto majčkeno vtzel iza s.vojo neki ameriški zakonski par. Četrtega tudi deklico pa je morala 'občina zaradi težav pri vzgoji poslati v vzgojni zavod za ogroženo mladino.
Za Sonjo je že od prvega, rojstnega dne morala skrbeti občina. Mestni mlladinski urad je zahteval, da mora dobiti uradno .oskrbnico, (namesto matere), ki ije bila potem odgovorna zanjo. KaJkor hitro pa 'je Sonjina mama prišla iz porodnišnice, je šla občinska oskrbnica k njej. Dosegla je, da je mati otroka redno prinašala v materinsko posvetovalnico, kjer je zdravnik dajal nasvete, kako se hrani in oskrbuje dojenček. Otrok je kar dobro uspeval. Zdelo se je celo, da se je tudi mati zavedela. 'Posrečilo .se ji je najti otroku pravega očeta in je dosegla, da je plačeval vzdržaval-nino. Na poroko z njim ni imelo pomena misliti in končno tega nihče oid njiju niti hotel ni. Vendar pa je mati dojila (svojega otroka in to je iv takih primerih že kar hvalevredno.
Potem pa, ko je pretekel porodniški dopust, je šla mati (zopet na delo. Stara mati je obljubila, da bo za otroka skrbela in ga redila. Talko je do 14. leta (starosti ostala Sonja pri stari materi. Materi je bilo to kar všeč, da je lahko brez nje nadaljevala svoje življenje. Stara mati je za Sonjo kar dobro Skrbela vkljub visoki starosti. Na občinskem uradu pri oskrbništvu so bili s to rešitvijo kar zadovoljni. Vendar pa stara mati ni mogla opaziti, da /so se pri Sonji pojavili znaki duševne neuravnovešenoisti. Saj se je tudi učiteljem v osnovni šoli zdelo življenje Sonje normalno, pri učenju je 'kazala povprečno znanje!
Ko isi je pa Sonja začela služiti prvi denar, jo je vzela k sebi mama, ki je bila med tem časom že zopet, drugič ločena in je trenutno živela iz nekim novim moškim. iSmola pa je hotela, da je bil novi „oče“ pijanček in zaradi duševnih motenj, — že tudi parkirat v norišnici. In tako je bila nova okolica za Sonjo
slabša od prejšnje! V eni sobi in kuhinji sta stanovali obe; in deklica je marala živeti v tem ozkem prostoru ne samo is svojo materjo (katero je tako dolgo pogrešala), temveč tudi s tujim moškim, s katerim je mati živela. Na občinskem oskrlhništvu šo sicer ,s strahom opazovali nadaljnji duševni razvoj mladega dekleta, ukreniti pa niso mogli ničesar.
Prav (kmalu pa se je izkazalo, da si je Sonja poiskala za manjkajočo materino ljubezen nadomestek, namreč nekega 19-letnega fanta. In temu mlademu „korenjaku“ je neizmerno zaupala. On je postal središče vsega njenega življenja, od njega je lahko vse želela in njemu je lahko tudi vse darovala. Nekega večera pa jih je zalotila policija že zelo pozno zvečer v neki gostilni na plesu. Ovadba policije je šla na občino, na mladinski urad. Tamkaj je oskrfoni.ški urad za varstvo mladine sklenil, da dobi Sonja uradno „varuhinjo“ ali (skrbnico. Mati je v to kar rada pni vodila, saj je sama priznala, nad Sonjo „nima več nobene moči...!“ Kako tudi?
Oskrbnica na občini ise je posvetovala z zdravniki, učitelji, 'duhovniki, kako bi se dalo Sonji še pomagati. Vendar Sonji ni bilo nič zato, da bi se večkrat srečala s to uradno varuhinjo. Vsi trudi, kako hi Sonjo pripravili tako daleč, da bi dobila veselje do dela, učenja, (da ibi opustila napačen način življenja, vsi .ti poizkusi iso bili zaman. Sonja se je vedno bolj zaprla vase in vedno znova je ponavljala: „'Nihče me me bo ločil od mojega Petra! On je edini človdk, katerega ljubim, on je edini, ki 'zame skrbi!“ Da bi Sonja še kidaj obiskala svojo oskrbnico, o tem ni bilo govora, saj je njen „prijatelj“ tja niti ni več pulstil. In končno se je zgodilo tole; v preveliki žalosti, ker jo je lepega dne zapustil njen edini Peter, kateri je od nje vse dobil, je vzela Sonja 45 spalnih tablet naenkrat; v nekaj urah je bila že v bolnici v rešilni postaji!
Ponovno so se na občini trudili in razpravljali o novo nastalem Sonjinem položaju. Najgloblji vzrok, zakaj je Sonja že tako mlada zašla na taka pota, leži v tem, da v mladih letih ni bila deležna prave materine ljubezni! Na dan, ko je Sonja naredila poizkus samomora, je njena mama, ki je to videla, odšla mirno v sosednjo trgovino naku-
pavat. In ko jo tje policija 'viprašala, kako je ona kot mati, mogla hčerki kaj takega dovoliti, je ravnodušno odgovorila, „da to ni vzela tako zelo resno“! Ta mati namreč ni nikdar nobene stvari resno vzela, najmanj pa svojo hčerko, Sonjo. Skrbela je samo zase, za svoje nagone in svojo prešernoist.
Ko so zdravniki Sonjo rešili, je ta končno, pod pritiskom lastnega spoznanja uvidela, da je to, kar je preje imela za „ljubezen“ pri Petru, bilo nekaj čisto drugega! Šele sedaj je bila Sonja pripravljena začeti novo, boljše življenje. Seveda čisto lahko ni šlo, občina jo je na svoje stroške najprej poslala v okrevališče. Nato je prišla v neki vzgojni dekliški zavod. Njeno delovno mesto kot (frizerka pa je lahko obdržala. Vendar še ne moremo reči, da bo dekle po tem hudem doživetju prišlo k popolnemu spoznanju. Seveda bi bil pa skrajni čas! In za koliko mladih ljudi bi bil to že „ s k r a j n d čas“! Toda žal, nihče ne ve za njihovo bedo, za njihove zmote in zablode in zato nihče ne more pomagati ali svetovati! Končno za koliko drugih mladih ljudi je že pravzaprav začeti „na novo“ prepozno?
Res, težko je živeti v tem našem času; dvakrat težko za našo mladino. „Gorje onemu, ki je domovino izgubil..Kadarkoli in kjerkoli boš kdaj isrečail mladega fanta ali mlado dekle preglasno, kriče ali pa tudi pretiho iti mimo tebe, postani pozoren in premisli,morda potrebuje eden ali drugi tvoje pomoči?! Mogoče ravno v tem trenutku!
^ V
kotiček za žene

Lepota deklet
Ena izmed želj dekleta je prav gotovo ta, da bi bila čim lepša. Kar nesrečne se počutijo tiste, katerih narava ni obdarila z nadpovprečno lepoto. Kaj vse store nekatere, da s svojo iznajdljivostjo dopolnijo, kar jim je narava dala premalo! In ker je ta želja v dekletih nekako vrojena, gotovo sama v sebi ni obsojanja vredna. Vendar je lahko marsikateremu dekletu v veliko nevarnost, če je ta želja pretirana.
Odmaknimo ise za hip od vsakdanjega življenja in pretehtajmo lepoto z višjih vidi-
kov! Položimo lepoto na božjo tehtnico in zvedeli bomo, kaj sodi Bog o njej.
Kaj je lepota? Ne gre za to, kaj je lepo in grdo; saj to vsak takoj občuti, čeprav morda niti ne ve, kako bi to opisal. Gre predvsem za to, kaj je lepota po svojem izvoru. In tu tolikokrat pozabljamo, da je lepota božji dar, odsev ali žarek od Boga. V svoji neskončni dobroti Bog razliva nekaj svoje lepote na stvari.
Iz tega dognanja sledi važno načelo: Kakor nima podoba od sdbe, da je lepša od druge, ampak je to od umetnika, tako tudi nima dekle, da je lepša od drugih, od sebe, ampak od Stvarnika! Zato: ne postani ošabna, če si lepa!
Drugo vprašanje pa nastane:	kolikšno
vrednost ima lepota v božjih očeh ali kje se nahaja lepota na lestvici božjih darov. Na prvem, drugem ali zadnjem klinu? Nikar se ne čudite, dekleta, če bomo ugotovili, da telesna lepota v božjih očeh nima velike veljave. Pred Bogom imajo največjo vrednost nadnaravni darovi in kreposti. Zato je po božjih merilih neskončno več vredna svetnica, ki telesno ni lepa, kot pa še tako lepa grešnica. Prav gotovo so tuldi duševni darovi več vredni kot telesni; modrost, umetniška nadarjenost in podobno imajo trajno veljavo, o lepoti pa že pesem pravi: „Hitro mine čas, mine tudi lep obraz . . Pa celo med telesnimi odlikami ne zavzema lepota prvega mesta; saj zdravje, poklione ali športne spretnosti pri večini ljudeh mnogo več veljajo kakor minljiva lepota. Po taki sodbi je torej lepota med božjimi darovi na zadnjih klinih vrednostne lestvice.
Vse drugačna pa so merila o lepoti v .svetu. 2e po svojem modernem poganskem pojmovanju vrednoti svet človeka le po „stasu in pasu“ in zlasti iza ženski svet pomeni lepota vse. Trdimo lahko, da ljudje precej bolj cenijo človeško lepoto kot sam Bog. Samo en primer:
Primerjajmo dve dekleti med seboj: ena je silno učena, pa manj (lepa, (druga pa malo učena, pa precej lepa. Katera izmed obeh ima več možnosti za poroko? Verjetno bo druga le prej našla ženina, čeprav so njeni darovi na objektivni tehtnici manj vredni. In vendar bi ne smeli onega ženina, ki se je rajši odločil za „manj učeno, a lepšo“ nevesto, ožigosati za neresnega, plitvega. nt.
Slovenski dan v EISDENU
3. sepfembra 1963
V BELGIJI
Po maši so se udeleženci uvrstili za odhod v dvorano. Na čelu sporeda je zastava slov. društva „Slomšek“ iz Eisdena.
Igro „Ciril in Metod med nami“, katero je napisal prof. Peterlin, so lepo podali „slomškarji“ iz Eisdena. Režiral je g. J. Jakelj.
Moški zbor „Slomšek“ iz Eisdena je pod vodstvom g. Vilija Roglja odlično zapel venček narodnih.
„Zvon“, slov. meäani zbor iz Nizozemske, je pod vodstvom prof. Willemsa s svojim nastopom navdušil nabito polno dvorano.
Slovenska folklorna plesna skupina iz Nizozemske, katero vodi ga. Konte-Degens, je s svojim slikovitim nastopom zelo obogatila slovensko prireditev.
Tudi naši najmlajši so s priložnostno deklamacijo pripomogli k lepemu uspehu Slovenskega dneva v Zapad-ni Evropi.
Potomec Janeza Znojjilskega - švedski grof
V prejšnji številki našega lista smo poročati o roj-abu Janezu Znojiliäkem, ki je živeli v Nemčiji. Njegov sin Jurij je sitoip'il v švedsko služb;o in dosegal čast pilemiča.
Otroci Jurija Znojilskaga in Ane so bili: sin Gustav, rojen 1646, o katerem bomo še govorili; drugi sin je 'bil Georg-Friiderilk, ki je bil od svojega tridesetega leta državni svetnik in umrl •!. 1705; hčeri Ana-Regina in Siuizana-Margareta sta umrli še mladi, tretja Marija-Katarina pa okoli 1682. Sin Vilijem, roj. 1651, je bil vojak po poklicu in ubit ob nekem vojaškem uporu 1. 1676. Janez-E m ost, roj. 1652, je bil ves čas na švedskem kraljevem dvoru in je še mlad umiri. Hčerki Filipina in Ana-Eleomora sta tudi mladi umirili. S hčerami v družini ni bilo sreče in mati je večkrat o tem tožila v družbi; sinovi pa so dosegli v družbi visoke položaje. Sin Kar el-Emanuel, roj. 1659, je postal nadlzioirinik gozdov in ostal to do smrti 1. 1708. Sin Ludovik, roj. 1662, je postal oficir in bil 1. 1710 pri Rigi ujet. Sled za njim se je potem izgubila. Zapustil je tri otroke. Podobno se je zgodilo z Avgustom, ki je bil rojen 1663; bil je tudi oficir in padel v bitki pri Fraustadtu 1706 kot major. Trinajsti otrok, sin Adolf, roj. 1664, je bil podobno vojaški častnik in je umrl 1728 leta kot polkovnik.
Iz tega popisa družine slovanskega pre-dikanta, begunca Janeza Znojilška in družbenih položajev, ki so jih potomci zavzemali, vidimo, kakšen je bil sin Jurij in kako se je znal sredi konservativne okolice tistih časov povzpeti na visoko družbeno raven.
Sedaj pa si oglejmo življenje Jurijevega sima Gustava! Ko je končal šole, je postal dvorjanik na švedskem dvoru. L. 1676 se je oženil z Marijo-Evfrosino Beier, hčerjo državnega svetnika. Imel je več otrok, od katerih bomo tu omenili le njegovega sina Gustava, (rojenega 24. 12. 1677 v Stockholmu. Oče Gustav je umrl tudi v Stockholmu in sicer 1695. Pokapali so ga v družinski grobnici na družinskem posestvu Zmojilsfcih v Rölksiu.
Do družinskega posestva Znojilsfcih je prišel drugi Jurijev sin, Gustavov mlajši brat
Geoirg-Friderik. Izkazal se je kot odličen diplomat, ki je bil po svojib študijah poslan po raznih kraljevskih misijalh. L. 1681 je bil za švedskega rezidenta v delu Nemčije in v Regensburgu poslanik vse do leta 1700. Sodeloval je pri premirju med Nemci in Švedi v Regensburgu 1. 1684. Njegov podpri je na listini iz 1. 1704 ob pogodbi v Braun-.söhweigu in Liineburgu. Zaradi zaslug je prejeli v last posestvo Sätra in znane gozdove Röks v Gstergötlandu. Na ta način je postal rod Znojilskiih veleposestniški rod in je dobili tudi svoj grb kot znak visokega plemstva.
Vrnimo se sedaj k prvemu Jurijevemu sinu Gustavu, ki je — kot smo rekli — imel sina, ki so ga po očetu imenovali Gustava. Ta otrok, rojen v Stockholmu leta 1677, je imel že iz mladega veselje za vojaški stan. Spočetka je bil mušketir v Rigi in z dvajsetimi leti je postal poročnik. Čez devet let je napredoval v kapetana. Ob priliki borb okoli Rige, so ga zajeli leta 1710 Rusi. Iz ruskega ujetništva, v katerem je postal „Slovan široke duše in mehkega srca“, se je vrnil po 13 letih. Povišali so ga v majorja in odpustili iz vojske. Še preden je bil ujet, se je oženil z Margareto von Kampenhausen. V zakonu se mu je rodilo več otrok, od katerih je za nas pomeben predvsem Janez.
Janez (Johan) Zn oj liski, rojen v Rigi 1708, je še mlad postal pomorski oficir. Kmalu je prešel v nizozemsko službo in je bil v službi Nizozemcev od 1731 do 1735. Udeležil se je nekaterih bitk proti maro-kanislkim piratom v Sredozemskem morju in osvajanja trdnjave Mogador na zapadni oballi Maroka, kjer je „pokazal čudovito junaštvo“ — kot pravi kronika — in velike vojaške sposobnosti. Postal je poročnik holandske vojsike. Zanimivo bi bilo pogledati, kaj je o njem zapisanega v arhivih nizozemske admirallitete. Potem se je vrnil nazaj na Švedsko, kjer iso mu priznali vojaško stopnjo.
V 'službi švedske vojne mornarice je dosegel Janez več visokih služb. Bil je kraljevi svetnik, komandant goteborškega pristanišča in major ladjedelnic. Od 1756 do 1765 je bil prvi mornariški adjutant. V času vojne med
Šveidislko in Rufsijo {1741—1743) je sodeloval v boirlbi dne 20. maja 1743. V času po-monjaniskili borb je biil leta 1758 povdljnlk PomoTijanislkega ozemiljia.
Janez se je mnogo pečali s politiko in predvsem z notranjo ureditvijo države. Pripadal stranki „klobukov“ (halltpantiet). Vendar ni biil na kakšnih političnilh odgovornih mestih.
Leta 1770 je postal „Friiherr“, naslednje leto 1771 pa grof. Tako se začenja grofovistvo te rodbine slovenskega porekla.
Oženil se je dvakrat. Najprej 1736 z Marijo Kristino Spoldning, ki mu je umrla 1738. Poitem se je oženili s Šariloto Katarino Psi-lanider, ki mu je rodila sina Gustava-Adolf a. Umrl je 1. 1787 in bil pokopan v Karlskroni.
Janezov sin grof Gustav-Adolf, rojen 1752, je prav tako postal vojaški častnik in nadaljevali tradicijo svojih prednikov. V času švedskega vojskovanja is Finsko je postal vojaški svetnik. Leta 1781 ise je oženil z Ivano Sofijo Psilandefflskäld in je potem imel z njo pet otrok. Umrl je v Stockholmu 1818. leta.
*
Od njegovih otrok se je po sposobnostih najbolj odlikoval sin Nils, roj. 1792. Osnovno in srednjo šolo je .obiskoval v Uppsali, kjer je končal tudi znamenito univerzo in postal uradnik. V službi je fcmallu napredoval in je bil tajnik kraljeve pisarne in v drugih službah. Leta 1834 je postal celo dvorni maršal na švedskem kraljevem dvoru. Bil je imeno-
van za predsednika nižje zbornice v par-lamentu in upravitelja pokrajine örebro. Zavzemal se je za strogo linijo koniservatizma in se je boril proti novotarijam in zahtevanim spremembam v državi. Naspotniki so ga hoteli odstraniti iz Vrhovnega državnega sodišča, katerega član je bil. S svojo delavnostjo pa se je krepko držal na svojem položaju.
Njegova konservativna miselnost je bila tesno povezana z njegovo globoko vero. Deloval je v raznih verskih ustanovah, bil je član „Svetopisemskega in misijoniskega združenja“. Prvi od sodobnikov je začeli delovati za večje poznanje vere med nižjimi sloji v Stockholmu. Torej je kljub konservativni miselnosti videl, da prihajajo novi časi, in je imel veliko smisla za ljubezen do bližnjega.
Nils se je poročil 1840 s „ sv ob odnj akinj o “ Sigrid-Julijano Baner. Po enem letu mu je rodila sina Karla Johanna Gustava, znamenitega švedskega lirskega pesnika. Dvajset let je bili poročen in leta 1860 je umrl v 68. letu.
s:-
Tako smo prišli prdko raznih kolen te družine do švedskega pesnika Karla Johana Gustava Snoiliskega. Švedi so ponosni na tega moža in na nbben način nočejo deliti njegove slave s kom drugim. „Mnoge girehe“ so mu odpustili velikodušno, kar je pašnik velikega formata in so njegove pesmi prevedene v mnoge druge jezike, le žal še ne v slovenskega. .	(Dalje)
Slovenska vina se uveljavljajo v svetu
Znana angleška revija „The New States-man and Nation“ je izdala posebno „vinsko prilogo“, v kateri beremo še kair laskavo mneiije o kvaliteti slovenskih vin, ki ga povzemamo 'za naše bravce, ki se zanimajo za vse slovenske stvari na splošno ter jih vsaka častna uveljavitev slovenskega imena v velikem svetu veseli, kakor tudi 'za tiste, ki jih bo zadeva zanimala še iz kakih posebnih vidikov.
„Jugoslovanska vina so morala premagati na britanskem trgu dve pomanjkljivosti, za kateri ne nosijo krivde, in še eno tretjo, ki pa gre na njihov rovaš.
Predvsem, tradicionalna povezava med angleškimi firmami in vinogradi v Franciji in Nemčiji je ustvarila vzdušje, ki razumljivo odvrača angleško trgovino od nevarnih poskusov. Drugič, angleški ljubitelji vinske kapljice se še predobro spominjajo nesrečnih izkušenj, ki iso jih morali prestati z nekaterimi manj znanimi vini, ki so prišla na trg takoj po vojni. „Divjak“ je bil strokovni izraz zanje in konservativni pivci, ki jih je izmcdril bridki spomin na tisto slovito pošiljko alžirskega vina, ki ga je nabavilo ministrstvo za prehrano in preskrbo, se od takrat skrbno izogibajo vseh lažjih vin, ki ne
izvirajo iz idolbro znanih vinogradov v Franciji in Nemčiji. Tretjič: večina vin iz Jugoslavije — pri tem so vključena tudi nekatera sicer izvrstna idalmattinisika rdeča vina — na splošno niso pirimerlna «a iavoiz. Mnoga krajevna vina, ki prijajo okusu Angleža na potovanju, morajo biti hitro napolnjena v isltelkleniice in popita ter ne prenesejo transporta. 'Nadalje zanemarjeno stanje vinogradništva in kletarstva povzroča spremembe v ikakovoislti meid enim sodom in drugim, kar precej onemogoča organizirano trgovino.
Vsdkalkor pa to, da dalmatinska lin srbska vina navadno niso baš posebno priporočljiva ■za našo deželo, nikakor ne sme jemati ugleda vinom iz Slovenije. Pod tem ali drugačnim režimom so Slovenci vedno pridelovali vino in ga z uspehom prodajali približno 2000 let. (Bo najbrž malo preveč, ker so se šele pred 1400 leti — v 6. stoletju po Kristusu naselili v sedanjih krajih, vendar so takrat že tam našli Rimljane, ki so se na vinogradništvo dobro razumeli. 'Op. ur.) Skoraj ni ničesar, kar Slovenci ne bi vedeli o pridelovanju in uživanju grozdja. Vinogradništvo in kletarstvo sta na visoki stopnji, in rezultat tega je obilna količina skrbno sortiranega vina dobre kvalitete, ki ga lahko z zaupanjem kupujejo tudi v naši deželi.
Med štirimi glavnimi vinogradniškimi predeli iSlovenlje — Ljutomer, Istrsko primorje, Kras in Dolenjska — je prvi predel že v preteklosti dosegel velik sloves pod nemškim imenom Luttenberg in ga angleški kupec še danes pod tem imenom najbolje pozna.“ — Revija posebno priporoča rizling, šipon im sauvignon letnik 1947. Pravi, da vsa ta vina dovažajo v Anglijo v sodih, kjer jih potem polnijo v steklenice.
„Tudi nekatera v državnih podjetjih polnjena slovenska vina iso na razpolago v Angliji: vsa zaslužijo, da jih poskusite, in imajo svoje dobre lastnosti; vprašanje pa je, ali morejo spričo njihove višje cene tekmovati s francoskimi in nemškimi vini enakih cen. V Ljutomeru proizvajajo tudi neko peneče belo vino — po načinu šampanjca, toda zelo (daleč vstran; občudovanja vreden za začimbo 1sadne solate, a vsekakor neprimeren za pitje.
Glede rdečih vin so mnenja mnogo bolj različna razen posplošene trditve, da so manj
dobra kot bela. Zelo znosno rdečino, to je cviček, prodajajo .v Londonu kot pijačo za vročino, iza oživitev, recimo igre kriketa na kakem šolskem vrtu(!) Eno slovensko rdeče viino, ki bi ga vsdkakor izjemoma naročil, je odlični Cabermet 1947, polnjen v •steklenice v državnih podjetjih. Je to opojno, kot cvetica dišeče vino z lizlborno privlačnostjo za „nols“, njegov duh je namreč mnogo bolj prefinjen in delikaten kot marsikaterega burgundca. Popoilinoina je prost tistega kemičnega priokusa, ki včasih nakazuje umetno osnovo te posebne dišave rdečega vina. Marsikdo, ki ho pil to vino, da ulteši žejo med jedjo ali ga pil a ne preveč začinjenimi mesnimi jedmi, bo ugotovil, da je to vino tako očarljivo, kot je izborno.
Nihče ne bo trdil, da ne bi bilo mogoče izpopolniti kakovosti in tržnega postopka tudi pri slovenskih vinih. Nihče tudi ne bo ugovarjal, da na splošno imajo vina iz Jugoslavije še dolgo pot pred seboj, preden jih bo mogoče smatrati za enakovredne „plemenitim“ pridelkom iz Francije in Porenja. Vendar, ta vina so prijetna, imajo pametne cene in najboljša med njimi se lahko upravičeno ponašajo s »voljo izvirno svojskostjo.“
To je zapisal o naših vinih Anglež.
ntk.
„Sanitetna ekipa“ v Skopju
Dva dni po nesreči potresa je prišla v Skopje iz nekega drugega večjega mesta „sanitetna ekipa“, ki naj bi pregledala hiše, stanovanjske stavbe, odnosno stanovanja sama, 6e ni morda v njih še kaJk ponesrečenec. ,Me-dicinci1, oblečeni v bele halje, so imeli s seboj vse potrebne zdravniške instrumente. Miličniku pa, ki je stal pred neko vilo, se je zazdelo le preveč sumljivo, da se neznana zdravniška „ekipa“ toliko časa zadržuje v vili. Opazil je skozi okno, kako si eden izmed njih daje precej opravka okoli predalov . ..
Kmalu zatem so vso „ekipo“ aretirali. Ugotovili sio, da je bilo njih delo vse prej kot humano in zdravniško. Bili so v glavnem že večkrat kaznovani zlikovci, ki so po odprtih stanovanjih iskali denar in dragocenosti.“	tt.
V	Kromberlku so postavili novo mestno kllaivtniico za Novo Gorico. Končali so tudi -z deli za novo goiriško okrajno sodno palačo.
—	V Postojni, kjer je znamenita kraška jama, so odprli nov hotel „Krais“. — V Šiški v Ljubljani so dozidali kotel „Ilirija“. — V Mariboru so koroško železnico speljali nad oasito, da bo promet lažji. — Na Pohorju so namestili televizijski oddajnik.
V	vasi Žagaj pri Grobelnem je brzovlaik do smrti povozil dva železniška delavca. — Dva slovenska plezavca sta se spet ponesrečila, ko sta hotela preplezati severno triglavsko steno. — V RLbpovou pri Tirdbnjam se je pet-leitni otrok igral z vžigalicami in je s tem povzročil požar. — V Mart j ancih je neka mati vključila pokvarjen električni kuhalnik in odšla. Do njega se je prikopal enoletni otrok, zanj prijeli in tok ga je ubil. — Duševno zmedeni vaščan jev Dolenjih vrheh pri Trebnjem zažgal hišo in je zaradi tega ogenj uničil kar tri domačije. — Na (železniški postaji v Domžalah je iskra iz parne lokomotive zanetila voz slame. — V rudnik rjavega premoga v Laškem je vdrl plin; zastrupil je enega rudarja, ki je vsled tega umrl. — Električni tok je pri delu ubil dva brata Blazinšek v Selcah pri Vojniku. Z vrtalnim strojem sta vrtala po mokrih ilovnatih tleh.
Po vsej Jugoslaviji so organizirali podpisovanje velikega ljudskega posojila za obnovo porušenega mesta Skopja. Na ta način nameravajo zbrati 30 milijard dinarjev. — Časopisi zahtevajo izboljšanje železniškega prometa v Sloveniji. V prometu je namreč še 80 °/o lokomotiv, ki so že zastarele.
2. oktobra je divjalo v Ilirski Bistrici veliko neurje, ki je naredilo mnogo škode posebno na krompirju. — Nevihta je divjala tudi okoli Kopra.
„Zaradi prezaposlenosti in tudi brezbrižnosti staršev je zašlo precej otrok na kriva pota“, piše mariborski popoMnevnik „Večer“.
—	Dva neznanca ista vdrla v -stanovanje župnika v Kostrivnici ob So-tli in ga izropala. — Tudi na cesti P-oljčane-Rečica je bil podoben roparski napad. — V Bratoncih v Pomurju je nekdo ubil svojega brata s koiso, ker -sta se prepirala zaradi travnika. — V Gabrju pri
Novem mestu je nekdo v duševni zmedenosti ubil -svojo ženo s kladivom. — Šest let strogega zapora ob u-p-ošteva-nju olajševalnih okoliščin je dobil Maks Seničar iz Podvrha pri Sevnici, ker je ubil z nožem svojega očeta. — Okrajno sodišče je obsodilo na smrt 22-letnega Bosanca Rama Disdareviča, ki je v Horjulu iz maščevanja zabodel jugotsl-ov. polkovnika Remškarja. Tam okoli namreč dela več j-užnjakov na kmetijskih zadružnih posestvih.
Gesto na prela-z Vršič so sedaj asfaltirali ali pa tlakovali. — Asfaltirali so tudi cesto, ki drži iz Podkorena na Korensko sedlo v Karavankah.
Že desetič so imeli letos v Bohinju „kravji bal“, praiznik bohinjskih pastirjev. Privabil je skupaj okoli 15.000 ljudi. To je sicer že star običaj in izvira iz Češnjice, kjer so že od nekdaj vsi gospodarji ob jesenskem p-ri-hodu s planin povabili majerje in majerice na zabavo. Ob tej priliki so pili in jedli in se veselili, da so spet doma. Življenje v planinah preko leta za pastirje ni ravno lahko. Nagradili ,so najboljše trope (skupine) krav in tudi oznanili ljubezen, ki se je med letom spletla v planini. Ljudski pesnik je ob letošnjem „kravjem balu“ povedal zbranim budi poizidravno pesmico, katere ena kitica se glasi:
„Meščani imajo cirkus, kino, planšarji imamo pa planino; ko -zjutraj v gore sonce sije, je lepše od televizije.“
V Kočevju so odprli novo poštno poslopje. Velika razstava pa je pokazala razvoj kočevskega -okraja v gospodarskem in družbenem pogledu v zadnjih desetih letih.
Letos je bilo v Sloveniji z-elo veliko gob. — Najprej se začuti zimski čas v Kanalski dolini pri Sv. Višarjah. Tam je v začetku oktobra sneg pobelil že vse gore od višine 1800 m naprej. — V septembru so bili življenski stroški v Sloveniji za 12 °/o višji kakor lani.
Ko so ljudje nabirali na Jelovici gobe, so našli deset nemških letalskih bomb. — V Sv. Petru v Savinjiski dolini is-o po naključju odkrili že drugo rimsko grobišče. Podobno so našli v Št. Janžu prvo zgodovinsko grobišče zgornje Savinjiske doline.
Tudi letos je v oktobru zaključil sezono mednarodnih sejmov -na Gospodarskem raz-
stavišou medmariodni sejem „Sodobna elektronika“. Na njem so razstavljala sivoje izdelke tudi slovenska podjetja: Elektron z Vrhnike. Elrad iz Gornje Radgone, Iziolinka iz Ljubljane, Tehtnica iz Celja, Tesnilka iz Medvod, TIO z Lesc, Topiovod-Elektrosignal iz Ljiuh-Ljidbljane, Inštitut za elektroniko in avtomatizacijo in še nekatera druga podjetja.
V Mariboru so odkrili spominsko ploščo na hiši, v kateri je študirali veliki slovenski in mednarodni strokovnjak za slovanske jezike dr. Fran Miklošič. — Zgodovinsko društvo v Mariboru je praznovalo 60 let svojega obstoja z razstavo v Umetnostni galeriji. — Znameniti „Slovenski oktet“ je odšel na turnejo po Združenih državah iSev. Amerike.
Preko poletja je obiskalo domače kraje približno 2100 slovenskih izseljencev. Od teh je bilo največ rojakov iz Zapadne Evrope,
čez 1000 iz Nemčije. Iz Severne Amerike jih je bilo 600, iz držav Južne Amerike jih je bilo letos manj kot lani. Iz Severne Amerike jih je 80 odst. prišlo z letali, medtem ko je 80 odst. teh iz Zapadne Evrope prišlo z Vlakom, ostali pa z avtomobili.
Iz Prekmurja je v začetku oktobra odšlo več sito sezonskih delavcev za 3 mesece delat v neko sladkorno tovarno na Dunaj. — 46 odstotkov islovenskih podjetij dela v dveh delovnih izmenah.
Pod Mangartom na Bovškem se je ubil rojak Gerlanc, ameriški državljan, ki je s sinom prišel na vrh te gore po slovenski poti. Nazaj grede je omahnil v 200 metrov globok prepad.
Tovarna rudarskih strojev v Trbovljah je slavila 15 let obstoja. — V Ljubljani so odprli pod Plečnikovimi sitojnicami moderno ribarnico.
Vas Poljane v dolini Meže, del Koroške na jugoslovanski strani.
Slovenci v evropi
ANGLIJA
V	Burnleyu, Lancaisihire, SiO krajevni listi prinesli novico, da je 13. septembra tekstilna tvrdika Vantona Lbd prevzela Diano Cowpe’s induisitrijn, ki izdeluje posteljna pregrinjala, obenem pa vfključila tudi tvrdko Ivanovič iz Haslinig/dena, kjer sta lastnika Vinko in Hilda Ivanovič. Oba sta tako postala direktorja tovarne v Burnleyu, ki zaposluje sedaj nad 200 delavcev. Pred 10 leti sta oba delala v isti tovarni kot ročna delavca oziroma strojnika.
V	Nottinghamu pravita Otrinova, da njuna restavracija „fisb and dhips“, ki sta jo letos odprla in uredila, kar dobro gre.
V	zadnjem času so bili blagoslovljeni novi domovi: pri Sekolčevih v Woodfordu, Essex.
—	Pri Križanovih v Ystrad Mynachu, S. Wales, kamor so ise preselili iz Hengoeda.
—	Pri Brkičevih v Maescwmmiru, ki so se tja preselili prav tako iz Hengoeda. — V nove domove so ,se preselili tudi Koprivovi v Hirwainu, Celičevi v Pontyipriddu, S. Walds, in Gragerjevi v Burnleyu. — Še več drugih sprememb je bilo, 'zlasti v Coventryju, o njih pa drugič.
Podroben spored za Božič je priložen že tej številki „Naše luči“, namreč v prilogi, kot tudi druge zadeve, ki zadevajo le bolj nas tukaj v Angliji.
BELGIJA
Charleroi-Mons-Bruselj
V družini Jožeta Bizjaka in 'Rozike Fidler v Fleiuinusu so imeli v nedeljo, 15. sept., lepo slavje ob številni udeležbi svojcev in prijateljev: krst tretjega otroka, sinčka Milana, ki se je rodil 28. avgusta letos. — Družino Janeza Kanikelj in Claire Thomas iz Mon-t ign i es -Sun - S amb r e je 8. avgusta razveselil sinčekrprvorojenec, ki je bil krščen istega dne in mu je ime Peter. Do nedavnega sio živeli v La Louviere, sedaj pa so odprli garažo ESSO v Montignips-surwSambre pri Gharleroi. — Prvorojenca iso imeli tudi v družini Jurija Kodiran in Ane Marije Mas-sart v Wamfercee-Baulet. Rodil se je 10. julija in je 'dobil pri krstu ime Štefan. — Vsem tem srečnim družinam na'še čestitke! O drugih rojstvih pa prihodnjič, ko bodo novorojenčki že krščeni.
G. Alojz Menoigar iz Bruslja je popeljal
pred oltar beneško Slovenko gdč. Ado Trin-ko. Poroka je bila v cerkvi sv. Terezije v Sdhaerbeeku dne 14. septembra. — Naknadno sporočamo, da se je g. Franc Prah iz Bruslja poročil z domačinko Ano Marijo Grof'fy in sicer v St. Truiden dne 20. aprila t. 1. — Tudi g. Jože Petrovič iz Tournai je 24. julija sklenil zakonsko zvezo z domačinko Jožico Dorchias. Vsem novoporočen-cem čestitamo: božji blagoslov naj jih spremlja v življenju!
V	nedeljo, 6. oktobra, je nesrečno padla, ko je šla iz hiše ven, ga. Marija Podgornik, por. Kokošar, iz Lodelinsart. Zlomila si je nogo (kost stegnenico) in se zdravi v Institut Medical v Gharleroi. Želimo ji okrevanja.
V	bolnišnici Chatelet je 13. septembra umrl g. Oto Kola iz Chatelineau, ki je že dolgo časa bolehal na rudarski bolezni. Po rodu je bil Poljak, a ise je lepo naučil slovenskega jezika in se je vedno rad zanimal za Slovence ter udeleževal vseh naših prireditev. Naj počiva v miru! Njegovi ženi Apoloniji Vodnik naše sožalje!
Limburg-Liege
V	Watersoheju je g. Ivan Čermelj sklenil zakonsko zvezo z gdč. Klotildio Kolar. V Zwantbergu je g. Maks Hribernik popeljal pred oltar nevesto gdč. Drago Cvelbar. V Heusdenu pa se je g. Martin Mežnar poročil z gdč. Lidijo Mihdlič. — Vsem trem mladim parom topilo čestitamo in želimo obilje božjega blagoslova.
V	družini g. Bernarda Žabot in njegove soproge ge. Ane so ddbili brhkega drugoro-jenca, ki je ob krstnem kamnu dobil ime Rajmund. Čestitamo!
Ga. Anica Verbič in ga. Marija Berlec, ki sta bili v 'bolniški oislkrlbi v Genku, sita se že mogli vrniti domov. G. Ivan Škrubej, ki je bolehal na želodcu, je tudi že ozdravel.
V	Genku se je zdravila ga. Brumec iz Me-obelana. G. Milan Huber iz Eisdena, ki se je ponesrečil v rudniku, je dobil zdravniško pomoč v Lautu. Upajmo, da se bo kmalu vrnil domov g. Franc Krpač, ki je na zdravniškem pregledu v Lanakenu. Hudo bolna leži v bolnišnici v Hasseltu ga. Brumec. V Leutu je bil operiran g. Franc Huber. Ga. Terlep si je zlomila rdko, ko je padla po stopnicah. Bolna je tudi ga. Cvahte, zdravi se doma.
V	Genku je po dolgi bolehnosti umrl rudar g. Franc Mahnič. Živel je sam. — Trpko je odjeknila vest o smrtni nesreči na domačem vrtu g. Angela Gusa iz Watersobeja. Po-
'kajniik je ibil beneški Slovenec, rojen v Lom-baju. Bil je izredno manij iv, varčen in dober kristjan. Rad je zahajal v slovensko diružbo. Zapušča ženo in hčerko, katerima
izrekamo krščansko sožalje. — V bolnici v Genku pa je dotrpela vzorna slovenska mati
Francka Avsec-Princ iz Viesmeera,
rojena v Novem mestu. Pred letom dni je umrl njen mož Franc, kateremu je v dolgi bolezni istreg'la iz junaško požrtvovalnostjo. V težkih lOikališčinah ista lepo vzgojila 7 otrok. Mnogo sta trpela med vojsko, ko ni bilo hrane za talko številno družino. Pa je ljubezen matere vedno našla rešitev. Ni bila bogata, a je vendar številne goiste sprejemala iz naj večjo gostoljubnostjo. Vsi, ki so jo poznali, so jo spoštovali kot zgledno katoliško mater. Žalujoči družini izrekamo iskreno sožalje. Ljubega Boga pa prosimo, naj slovenskemu narodu še pošlje tako velikih mater. — Vseh treh naših pokojnikov se islpominjajmo v molitvi.
FRANCIJA
Pas-de-Calais
Letošnje poletje je bilo res poletje izletov in romanj. Poleg izleta v Dadizel v Belgiji smo priredili še romanje v Banneu v Belgiji in se obenem udeležili nepozabnega Slovenskega dne v Elsdenu, kjer smo se srečali z znanci in zastopniki skoraj vseh evropskih dežel naših izseljencev. Za 904etnico rojstva isv. Terezije Detela Jezusa smo pohiteli na njen grob v Lisieux. Tam smo se udeležili slovesnosti, Iki so jih priredili zastopniki An častivci Male Cvetke z raznih dežel na svetu.
Č. s. Stanislava Tomšič je operacijo srečno prestala. Rojaki iz okolice Lille in Armetie-res se bomo zbrali k isllužbi božji v Lilleu dne 3. novembra ob 16.30 na rue Nationale 99. Vsi prisrčno vabljeni! Prav tam bo tudi miiklavževanje dne 8. decembra (začetek ob 16.30).
Zakrament sv. krsta «ta sprejela 11. avgusta Elizabeta Ana Dolinšek, 22. septembra pa Mihael Rotar. Srečnim staršem čestitamo; oba naj angeli varuhi spremljajo v življenju!
Poroka: 14. septembra sta si obljubila zvestobo Jožef Fon in Pepca Oblak. Poroka je bila zdlo slovesna, ker je nevesta ena naj-botj agilnih pevk cerkvenega zbora v Meri-court-Mines. Mladoporočencema čestitamo in želimo božjega blagoslova.
Slovenski tečaj z veroukom je v Bruay vsak četrtek ob 9. uri, v MericourLMines pa ob 14. uri. — Uradne ure dušnega pastirja so vsak petek do 16.30 na njegovem stanovanju. — Redna naša služba božja je v Lievi-mu ob 8. uri, v Mericourt-Mines ob 10, v Bruay-en-Artois pa ob 13. uri.
Pariz
Sveta maša za Slovence je vsako nedeljo ob petih popoldne v kapeli Montcheuil, 35 ure de Sevres, Paris 6° — metro: Sevras-Babylone.
Slovenska pisarna je odprta vsak torek in četrtek popoldne: 7 rue Gutenberg, Paris 15° pritličje-levo, metro: Gharles-Midhels, tel. BLOmet 89-93).
Krščena sta bila: Viktor Marjan Bizjan, sin Feliksa Bizjan in Marije Denša, botrovala sta Franc Modestin in Marija Saftič. — Izabela Ivarika Morel, hči Andreja Morel in Ivanke Bakan, botrovala sta Friderik in Rozalija Rosič.
V nedeljo, 22. septembra, smo imeli v svoji sredi slovenskega planinca iz Argentine, dr. Vojka Arka, ki nas je po sv. maši v okviru Društva Slovencev v Parizu s svojimi lepimi skioptičnimi slikami popeljal v Bariloče. kjer so Slovenci dokazali in dokazujejo, da naš človek nikjer ne zataji svoje ljubezni do planin.
Morestel (Isere). — Na predvečer praznika svojega zaščitnika sv. Frančiška Asiškega so bivše slovenjebistriške sestre v Morestelu imele lepo in nadvse pomembno svečanost: dve sestri: s. Anne Marie (Veronika Cigan iz Črensovcev) in s. Ghantal (Terezija Kurnik iz Sv. Ruperta v 'Sloven,sikih goricah) »ta napravili časne obljube; dve drugi sestri: s. Dominique in s. Odile iz Morestela sta položili večne obljube; tri sestre: s. Bogomila (Ana Badar iz Gaja pri Pafcracu), s. Ildefon-za (Marija Skrabar iz Moravcev) ter s. Kornelija (Jelka Lukač iz Medžuriča pri Kutnici) pa so praznovale 25-letnico svojih Obljub. Naj nas ta praznik spomni, da so redovniški
poklici v našem času še !bol j potrdbni kot kdaj koli; bodo pa izrasli tudi v naši sredi, če bomo zanje molili in če bomo tistim, ki jih Bo-g kliče, znali pokazati lepoto in potrebo ■tega poklica v današnjem času.
Vienne (Isere). — 5. oktobra sta pred oltarjem v 'zakramentu svetega zakona potrdila svojo ljubezen Jožef Gjura iz Srednje Bistrice in Cilika Matjašec z Velike (Polane. Obilo sreče!
Loiret. — 14. septembra sta se poročila v cerkvi Ste. Terese de Vesines Pierre Tratnjek in Ed vika Janiec. Vse najboljše!
La Combelle (Puy-de-Döme): v svetem zakonu sta povezala svoji življenjski poti Albert Kepa, rojen v Lerisu, in Odette Raskan, rojena v La Combelle. Naše čestitke!
Kdor želi Mohorjeve knjige 1964, naj čimprej javi g. Čretniku v Pariz. Celovške Mohorjeve knjige bodo 4: Koledar 1964, večernice: Mauser; Mrtvi rod, Janko Mlakar: Trebušnikove zgodbe ter A. Čadež: Iz življenja. S poštnino vred bodo stale 11.50 F. — Goriške Mohorjevke pa bodo tri.
Ob Luksemburgu
Iz Tucquegnieux v Nancy. Če bi hotel na poti iz Tucquegnieux v Nancy obiskati mimogrede vse Slovence in ostati pri vsakem par ur, bi potreboval gotovo več kot Idto dni, da bi to pot prehodil ali prevozil, zato sem jo ubral kar naravnost in se ustavil
šele v Nancy pri dobrih, krotkih Zvereh v ulici PAbbe Gregoire. Da, — tam stanuje naš „advokat“ g. Zver s svojo ljubeznivo gospo, upokojeno profesorico, is svojim nadarjenim sinom akademikom in požrtvovalno hčerko, abitarientko, ki je pred mesecem pomagala vaditi v Lurd poliomielitične bolnike iz Meurtfhe-et-Moselie. Kakor si ne moremo misliti Pariza brez č. g. Čretnika, tako je za nas Nancy istoveten z g. Zverom. V njegovem stanovanju je vedno vse polno Slovencev. Ta bi se rad ženil, drugi bi se rad ločil, tretji išče dela alli „papirjev“ na prefekturi, četrti rabi tolmača in posredo-vavca, peti bi ise rad sprl, ali pa se je že, s svojim delodajalcem, šestega mečejo iiz stanovanja na cesto, sedmi je morda iz Tuc-quegnieux ali Giraumont-a in leži bolan v Nancy. Predaleč je, da bi 'hodili svojci k njemu, zato naj ga Zverovi obiskujejo, itd. itid. saj znajo tako lepo tolažiti in govoriti; samo ene besede ne poznajo in to je beseda „ne“. Voščilom g. Zveru, ki je nekak „Offi-cier de liaison“, kakor bi rekli Francozi med Tucquegnieux in drugimi vmesnimi kraji ter Nancy jem, se tudi mi iz vsega srca pridružujemo in mu kličemo za 50. rojstni dan „še na mnoga leta“! Hkrati pa ob tej priliki prisrčna zahvala za vse, kar dobrega storite našim rojakom! — J. J.
Laneuville. — Pri Nancyju je ta dolga vas. V sredini ob glavni cesti boš našel tam Ru-dejževe ljudi. „Pej strejla vipavska nej vas na pabere; kuku je tu, da se vam zmiri ta-
	lii
Po poročnem	
obredu Evgena	
Fabčiča in Mar-	
tine Preidi v	1 f ^
Parizu v Franciji.	L
kü medi? Ma kej rejs nejste ikapac nänku an 'bot vostät le-iti pr nas iza ana dva dni vikep?“ Btiž je miza polna jedače in pijače, poigovor :se pa suče olkirog njihovega zadnjega ofoislka domovine in «krog sina, ki si je priboril, dasi še mlad, (kar dve diplomi, eno trgovskega inženirja, drugo pa iz prava. Navijejo ti še gramofon z našimi poskočnimi in, ko pogledaš na „žvrgolinko“ (uro budilko), vidiš,, da je „pasälu par ure, fcukr bi mi-gnu, če že greste proč, ne boste šel prazen, nate ta škrtoc (škmnicelj)“. In obložijo te z raznim sadjem iz svojega velikega in vzorno obdelanega vrta. — No, pa še v naprej dosti sreče, dragi Rudeževi! — Slovenski popotnik.
Aumetz: Nismo še moigli poročati, da je 31. avgusta umrl Juro Bradetič. Zadel ga je mmtvoud, tako 'da mn leva stran ni več služila. [Prepeljali so ga v bolnico, kjer se je njegovo sitanje »boljšalo in je dobil zopet polno zavest, a ležko je bilo upati, da bi mogel v resnici ozdraviti. Prepeljali so ga k njegovi hčeri Veroniki v Audun-le-Tiche, kjer ise je pa po nekaj tednih poslovil od tega sveta. Pokopali smo ga na Aumetzu, kakor je sam želel, 2. septembra. Mogel je prejeti svete zakramente pri polni zavesti. Pokojni je bil doma iz Rovinja v Istri in star 83 let. V Franciji je bil od 1. 1923. Naše iskreno sožalje ženi in otrokom v prvem, drugem in tretjem rodu, med katerimi se je pokojni tako rad mudil. Naj mu sveti večna luč!
Iz vzhodne Lotaringije
Iz nase pisarne:
Skoro neopaženo je letos hitelo poletje mimo nas. Pretežno slabo vreme je položilo mnoge naše rojake na bolniško posteljo. Naslednje pa je Vsemogočni poklical v večnost: dne 25. 8. Helena Klakočer, roj. Kenda, 73 let stara, cerkveno pokopana 28. 8.; 17. 8. Andrej Karaba iz Dežanovca, roj. 2. 2. 1899, cerkveno pokopan na novem pokopališču v Menlebacbu 20. 8.; rojakinja Turšič Pavla je izgubila svojega moža Karla Klein-hentz, ki je star komaj 53 let rwnrl 14. 8. v Fareibensviller, cerkv. pokopan istotam dne 16. 8. V svojo domovino je pohitel, a se ni več vrnil nazaj Franc Poglajen, rojen 22. 5. 1877 v vasi Preska-P r imsk o v o. Doma je namreč umrl. 10. 9. se je z avtom smrtno ponesrečil Božo Nikolič, roj. 25. 6. 1933 v Va-rešu v Bosni, pokopan cerkveno v Hombourg-Haut. 1. 10. pa nas je zapustila Cilka Seni-čar, poročena Darbois, 67 let stara, v For-bach-u, kjer je bila 3. 10. cerkveno pokopana. — Vsem tem omenjenim rajnim želimo vso srečo v večnosti, sorodnikom pa izražamo krščansko sožalje!
Prijavljeni so bili krsti: dne 18. 8. je bil krščen Alojzij, sin Alojzija Podrebarac in Anice Mihelič v kapeli Cite des Chen es; istega 'dne istotam deklica Pavla, hčerka Luciana Vinazza in Anice Meke; 29. 9. v Merle-hachu Kristijana, hčerka Ivana Erjavec in Marije Mirtič iz Faretbersviller. Omenjenim
in tudi neprijavljenim želimo vso božjo pomoč v življenju!
Pred oltarjem so sklenili sv. zakon: dne 14. 9. Zofi Polak .z domačinom Clement Richard na Hodhwaldu; 21. 8. v Merlebaohu Svetozar Gajič, rojen v Han Kola pri Banjaluki in Terezija Weyna, roj. v Stiring-Wendelu; 5. 10. v Merlebachu Jožef Černec, roj. v Gdl-senkirdhen-Buer in Justina Moškon, rojena tu v Freymingu. Vsem, ifcudi neprijavljenim, ki so v cerkvi sklenili zakon, želimo polno blagoslova in lepega, mirnega življenja!
Z žalostjo 'Smo zvedeli za smrt prevzvišenega g. nadškofa Antona Vovka. Ker je bilo tedaj, ko smo prejeli sporočilo, da je svoj križev poit (končal (7. 7.) mnogo ljudi na dopustu, smo pa v nedeljo, 11. 8., pri veliki udeležbi darovali sv. mašo zanj. Človek je žalosten, ko izgubi ljulbljeno osebo, pa vesel, ker ve, da odide duša rajnega pred pravičnega Sodnika, pred katerim se resnica ne da tajiti ali skrivati.
15. avgusta je odhitelo iz Merlebacha in okolice čez 200 rojakov v domovino. Lepo je, da je izelo veliko ljudi pohitelo doma k naši nebeški Materi na Brezje, katere podoba nas dviga in tolaži v Habsterdieku. Lepe 'spominske razglednice so prinašale ves čas dopusta lepe pozdrave iz domovine. Čez 20 družim je pa pohitelo kar s svojim avtom čez hribe in doline v svoj rojstni kraj. Srečno im veseli so se vrnili, razen omenjenega rojaka Poglajena, vsi nazaj in so pripeljali še nekaj drugih s seboj, ki se sedaj vračajo
od tu tudi z najlepšimi vtisi od naših dobrih rojakov v tujini.
22. avgusta pa se je odpravila skupina rojakov v Lurd. Potovali smo s posebnim romarskim Vlakom iz Metza, ki je vozil čez 700 oseb. Organizacija vsega je bila dobra, naša skupina zase, v Lurdu smo vsak dan imeli prostor v kapelici, kjer so bili od nas še drugi rojaki iz raznih krajev Francije, ki so prihiteli s svojimi romarskimi vlaki. Pred luršiko votlino smo videli ljudi raznih narodov, ki so klečali in kot zamaknjeni in z zaupanjem prosili Marijo za dušno in telesno pomoč; videli smo na križevem potu, kjer so postaje razvrščene ob precej strmi poti na bližnji hrib, kako so šli pred nami romarji, ki so sezuli čevlje in bodili bosi po ostrih skalah in mrzli poti od postaje do postaje. Naši romarji so ugotovili: ko gremo doma en dan na izlet, se ne moremo otresti vsakdanjih skrbi, tam smo pa bili 6 dni, a so se nam vse skrbi odvalile kot kamen od srca, da smo bili srečni, veseli, potolaženi in nato polni novih moči pohiteli nazaj ara svoje delo. Naša skupina je bila kot ena družina, naše pridne pevke iso z lepim petjem naših pesmi vzbujale pozornost pri lurški votlini im povsod, kjer smo peli skupno. Dobra Mati božja naj Vam poplača vso dobroto in lepo medsebojno razumevanje!
V tem letu so že dozdaj praznovali mnogi rojalki 70-, 80-, 85-letnico svojega rojstva. Domači časopisi so prinesli njihove slike, mi pa jim iz srca želimo, da bi svoja na-
daljnja leta živeli v miru, zdravju, veselju in srečni v krogu svojih otročičev.
Vedno več krajev je, (kjer bivajo naši rojaki. Ni prostora, da bi danes o vsaki taki „koloniji“ kaj povedali, moramo pa poudariti, da je verska zavest še povsod zelo globoka; da so naši rojaki pripravljeni pomagati, kjer je potrebno; da ljubijo svojo vero in svojo domovino z izredno ljubeznijo. V mesecu novembru bomo pohiteli večkrat še na grobove naših rajnih rojakov. Na stotine jih počiva že v tuji zemlji. Ko ste večini postavili spomenike na grobu, darujte zanje še sv. obhajilo zlasti ob 30. dnevu ali obletnici smrti.
K udeležbi pri sv. mašaJh vse znova in nadalje vabim. Srce našega Zveličarja Vas čaka, da Vas blagoslovi! Božji blagoslov naj Vas in Vaše ljube otročiče spremlja povsod! — Vaš Stanko iz Marlebacha.
Nice
Slovenci na Gote d’Azur se vedno bolj in bolj zavedamo, da smo Slovenci. Pri oblasteh iso se začeli zanimati za nas. Kakor hitro vidijo, da gre za človeka slovenske narodnosti iz Jugoslavije, ga takoj nekam bolj spoštujejo. Zakaj bi tuldi ne? Saj je prav, če se zavedajo, da smo kulturni ljudje.
Mi sami se vedno bolj zavedamo mnogih pametnih naukov svojih očetov in mater, ki smo jih slišali v domovini. Mnogo od nas se jih je poročilo. Polagoma rastejo družine. V naših obrokih gradimo tiho upanje. Naj bi bili res srečnejši, kot smo bili mi, ki smo bili rojeni in vzgajani med vojno in v težki povojni dobi.
Hvaležni postajamo svojim duhovnikom, tako č. g. Čretniku iz Pariza kot krajevnemu našemu misijonarju patru Jakobu. Z njuno pomočjo smo dobili svoje venäko-kulturno središče. Navsezadnje vendarle vsak uvidi, kakšna vrednost je to. Kadarkoli človek ne ve, kako bi storil, pa ise obrne za nasvet v naš dom.
V mnogo izvodih prihaja k nam „Naša luč“, ki ismo jo od številke do številke vedno bolj željni. Vemo sicer, da nekateri še niso poravnali naročnine, toda ob priliki le pomežiknemo patru z očmi, rekoč: „To naj pa bo za „luč-“.“ Ob času, ko boste prejeli to številko lista, boste seveda mislili tudi že na Mohorjeve knjige.
Vsako nedeljo imamo redno oh desetih sveto mašo, katere se sicer ne udeleže vsi in vsa-kikrat, toda kadar je le količkaj mogoče, vsak zopet rad pride.
Začeli simo v domu tudi z urami za učenje francoskega jezika. To mam bo gotovo koristilo. Obljubljajo nam tudi, da bo tam enkrat okrog božičnih praznikov prišel kak drug slovenski duhovnik, ki bi vodil skozi nekaj dni koišček „misijona“. Že zidaj na to mislimo! Spominjamo se, kako lepo je bilo ob prazniku sv. Miklavža lansko.leto. Tudi letos bo nekaj sličnega. Osmega decembra — tako pravijo —- naj bi se zbrali ob štirih popoldne v domu na 6. Rue de France z našimi otroki. Vsak malček bo obdarovan. Gotovo da bomo to veselje sebi in otrokom radi privoščili.
Oni iz Marseilla so dokaj daleč od nas. Skrbi nas, Ikako se imajo. V pripravo za božične praznike jih bo gotovo obiskal pater. Sicer je pa znano, da so marsejski Slovenci kar pridni. Vise te in ostale Slovence v svetu lepo pozdravljamo!
ŠVICA
Že več let sem je deloval v kolegiju Schwyz č. g. dr. Lojze Šuštar kot profesor. Sedaj smo zvedeli, da je od pristojnih oblasti imenovan za profesorja moralke v bogoslovnem semenišču v mestu Chur. Predaval bo tamkajšnjim bodočim duhovnikom o krščanskih zapovedih, krepostih, o grehu in o vesti. Našemu prijatelju prisrčno čestitamo.
ITALIJA
Rim. — Ob zaključku poslovne dobe slovenskega društva „Slomšek“ se oglašamo tudi v „Naši luči“ in podajamo kratek pregled deda, ki ga je društvo pod predsedstvom g. Stanka Dekleva opravilo. Društvo se je trudilo zajeti čim več Slovencev v 'Rimu, jih pritegniti k sodelovanju in jih versko ter kulturno dvigati. Vsak mesec smo imeli kakšno prireditev ali vsaj srečanje članov. Začeli smo s Slomškovim dnevom lani, o čemer smo že poročali. Naslednji mesec nam je govoril prevzv. g. dr. Držečnik, maribor-ski škof. Za božič smo imeli božični večer ob pesmi, recitacijah in govoru preč. p. Prešerna, našega 80-lebnega jubilanta. V januarju in februarju smo imeli vesele prireditve v okviru pustnega časa. Sestanek v marcu je bil posvečen slovenskemu tisku z razstavo slovenisike knjige in revije v zamejstvu ter predavanjem č. g. Rafka Vodeba. V pripravo velikonočnih dni smo imeli itridnevnico, ki jo je vodil č. g. Makovec. V maju je bila velika proslava v spomin sv. bratov Cirila in Metoda. Te proslave se je udeležil tudi kardinal Marella in razni zastopniki slovanskih narodov. Ob koncu me-
Konec julija so pokopali v Sodražici na Dolenjskem rojaka Jožeta Maček, ki ga je doletela smrt v Nemčiji.
seča smo imeli prijeten majniški izlet, ki se ga je ludeležiJo sikoro sto rojakov. Poslovno dobo je društvo „(Slomšek“ zaključilo z o--kus.no in bogato akademijo v počastitev najvidnejše tsloveaisike osebnosti v Rimu, p. Aniona Prešerna, ki je v vodstvu jezuitskega reda poverjenik za vse slovanske pokrajine in ki je tudi visoki pokrovitelj našega društva. Ob SOdetnici miu je društvo v imenu rojakov v Rimu in vse slovenske skupnosti (prisrčno čestitalo.
Nova priznanja slovenskega jezika so razne stolice slovenskega jezika po italijanskih vseučiliščih. .S tega področja moremo poročati dve novici iz zadnjega časa. Na univerzi v Padovi so ustanovili posebno stolico za (slovenski jezik in književnost. Tako bo o.d-filej po.sdben profesor razlagal slušateljem, kakšen je slovenski jezik, kako se pravilno govori in piše ter kakšne pisatelje in pesnike je dal iz svoje srede naš slovenski narod. V čast nam je pa tudi to, da je bilo to profesorsko mesto poverjeno našemu rojaku prof. dr. Martinu Jevniikarju, ki že vsa povojna leta poučuje na slovenskih srednjih šolah v Trstu. — Drug profesor, ki je služboval na naših šolah v Trstu, prof. dr. Božo Radovič, pa je postal stalni lektor za slovenski jezik na univerzi v Neaplju in se je v Neapelj tudi že preselil. — Čestitam,o öbema in se veselimo nad novim priznanjem našega jezika.
NEMČIJA
Bavarska
München: Težko se je ponesrečil v Münohe-nu Martin Stariha. Težko poškodovanega so ga pripeljali v bolnico, kjer isi je pa kmalu spet opomogel. Sicer bo moral še nekaj časa počakati, da bo popolnoma zdrav, a na bolje gre iz dneva v dan. Rojaku, ki je prišel za boljšim zaslužkom v Nemčijo na delo, želimo, da bi čimprej okreval in spet videl svoje domače, ženo in otroke.
Že sedaj opozarjamo rojake, da so na razpolago lepe božične (karte s slovanskimi voščili. Cena 35 pfenigov za eno ali 1 marka (za tri. — Karte lahko pismeno naročite pri slov. duhovniku v Miinchenu.
Slovenske maše so precej dobro obiskovane. Pa vendar je še precej naših rojakov, ki so morda le preveč „bogaboječi“ in k skupnim mašam ne prihajajo. — Nekateri pa hodijo redno k mašam v nemške cerkve. Tudi to je prav, glavno je, da vernik redno izpolni svojo nedeljsko dolžnost.
Baden-Württemberg
Poroke. — Dne 28. septemlbra sta se v cerkvi Marienkirche v Stuttgartu poročila Ivan Bračko iz Zgornje Kungote pri Mariboru in Gabrijela Vajdič iz Brezovice na Gorenjskem; 5. oktobra v kapeli Kolpingfaaus-a v
Stuttgartu Anton Zupet iz Škocijana in Anica Petje iz Zabukovja, župnija Št. Rupert na Dolenjiskem; popoldan istega dne pa v župni cerkvi Kirohheim/Teok Franc Lesar iz Sodražice in Alojzija Arlko iz Jurijevice pri Ribnici. — Vsem trem parom naše prisrčne čestitke in voščila!
Ga. ;Ro:za vd. Maček, ki je sedaj zopet med nami v Nemčiji, se želi preko tega lista zahvaliti vsem Slovencem iz Jesingena, Hoiz-maldena in drugih sosednih krajev za njihovo udeležbo pri pogrebu njenega tako zgodaj izgubljenega moža in za pomoč pri kritju pogrebnih stroškov. Posebno še velja njena zahvala Hrvatu g. Krstiču, ki se je v tej zadevi izkazal izredno požrtvovalnega, in to za človdka, ki mu je bil sicer popolnoma tuj: pripeljal je pokojnega iz freiburške bolnice, prevzel nase večji del skrbi za njegov prevoz v domovino, za razna obveščanja, brzo-jave in podobno. — Mi vsi pa ge. Maček ponovno želimo božje tolažbe, da bi se čim-prej opomogla od tega težkega udarca ter vdana v božjo voljo z zaupanjem zrla v bodočnost, ki se ne glede na to, kakšni so zemeljski doživljaji, obeta vedno lepa in sončna tistemu, 'ki veruje v večno življenje in kateremu je Bog cilj vsega njegovega mišljenja, hotenja in delovanja.
Porurje
Zahvalno romanje Slovencev iz Porurja k Mariji v Kevelaer v nedeljo, 29. septembra, je privalbilo precejšnje število rojakov. Pri sv. maši, katero je daroval č. g. J. Jurak iz Gorice, je bilo navzočih 120 romarjev. Posebno razveseljivo je bilo, da je šlo lepo število udeležencev tudi k spovedi in k sv. obhajilu. Iti na romanje pomeni iti na „bož-
jo pot“. Na božji poti pa se mora naša duša 'Srečati z Bogom, kar se zgodi ravno pri prejemu sv. obhajila.
V	pridigi je g. Jurak predvsem poudaril, kalko važno vlogo ima Marija kot naša spremljevalka na poti k Bogu. Kristjani smo Marijini duhovni otroci, za katere se Marija vedno zavzema pri Bogu. „Kdor gre z Marijo skozi življenje, bo gotovo dospel k Bogu“, je poudaril pridigar.
Vinska trgatev, prireditev Mladoslovencev iz Oberhausena v nedeljo, 6. oktobra, v Obh,-Oistenfeldu, je bila pravo ljudsko srečanje .Slovencev iz Porurja. Blizu 600 rojakov, katerim je izrekel dobrodošlico g. Martin Za-potnik iz Moers a, je na tej prireditvi za nekaj ur doživljalo slovenske vinske gorice ob domovinski isliki na odru, ob poskočni godbi in dobri postrežbi. Brajda na odru se je šibila od isočnih grozdov, katere so trgali udeleženci sami, če se jim je srečka nasmehnila. Posebno srečo je imel mladi rojak iz Murske Sobote, ki je za 1.— DM zadel grozd in še čisto novo žensko kolo. Kdor ima srečo, jo pa ima!
Novih porok je bilo v zadnjem času zopet pet. Začelo se je v Köliniu, kjer je šel 12. septembra pred oltar Alojzij Bremec iz župnije Lom nad Kanalom z Izabelo Piel iz Kölna.
V	Sterkrade sta bili dve poroki. Anton Mlakar, iz župnije Bukovo pri Novi Gorici, se je 20. septembra poročil z Ivanko Rus iz Črnega vrha nad Polhovim gradcem; 25. septembra pa je Karel Sušeč, po rodu iz Celja, Sklenil življenjsko zvezo z Jozefino Oder, rojeno v župniji Št. Ilj pod Turjalkom. Veselje do zakonskega stana je pokazal tudi Essen. Tam sta se 21. sept. poročila Domi-
Na „Vinski trgatvi” dne 6. oktobra letos v Ober-hausenu (Nemčija) smo trgali grozdje. Po sliki sodeč bi mislili, da smo sredi Štajerskih goric, v resnici pa smo le na odru v dvorani Wischermann-Kröger!
nik Korošec iz župnije Šmartno in Cvetka Kos, doma v Nevljah pri Kamniku, 5. oktobra pa jima je sledila poroka Janka Vedrača, rojenega v Selcah v Slovenskih Goricah, ki si je našel življenjsko družico v Alojziji Vribnjak, rojeni v Senčaku pri Ormožu. — Naj živijo mladi pari!
Glede krstov pa kaj takega še nismo poročali, kar moramo sedaj zapisati: trije slovenski dečki na isti dan in v isti cerkvi krščeni! Da, to je doživel Essen v nedeljo, 29. septembra, predno so šli ljudje na romanje v Kevelaer. Kdo so ti trije božji otročički, katerih imena bodo ostala stoletja zapisana v krstni knjig? Prvi je Andrejček Smode, sinko Viktorja in Zofije; drugi je Bogdan Dober-šek, sinko Antona in Marije, tretji pa Aleksander Skela; sinko Maksimilijana in Ingri-de. Č. g. Ivan Ifiko, ki je vse tri oblil s krstno vodo, bi bil zelo vesel, če bi vsaj eden od njih sledil njegovemu poklicu!
Tudi v Oberihausenu je en fantek več. V družini Vida in Marije Justin so dobili sinka, ki je dobil pri krstu dne 2. oktobra ime Marko. Vsem staršem iskrene čestitke, fantkom pa velja napotnica:	„Boga spoštujte in
imejte radi svoje ateke in mamice!“
NIZOZEMSKA
Zveza slov. kat. društev na Nizozemskem vljudno vabi na vseslovensko prireditev, ki se bo vršila v nedeljo, 10. nov. v dvorani poleg frančiškanske cerkve na Sittarderweg v Hearlenu.Pri sporedu bodo sodelovali: Mešani zbor „Zvon“, Slovenska plesna folklorna skupina, Slomškov moški zbor iz Eisdena in Slovenski orkester. — Bo prijetno. Pridite in povabite prijatelje! Začetek ob 5. uri popoldne. — Odbor.
ŠVEDSKA
Krsti: 11. septembra je bil krščen v kraju Hobuslätt Edi iz družine g. Milana in ge. Tončke Počkaj. Rodil se je 2. septembra 1963. — V JONKÖPINGu je v nedeljo, 22. septembra prejel krstno milost Viljem (Vili) B0BIČ, ki se je rodil 9. avgusta družini Bobič v Jönköpingu. Oče Josip je doma iz Buzeta, mati Milka r. Medica pa iz Račje vasi v Istri. Botra sta bila ga. Frančiška Bajt in g. Djilido Grzinič. — Želimo, naj novokrščen-ci božjo milost vedno obranijo, obema družinama pa naše iskrene čestitke!
Poroka je bila 29. sept. v katoliški cerkvi v Malmö. Franc Meglič, iz Petrovcev v Prekmurju i(roj. 1936), sedaj bivajoč v Trelilebor-gu, je obljubil zvestobo nevesti Kristini Makovec, iz istega kraja (roj. 1944). Za priče so bili F. Urbančič in Antonio De Lorenzo iz Trelleborg. Poročeval pa je č. g. Maksim Cogliati, naš prijatelj. — Obilo sreče!
O vzgoji otrok. — V 6. številki „Naše luči“ smo omenili staršem, ida imajo ®veto dolžnost ipofšiljati svoje otroke (h katoliškemu ve-rouku, ali pa jih sami učiti. Povrnimo se takrat na isto vprašanje, a z drugega stališča, s stališča vzgoje. — Vemo, da so t"e-žave, včasih celo zelo velike, z vzgojo otrok. Vzgoja je težka in odgovorna zadeva, saj od nje zavisi otrokova sreča za to in ono-'Sitramisko življenje. Poisdbno težalk je pa ta problem iza vse na Švedskem, ker je v tej deželi vzgojni način popolnoma nasproten tistemu, ki je na splošno pri nas doma. Takoj omenimo, da nobeden od ofoelh ni pravilen v taki obliki, kakor se pogosto vrši. Doma je bila neredko edina metoda šiba, v tej ali oni obliki, tukaj pa je šiba popolnoma odpravljena in celo preganjana ter se 'Uporablja metoda popolne svolbode otroka, ki naj se razvija, kakor hoče. Prvi način zaradi tega ni pravilen, ker je otrok že človek in ima svojo pamet (mmoigokrat mnogo bolj razvito, kot si mi predstavljamo!) ter hoče vedeti razloge, zakaj mora tako ravnati, kakor mu starši ukažejo. Ako mu navajate kazen ali grožnjo kot edini razlog, gotovo ne zadostuje. To je zadostni razlog samo za žival, ki nima pameti in uboga le zato, ker se boji telesne kazni. OtrPk pa na ta način postane navadno potuhnjen im neodkrit, ter se navadi prikrivati svoja slaba dejanja, da se izogne kazni. Zakaj tako? Ker ima pamet. >Če mu prikažete kazen kot edini razlog, zakaj se nekatere reči ne smejo delati, in nasprotno, da naj dela dobro zaradi nagrade
v obliki sladkarij ali česarkoli, se ne bo poboljšal, ampak bo storil vse, da bo svoja slaba dejanja prikril. Postal bo neodkrit, potuhnjen, in po ‘drugi strani bo z nestrpnostjo čakal časa, ko bo toliko odraste!, da se vaše šibe več ne bo bal. Potem bo odvrgel vso krinko in čudili se boste, odkod v vašem otroku, ki je bil prej 'tako „priden“ in „ubogljiv“, toliko hudobije. Še slabše pa je seveda, če otrok poleg tega opazi, da se starši sami ne varujejo tistih dejanj, ki jih njemu pod kaznijo prepovedujejo. En razlag več, da bo kot odrastel enako ravnal.
Na isto približno pride drugi način, ki ne upošteva, da je otrok človek, ki ima v sebi dobra in slaba nagnjenja, ki pa, žal, mnogo lažje in raje sledi (tem drugim. Ako mu torej starši ne postavijo nobenega jezu v tej smeri, niti ne v obliki kazni, sicer navadno ne bo postal potuhnjen, ker se mu ničesar ni treba bati, toda bo zašel im padel še globlje. Potem se pa spet starši ne smejo čuditi, če bo kot odrastel spoznal svoje zavoženo življenje in bo ,(oe brez upravičenega razloga!) starše dolžil, ker ga niso pravi čas opozorili in vzgojili.
Talko so torej naši starši v tej deželi v tem pogledu kot mdd dvema skalama. Po eni strani jim prepovedujejo kaznovati lastne otroke. (Pa imajo v nekem oziru svoj prav, ida prepovedujejo. Kar priznajmo si, da starši le prepogosto kaznujiejo svoje otroke bolj pod vplivom trenutnega slabega razpoloženja, kot pa iz resnih razlogov, po drugi strani pa opuščajo kazen, kadar bi bila na me-
Lojze Lampret, direktor slovenskih radijskih oddaj pri „Deutsche Welle” v Kölnu v razgovoru z g. Martinom Zapotnikom iz Moersa na „Vinski trgatvi” v Oberhausenu dne (i. 10. letos. Kar bosta povedala v mikrofon, bo v naslednjih dneh oddajal kolnški radio, katerega lahko slišijo ljudje v domovini. „Deutsche Welle” oddaja slovenski progam ob torkih in četrtkih po kratkih valovih 31 in 49 od 16.15 h - 16.40 h ter ob sredah in petkih po kratkih valovih 25 in 31 od 14 h - 14.20 h.
Družinski izlet Slovencev iz Porurja v Nemčiji. Boste verjeli, da so pekli krompir?
Pa še kako jim je teknil!
stu). Po drugi strani je človeku očitno, da ndkaj ni prav v načinu vzgoje, 'ki ga vidi dkroig sebe, ko se otrokom vse pusti brez vsakega opozorila in še manj kazini. V tem imajo naši ljudje prav, ker otrok nikdar ne ibo postal dober sam po sebi. Kje je torej izhod iz tega? Kje je prava pot?
Otroka je treba vzeti pri vzgoji celotnega, kakršen je. Ne samo kot bitje brez pameti, ki ,se mu dopove s palico, in tudi ne kot bitje, ki je angel že sam po sdbi. Z drugimi besedami: Otroka je treba vzeti kot človeško bitje, ki ima telo in neumrljivo dušo, ki ima svoj razum, je ipa še v mnogih stvareh nepopolno razvit in ima isvoja dobra in slaba nagnjenja. Vzgoja je v tem, da mu pomagaš razviti in okrepiti dobra nagnjenja ter mu pomagaš pridobiti moralno moč, da bo premagal, ali pa se vsaj boril proti prevladi slabih nagnjenj iv sebi.
Tukaj pa nam pride na pomoč verouk. Krščanski nauk vam namreč edini daje zadostna moralna sredstva, da lahko svojega otroka prav vzgojite.
Edino katoliška vera predstavi človeka v vsej celoti in njegov vzvišeni cilj, ki je združitev z Bogom v večnosti. Če otrok veruje v Boga, svojega nebeškega Očeta, ki je ne-
skončno dober, pa tudi neskončno pravičen ter vseveden, potem se bo varoval slabega in se trudil delati dobro brez posebne potrebe šibe, pa tudi ne bo postal potuhnjen, ker bo vedel, da se pred Bogom ničesar ne da skriti. Če bo otrok vedel, da je isti neskončno dobri Bog cilj in nagrada njegovega življenja, potem se bo tudi zavedal njegovega smisla in, da je za ta vzvišeni cilj vredno živeti in se premagovati, in ne bo živel „tja v en dan“. Četudi bo v življenju imel težave (in kdo jih nima?), četudi bo kdaj „padel“, nikdar ne bo „propadel“, ker (bo vedno našel iv sebi moralne moči in opore v veri in miloisti, da se bo dvignil. In vse življenje vam bo hvaležen, da ste mu poleg telesnega življenja pomagali posredovati neizmeren dar vere, ki mu vedno kaže pot in smisel življenja.
Za ilustracijo dveh napačnih načinov vzgoje ismo navedli dva skrajna primera, ki se, žal, neredko vidita. Ni pa rečeno, da vsi starši tako delajo v eni ali drugi smeri. Toda več ali manj pa na eno ali drugo stran mnogi le prepogosto grešijo pri vzgoji. Zato se nam je zdelo primerno prikazati zmoti v vsej trdoti, da se bolj vidi, kam napačno ravnanje vodi.
Pozdravne besede pisatelja Mauserja
Za letošnji slovenski dan v Eiademi v Belgiji je poslal pisatelj Karel Mauser, ki živi v Clevelandu v Združenih državah, spodnje pozdravno pismo. Omenimo ob tem, da je Mohorjeva družba v Celovcu pravkar izdala njegovo domačo povest „Mrtvi rod“.
Dragi slovenski rojaki:
Zvedel sem, da praznujete s.LovenisIki dan in vaš duhovnik, moj stari prijatelj, mi je pripovedoval, s koliko ljubeznijo se oklepate slovanske besede in slovenske pesmi. Ganila me je vaša zvestoba tisočletni nalši besedi in s tem pozdravnim pismom želim vsaj v duhu na ta vaš dan biti z vami povezan in prav tako vsi Slovenci tukaj, ki se še oklepajo rodne besede in Boga, ki je ustvaril človeka in jezike. Vsi so lepi, vsi vodijo k omiki srca in duha, toda najfoližji nam je pač ta, ki smo ga kot otroci govori,li in ga s seboj ponesli na tuje.
Z globokim spoštovanjem pa od daleč po-
zdravljam vse tiste, ki ste bili rojeni na tuji zerrtlji, pa vendar niste zavrgli dam domače besede, ki ste ga prejeli od očeta in matere. Večje ljubezni do svojih staršev niste mogli pokazati kakor s to zvestobo, zakaj z njo ste se povezali z vsemi rodovi, ki so živeli pred vami, z rodovi slovenskih svobodnjakov, ki so orali in sejali islovenisfco zemljo, jo ljubili, jo Bogu priporočali in z božjim mirom vanjo legli, ko je prišla njih ura. Vsa ta ljubezen rodov zidaj leži v domači zemlji in z njo ste povezani in sklenjeni na tem današnjem vašem slavju.
Naj bi povezanost s starimi rodovi ostala med vami, naj bi ostala povezanost tudi med vami samimi, da bi delo, ki ga vršite v dobro .slovenskega imena, rodilo obilen blagoslov!
S starim slovenskim pozdravom „Bog daj srečo!“ vas vse iskreno pozdravlja
Karel Mauser.
Cleveland, 9. 9. 1963.
Zapadna Nemčija bo podprla stanovanjske najemnine
S 1. avgustom 1963 je Zapadna Nemčija večino svojega ozemlja razglasila kot „belo področje, kar pomeni, da so v teh predelih dežele premagali stanovanjsko krizo, ki jo je povzročila zadnja vojna. Na „belem področju“ bo s tem prenehalo zakonito določilo glede višine stanovanjskih najemnin in prenehal ho delovati tudi stanovanjski urad. Oboje ho imelo za posledico, d,ase bodo mnoga stanovanja podražila, ker jim ho določal ceno le svobodni stanovanjski trg.
Da pomaga najemnikom stanovanj v novih okoliščinah „belih področij“, pa Nemčija že pripravlja zakon, kako bo država prispevala svoj delež k visokim najemninam, da ne bi najemnikov preveč zadele. Pri tem bo državna najemninska podpora odvisna od tega, koliko družina zasluži, koliko otrok ima in v kakšnem stanovanju, novem ali starem, stanuj e.
Velikost stanovanja, h katerega najemnini bo država prispevala svoj delež, bo omejena po številu družinskih članov. Tako si družina z enim otrokom ne 'bo mogla najeti prav
tako veliko stanovanje kot družina s tremi otroki v upanju, da bo dobila isto stanovanjsko doklado kot ona.
Družina s 700 DM mesečnim zaslužkom in enim obrokom bo morala za svoje 65 m2 staro ali 60 m2 novo stanovanje sama prispevati 140 DM. Kar bo stanovanje dražje, bo prispevala država. Družina pa, ki zasluži prav täko 700 DM na mesec, ima pa tri otroke, bo za svoje 95 m2 Staro alli 90 m2 novo stanovanje plačala Sama le 119 DM, ostalo pa država. Če bi prva družina menjala stanovanje iz družino, ki ima tri otroke, potem ji država za razliko velilkasti prejšnjega in sedanjega stanovanja, ne bi nič plačala.
Po novi stanovanjski ureditvi bodo imele torej družine s številnimi otroki večje stanovanjske doklade, kot družine z manjšim številom otrok. To pa je prav gotovo pravilno in sociaJlno.
Iz skice mioremio jasno razvideti, kako bo s stanovanjskimi najemninami v tako imenovanih „belih področjih“ Zapadne Nemčije.
PROSTE NAJEMNINE - komu. Fonaga Jriaam ?
Nov! nemški lakon o jfanovanjski pomoč! predvideva državne prispevke .M (UL ji najemni na.	plačevanje neznosne najemnine.
Znosna.,
ZAV1SI OD'
©višine mesečnih
Hi»
© od števila
|Ee je DEJANSKO PLAČANA NAJEMNINA VIDA, POTEM PUŽA dmava... I
celotni presežek, pf' stanovanjske poVrssitui cia;
v novih hišah M jjQ
zjrajenih po Ip.kAyHZ
n*soisry\o *ltJ**< pres z Z*-k. pri sia>ui\/ot,nj ik z. vzžjo
Zelo isem zadovoljen z „Našo lučjo“, ker prinaša raznolične članke, včasih res prav zanimive. Pošiljam zaostalo naročnino. — P. V., Venezuela.
Oproistite zamudi, da Vam nisem prej poslala naročnino. Ni vzrok to, da nočem plačati. Težka nesreča nas je zadela. Mož mi je zbolel in .boleha že dve leti mrtvouden. D.
V., USA.
Tukaj se 'tako že isvet vrti, da kar od hiše do hiše hodijo stari izčrpani rudarji oznanjevat vero, da ibo konec sveta, čudno je nastalo, da človeka tako mešajo ... N. N., Belgija.
Pod naslovom „Slovenci doma“ sem bral v „Naši luči“, da v bistriškem jarku v Muti, lomijo lep marmor. Jaz poznam ta kamnolom prav dobro. Po mojem je to le lep bel kamen, ne pa marmor. Pisali so mi, da si je zdaj komuna izmislila, da naj tam ljudje s tlako (na rabot) gradijo most. Čudno je to: po eni strani se hvalijo, ikaj vse zgradijo; po drugi strani pa niso izmožni graditi drugače kot na rabot, saj vendar mostovi in ceste spadajo pod komunsko oskrbo. — H. L., Solingen, Nemčija.
Tu pri nas je bil nekdo že 6 let in je šel pogledat domov na podlagi one splošne amnestije. Res so ga pustili v miru. Ko je pa šel sedaj drugič domov, so mu vzeli avto in ga zaprli. — U. F., Švedska.
LEV DETELA
Du6fa>{ S &&M€4n
VESOLJSKA POVEST
8.
Oiginljena ibitja so se bližala s hitrostjo 'tridasetih kilometrov oa uro.
Učenjak .se je usedel k iteles.kopu in natančno preiskal situacijo.
„Top pripraviti -za istrel!“ je nenadoma izapovedal.
Delbire je viklljiučil ndeoo startno luč.
Posadka je stopila k (mitraljezom ob isltrel-mih linah.
Merilni kazalec sem lusmeril v sredino prihajajočih pošaslti.
„Gotovo,“ sem opoizoril učenjaka.
„Pozor,“ je rekel le-ta. „Ustreliti v desetih sekundah!“
Avtomatski števec se je bliskoviilto izpro-
žil.
„Deset, osem .. . šest, pet...“ je kazal kazalec.
Nenadoma je zapiskala sirena, modra i'z-sprožilna luč je svareče zamdžikala. Kazalec se je ustavil na številki ena, mehanizmi v topu ,so (se sproižiili sami od selbe. Divje je zagrmelo. Videl sem, kako je bomlba usekala v sredo pošasti. Ogenj je planil visoko pod ndbo, za trenutek se je ivlse zavilo v kopreno ornega prahu. Nato je Vstala pred našimi očmi smrtonosna atomska goba; videl sem, kako so se ognjena bitja zvila v smrtnih krčih. Radioaktivnost jih je .zagotovo ubila.
Zavriskali smo od veselja. Znova smo bili rešeni. V velikem navdušenju smo v radioaktivno območje poslali razčiščevalno bombo. Takoj nato sem ponovno vključil raketni motor. Zapluli <smo v območje, kjer nas je čakala težavna akcija.
Učenjak je prinesel mapo z izemdjevi/dii. K pilotskemu krmilu j.e znova pristopil Debre.
Učenjak me je navdušeno pogledal, razgrnil zemljevid in pokazal območje, ki je bilo obkroženo z velikim rdečim krogom.
„V eni ori smo v teh krajih,“ je rekel. „Tu bomo ustavili ladjo in iastrelilli velikanski atomski naboj. Istočasno bomo vključili našo povratno raketo in iz nadsvetlobno hitrostjo zopet zdrveli proti Zemlji. Edino
v hitrem ukrepanju je naša rešitev. Popolnoma verjetno je namreč, da bo zaradi eksplozije na Soncu, ki bo izzvala spremembo njegove potovalne smeri, prišlo do različnih medplanetnih pretresov. Na Zemlji se bodo dvignili velikanski valovi, nastopile bodo poplave in veliki potresi. Ljudstva so že opozorjena na vse to. Ta čas se že nahajajo v zakloniščih. V eni uri pa se ho ozračje in vesolje znova pomirilo, človeštvo bo rešeno. Pri nas pa bo nevarneje. Iz Sonca bodo švignili milijone kilometrov visoki ognjeni zublji. Samo s hitrim umikom se bomo rešili. Torej, gospodje, pogumno na delo!“
Oblekli smo si zelene zaščitne protiradio-aktivne in protisvetlbbne obleke. Na glave smo si nataknili velike zaščitne maske. Sončna krogla je sijala vedno jasneje in groz-Ijiveje iz teme vsemirja. Ko smo prišli do prostora, kjer smo se morali ustaviti, je že bilo neznosno vroče in svetlo. Pogledal sem proti Soncu in zakričal od groze. Sončna obla se je razprostirala čez polovico neba, v tisočkilometrski daljavi pa so besneli ogrnjeni valovi. Ustavili smo motor. Nastopila je grobna tišina, ki jo je od časa do časa (zmotilo svareče udarjanje meteoritov ob ko-vitaiske stene zračne ladje.
Učenjak je sprožil merilni aparat: različni števci iso bliskovito delovali, lopatice zapletenega mehanizma so padale in se znova vzdigovale, prižigale iso se modre, rdeče, rumene in zelene luči, zvončki iso cingljali in zopet potihnili, kolesje se je vrtelo in vrtelo, puščica na isteklenem zemljevidu je natančno in razločno kazala na točko, na kateri se bo moralo razleteti dksplozivo. Pripeljali smo eksplozivo; zaščitna vratca v prostoru, kjer je bilo vskladiščeno, so se na električni pogon avtomatično zaprla. Voziček na gumijastih kolesih je zapeljal eks-plozivo v izstrelilno kabino. V poldrugi uri smo bili gotovi s težkimi opravili. Eksplozivo je bilo pripravljeno, akcija se je lahko začela. Vključili smo pdkleniški stroj, ki bo čez tri minute povzročil eksplozijo. Našo zadnjo raketo, Iki smo jo hranili za povratek, ismo vtaknili v reaktor, akcija se je lahko začela. Učenjak je odklenil vratca, ki so skrivala gumb, ki je mogel sprožiti usodno početje. Vseh pet se nas je postavilo v sredino glavnega prostora. Razvili smo zastavo
Z/druženih narodov in naše narodne zastave; poiselbno ipanOisem sam bil, da je med njimi budi naša slovenska. Učenjak je pritisnil na igiumfb, sprožili so se silni mehanizmi. Eks-ploizivo je poletelo v smeri Sonca, čez dve minidti bo s strahotno silo eksplodiralo in luidarillo v Sonce. Debre je 'Vklopil ralketai motor. Naš povratek na Zemljo se je začeli. Ddbre je vtkljoiol nadsvetlobno hitrost; morali tsmo hiteti.	(Dalje)
VESELI DOGODKI
Zdi ise mi, da je bilo leta 1916, prisegel pa ne bom. Tudi meseca in dneva se ne spominjam več. Vsa Ljubljana je bila — čeprav se je bilo komaj zdanilo — pokonci; ako ne na cesti pa v sobah in na hodnikih. Kaj se je bilo zgodilo?
Zemlja se je bila nekoliko stresla, z njo vred hiše in s hišami vred sobe s posteljami, iz katerih je vse po zajčje hitro poskakalo, kakor vojaki v kasarni kadar zatrobi trobentač. ‘X sreči ni bilo nič hudega in drugi dan so Škrki in študentje, milostljive gospe in gospodične, dekle in cigararce kakor tudi vse časti vredni obiskovalci „Figovca“ ter drugih podobnih lokalov klepetali o tem in zbijali „vice“ na ta račun. Pol Ljubljane je bilo zunaj na ulicah v spodnjih in spalnih oblekah in nikdar poprej kakor nikoli pozneje nisem videl toliko ljubljanskih srajc kakor takrat.
Stanoval sem na Rimski cesti, ker za „los von Rom“ (proč od Rima) nisem bil navdušen kakor nisem še danes. Spal pa sem v tistih letih kakor čok, klada in medved, tako da se še danes čudim, kako da me je tisto nenežno zibanje moje plevnice vrglo na noge, ki so me s hitrostjo petih antilop odnesle na cesto.
Tam je bilo zbranih že dosti ljudi, majhnih in velikih, obojega spola, med njimi tudi gospodar in gospodinja sobe, o kateri sem trdil, da je moja. Daši sta tekla mimo mene, jima ni bilo niti na misel prišlo, da bi me bila zbudila. No, pa saj sem bil jaz prav tak stric. Poleg mene je smrčal moj bratranec Viktor, katerega sem bil mirno prepustil usodi gun-canja zemeljske skorje.
In takrat se je zgodilo nekaj nerazumljivega. Le skušajte, dragi bravci in bravke, prodreti v tajnost vrtenja naših možganov, meni se do danes še nii posrečilo. Poslušajte torej.
Gospodinja na cesti se je obrnila k meni in rekla: „Jankovič, pojdite gor v našo sobo in držite stensko uro, da ne bi padla na tla, ako bi se potres ponovil. Draga je bila in škoda bi je bilo ...“
Ubogal sem in še danes ne vem, zakaj sem ■ubogal. Morda zato, ker sem hotel pokazati, da znam biti poslušen; morda zato, ker sem hotel, da bi občudovali moj pogum, najbrž pa zato, ker sem bil ibdbec in nisem pomislil na nevarnost, iz katere sem se bil komaj nagonsko rešil.
Ko sem stopil v sobo, se mi je pa bliskoma vrnila prisotnost duha. Zbudil sem bratranca, ki mi je jezno pogledal, se obrnil v zid in drnjubal naprej. V gospodarjevi sobi sem se ozrl na stensko uro, ki je mirno tiktakala dalje in pogled mi je splaval na malo posteljico, stoječo poleg velike zakonske in v kateri je spančkal srčkani mali Robert. Lastni starši so ga bili pozabili in še na cesti je mama mislila samo na stensko uro ter poslala zaradi nje mene tvegat moje življenje . ..
Zavil sem otroka v odejo, ga vzel v naročje in nesel dol staršem. Ko sta oče in mati zagledala dete, sta doumela kako „modro“ sta ravnala. Mati ml je vzela otroka, rekla pa ničesar. Šele čez 24 ur sta prišla toliko k sebi, da sta se mi zahvalila. Bratranec me je pa črez 4'8 ur poučil, naj ga prihodnjič v takem slučaju kratkomalo potegnem za „cempeti“ (noge) iz postelje in zavlečem ven, ker se rajši zbudi živ na cesti kakor pa mrtev v postelji.
Vse, kar sem vam povedal, je prava resnica in takrat sem postal za eno izkušnjo bogatejši, to je, da na svoj razum človek ne sme biti prav nič ponosen. Le pustimo tulipanu, naj se postavlja ter povu, naj se širokorepi, mi pa ponižno sklonimo prazne glave!
Tudi letos je izdala naša Družba
MOHORJEVE KNJIGE
1.	Koledar za prestopno leto 1964.
2.	Domača povest izpod peresa pisatelja Karla Mauserja „Mrtvi rod”.
3.	Janko Mlakar, Trebušnikove zgodbe, ob katerih se boste do solz nasmejali.
4.	Knjiga Antona Čadeža „Iz življenja” je knjiga samih dogodkov, ki vas bodo vsi zanimali.
Naročite vso zbirko 4 knjig! S tem nam veliko pomagate, da lahko tudi v bodoče nadaljujemo naše delo.	Družba sv. Mohorja v Celovcu.
Točno navodilo
Neki Irec je povabil svoje prijatelje na proslavo obletnice poroke in pojasnil:
»Stanujemo v sedmem nadstropju, stanovanje 723. Kar pozvonite s komolcem!« — »In zakaj s komolcem?« je vprašal prijatelj. — »Oh, pa menda vendar ne boste Iprišli s praznimi rokami,« je dejal Irec.
Na sodniji
Sodnik: »Priča, prosim, koliko ste stari?« — Priča, že priletna gospa: »Pet in štirideset let in nekaj mesecev.« — Sodnik: »Koliko mesecev? To morate pa še bolj natanko povedati, saj stojite pred sodiščem.« — Priča končno izjavi s prisiljenim glasom: »Pet in štirideset let in sto-dvajset mesecev.«
Živali so ga naučile
Med vojno ni bilo povsod vedno dovolj zdravnikov. Ko so nekoč cepili, so povabili tudi živinozdravnika, katerega so potem vsi hvalili, kako krasno zna cepiti, da
• V	v I • v
me ne oums . . .
Kako se je navadil takega cepljenja? Zdravnik je razložil, da so njegovi pacienti zelo občutljivi in da grizejo, zato se je navadil dajati injekcije tako brezhibno.
Ljudje raznih barv
Pri nekem banketu v Ameriki so prosili zamorskega duhovnika, naj govori. Vstal je in govoril:
»Pozdravljam prevzvišenega gospoda škofa, ki predstavlja oblast, gospode kanonike, ki predstavljajo čast, jaz pa sem tukaj da dam vsej slovesnosti barvitosti.«
Trije jetniki
Trije jetniki v koncentracijskem taborišču v Rusiji so se pogovarjali.
Prvi je razložil: »Samo enkrat sem prišel pet minut prepozno na delo, pa so me obsodili, češ da sabotiram ekonomijo države.«
Drugi je rekel: »Prišel sem na delo pet
minut prezgodaj, pa so me obsodili, da sem vohunil za zapad.«
Tretji je pristavil: »Jaz pa sem prišel popolnoma točno, pa so me obsodili, češ gotovo imaš uro in ker je točna, more biti samo iz zahodnih držav in so me zato obsodili.«
Vdova in služkinja
Zdravnikova vdova sreča svojo nekdanjo služkinjo in jo vpraša: »No, Rezka, kako je kaj?« — »Hvala gospa, zelo dobro sem se poročila.« — »Tako, kaj pa je vaš mož?« — »Dimnikar.« — »Torej umazanega dimnikarja ste vzeli?« — »Gospa, umazan dimnikar je še vedno boljši kakor pa mrtev doktor.«
Razne vrste knjig
Oče: »Preden se poročiš, moraš najprej pogledati, kakšne knjige ima tvoja bodoča žena. Iz knjig moreš preceniti vrednost kakšne osebe.«
Sin: »To sem že napravil, oče. Enkrat sem od strani pogledal v njeno hranilno knjižico in spoznal sem, da je mnogo vredna.«
Razna zdravila
Neki Rus je pobegnil v Zapadno Nemčijo. Policija mu je preiskovala prtljago. Dobili so steklenico z zdravili. »Kaj je to?« »To je zdravilo proti astmi,« je odvrnil Rus. Potem so v skrivnem predalu našli slike komunističnih veljakov. »In kakšno zdravilo je to?« je vprašal policaj. To je pa zdravilo proti domotožju,« odvrne Rus.
Vsak je rekel drugače
Miha: »Trije slavni zdravniki so sodili o moji bolezni zelo različno. Vsak je trdil svoje.«
Jaka: »Edino so se strinjali v tem, da ti je vsak poslal račun za 100 dolarjev . . . .«
Janezek in teta
Teta: »Janezek, dam ti dolar, če mi poveš, kaj je rekel tvoj oče, ko me je zagledal.«
Janezek: »To je premalo. Oče mi je obljubil dva dolarja, če te vprašam, kdaj misliš odpotovati domov.«
Mali oglasi
Mlad slovenski fant, star 24 let, ki živi na Švedskem, se želi spoznati z dobrosrčnim in poštenim slovenskim dekletom. Naslov posreduje uredništvo „Naše luči.”	(6)
©
PREVAJALEC
Prevajam vsakovrstne strokovne in leposlovne tekste v nemščino in obratno. Tudi kdor želi imeti slovenske dokumente (tudi pisma itd.), prevedene v nemščino, naj mi takoj piše na naslov: Prof. Valentin Feichter, akad. gepr. Übersetzer, Meranerstrasse 2, St. Johann in Tirol (Austria).
©
Slovenski izseljenci!
Agencija MUNDUS v Trstu vam preskrbi slovenske plošče, knjige, časopise, igre, slovenske spominske predmete (v slov. ljudskem slogu) in vam je na razpolago za vse, kar želite, v kolikor je v njenih močeh.
Agencija MUNDUS via Roma 24, TRIESTE (Italia)
O
URADNI TOLMAČ
Kdor želi imeti slovenske dokumente prevedene v francoščino (krstne, rojstne, poročne liste ali pa želi vložiti razne prošnje glede pokojnine, rente, razne reklamacije in tako dalje, naj se obrne na naslov: Monsieur JANKOVIČ Janko, uradni tolmač, 17, rue de Beigrade, Tucquegnieux (Marine) M & M., Francija.
POZOR!
SLOVENCI OKROG CHARLEROI
Če se vam pokvari avto, če ga hočete namazati, oprati, simonizirati, pobarvati, če hočete razne avtomobilske dele, gume. baterije itd.:
Vse to vam postreže po znižanih cenah, slovenski mehanik
KANKELJ JANEZ v Garaži National,
10 Place Albert l.er., Montignies-sur-Sambre (Belgija)
DRUŽINSKA PRATIKA 1964 Spet je zagledala luč sveta znana Družinska pratika in sicer letos za prestopno leto 1964. Naročajte jo: Družba sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26, Klagenfurt, Austria.
Tako nam pišejo
Samo en primer:
„Pošiljam vam denar za novo knjigo Jezusovo življenje’. Krasna knjiga! Sreča, da smo Slovenci prišli do nje! Kako primerna je sedaj za zimski čas! Moj mož vsak dan prebere nekaj strani, preden gre spat, čeprav je ura že polnoči. Hvala vsem, da jo imamo. — N., Združene države.”
Knjigo „Ricciotti, Jezusovo življenje”, ki ima 680 strani velikega formata, vsem toplo priporočamo.
NASLOVI SLOVENSKIH IZSELJENSKIH DUHOVNIKOV
ANGLIJA:	Ignacij Kunstelj,
Offiey Road 62, London S.W. 9., England (Tel. RELiance 6655, izg. Riläjens).
BELGIJA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Liege, Belgique (Tel. 04/233910). - Kazimir Ga-berc, 19 avenue Louis Empain, Marcinelle (Hainaut), Belgique (Tel. 07/367754).
FRANCIJA: Nace Čretnik, 4 rue S. Fargeau, Paris 20, France, (Telefon MENilmontant 80-68) — Ciril Lavrič, 7 rue Gutenberg,
Paris 15, France, (Tel. BLOmet 89-93). — Stanislav Kavalar, 17 rue Claude Uebussy, Lievin (Pas-de-Calais), France. — Anton Dejak, 33 rue de la Yic-toire, Aumetz (Moselle), France. — Msgr. Stanko Grims, 1 rue du Dauphine, Merlebach (Moselle), France. — P. Jakob Vučina, 6, rue de France, Nice (A. M.), France.
NEMČIJA:	Ciril Turk, 42
Oberhausen-Sterkrade, Mathildestrasse 18, West-Deutschland (Telefon 62676) — Ivan Ifko, 43
Essen-Altenessen, Schonefeldstr. 36, W. Deutschland. — Dr. Franc Felc, 7 Stuttgart-S, Heusteigstr. 49/11, W. Deutschland (Tel. 707970). - Dr. Janez ZdeSar in Franc šeškar, oha: Zieblandstr. 32/11 Rgb., 8 München 13, W. Deutschland, (Tel. 550296).
NIZOZEMSKA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Luik, Belgie.
ŠVEDSKA: Jože Flis, Garala Nissastigen 65, Oskarström (Halmstad), Schweden (Telefon 035/60086).
NAŠA LUČ
mesečnik za Slovence na tujem
12. letnik 1963
e
Izide desetkrat v letu (vsak mesec razen junija in avgusta).
•
Za uredništvo odgovarja dr. Janko Hornböck. Založba: Družba sv. Mohorja. Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Vsi v Ce-lo\cu.
O
Printed in Austria
Dopise za številko, ki izide konec meseca, mora uredništvo prejeti vsaj do 10. v mesecu. Člankov ne vrača.
©
List lahko naročiš pri bližnjem poverjeniku ?.li pa naravnost pri upravi v Celovcu.
O
Če list naročiš pri upravi, stane na leto 30 šil. ali piotivred-nost: 60 bfr, 6 NF, 4,50 h. gld, 5 DM, 750 lir, 12 angl. šil., 8 norv. kron, 6 švedskih kron, 9 danskih kron, 15 avstralskih šil., 1,50 dolarja.
Uredništvo in uprava imata naslov:	aša	luč”, Viktrin-
ger King 26, Celovec-Klagenfurt, Austria.
Novembra
mislimo na svoje rajne. Zato vas z uvodnimi mislimi ta številka spominja na rajne.
Dekleta naj ne pozabijo prebrati članka v kotičku za žene: govori o lepoti deklet.
Več slik s Slovenskega dne v Belgiji ilustrira to, kar je zadnjič Naša luč” podrobneje poročala.
Rojake v Nemčiji bo gotovo zanimal načrt o državni podpori pri plačevanju najemnin. Brali ga bodo pa tudi drugi, ker o socialnih razmerah vsak rad kaj sliši, namreč v tihem upanju, da Si bo svoj položaj kdaj izboljšal.