Bežigrad City
Takoj po končani vojni je bil Bežigrad prijetno prašno predmestje. čisto. mikavno in domačno. Kako bi pogledal nekdo, ki bi se po tridesetih ali pa komaj po dvajsetih letih vrnil za Bežigrad iz tujine.
Najprej bi takoj, ko bi pogrešil zapomice, opazil Delo »building«. Komaj bi prikorakal izpod podvoza, že bi opazil Razstavišče, zatem Slovenijales »buitding«, pa Elektrotehna -building«, potem bi ga presenetila »Plava laguna«, dotolkel Petrol »building« ter presenetil Astra »building« in bi naenkrat ugotovil, da ne ve več, kje se nahaja.
Ta vaš, ali moj znanec, bi tedaj vprašal: »Pa si popol-noma prepričan, da smo za Bežigradom?«
»Seveda,« b' mu prepričevalno potrdili.
»Pa vse te zgradbe, ti »buildingi« in »skyscrapers-, si prepričan, da je to Bežigrad? Kje je prašna Dunajska cesta. saj hodimo malo manj kot po bulevarju?«
»Kaj pa smer, poglej, kje se nahajamo, poglej Grad. pa nebotičnik!"
Znanec bi prikimal: » To je že vse skupaj res, vseeno pa ničesar več ne prepoznam. Tu, kjer se nahaja Razstavišče bi morala biti cerkev, malo naprej pa gostilna Kačič. Vča-sih smo sedeli ob kozarcu mrzlega v prijetni senci pod kostanji...«
»Ostanke teh kostanjev si lahko ogledaš, nekajjihje še ostalo.«
»Res je. Tu kjerje Astra, smo včasih hodili k Vidicovim na češnjo.«
»Češnje žal ni več.«
••Na drugi strani pa smo jo kar mimo nasadov krompirja in fižolovk mahnili do dobre stare bežigrajske gimnazije, kjer se je trop manijakov trudil, da bi iz nas naredil malo manjše manijake. Dvomim, da jim je to uspelo.«
»Tvoj fižol so zamenjali s »Plavo laguno«, za njo pa še trdno stoji gimnazija, kateri pa se žal ne reče več tako.«
»Kaj pa naša stara bežigrajska pošta?«
»Pošto imamo tudi novo, malo naprej paje vojašnica, ki te bo opomnila, da si še vedno za Bežigradom, tu zraven pa je Petrol »building«.
Vaš znanec bi se končno le prepričal, da se nahaja v rodnem Bežigradu, četudi spremenjenem iz idilične vasice v »big city«.
»Prav, končno si me prepričal. da sem le za Bežigradom, četudi brez Kačičevih kostanjev in piva, fižolovk pred gimnazijo in češnje na drugi strani ceste.«
»Da, da, na drugi strani ceste... •<
»Saj res, kako se pa pride na drugo stran ceste?«
»Vidiš, to je pa malo bolj težavno, zdravi se že nekako prebijejo, invalidi na vozičkih in matere z dojenčki pa malo težje. Najbolje je da se kar zadržujejo na svoji strani Bežigrada.«
DUŠAN  REBOLJ