{pzsiEiui^iEmMm rov/a m	zmrna/j m mm&miimi} p^ism sm.man ip&smšmm
........................................................-	v--.--.T-! ■-..--—---..	-■■-■■■,- ,. -,,„ 1 —------- • ......-■, " ... ■•■ p '	■	--t-,
Soper, S i. septembra !ii3	posamezna številka 10 din
LETO II., ŠTEV. 37
Poštnina plačana r gotovini
S L
tukajšnji žr 'dnevi. Mi sn kapitalistič: ^jkiiko, ki je ij^laorišča 3 j J fijMudi v iu
li pripravljei
Tovariši in to]tfarišice! Pozdravljam najtopleje vse skupaj Vas, ki ste na tem veličastnem zborovanju^ čestitam vam ob tem dnevu, ki gjj slavijo primorske brigade in z ni ani ljudstvo Slovenskega Primoži in vse Slovenije ter vse Jugo vije. Pomen te slovesnosti je injio-i gostranski. Prvič, ta veličastn^slo/ vesnost in te brigade, katerihf nik slavimo, dokazujejo, da jef liud stvo Slovenskega PrimorjaSfost zvesto svoji državi, svojim /nnrodoijh med dolgoletna,j^ekup^ijo, me vse^MM^^^mffirinjcra in rorj^mj^aSiSt ¿enih gospodarjev/ Kima.^tJŽKdokaziije prav prisoti^ vas, preživelih borcev, da je stvo Slovenslraga Primorja dalj lik in d r ago c eMJiri s pe vek za osvoboditev tudrS^jkupni vseir.i narodi JugosraSijc pr patorju in za svobodo nas so uanes sto" sociali slaviji.
SJover
tleb Slo dneve vet ga je Mu| so ga te nuni šika odrekel sv< so ga denaciS njem nbili slove sebi podredili, da memu sebi.
Toda slovenski vztrajno in trdr V njej je dalo j pred (o vojno, ka je zavest prjt zemlji, kako sq jali in ohrar obeležje tudi. poskusi sodobne fašistične italijanske družbene ureditve in vseli tistih, ki jih je Mussolini sem poslal.
Tovariš Tito se je zatem spomnil preteklosti, zgodovine ter krajev, da bi pokazal, da so Italijani pozabili vse grozote, ki so jih prizadejali, ¡pri čemer je poudaril, da ne bo mogel navesti niti desetine teh gro-tast.
»Po prvi svetovni vojni«, je nadaljeval tovariš Tito, »je bilo to veliko i področje — Slovensko Primorje in Jstra — žrtvovano kot nagrada za jdelovanje Italije na strani Žalnih sil v borbi proti Avstro-o-in Nemčiji. Razume se, to je ^.binrattrgovina, saj tudi drugače ni tnogmbiti. To je bila čisto imperia-MičifaVvojna in tisti, ki so se po-|ali,l@oiso vodili računa o tem, živt(jn.a teh tleh, kako dolgo tu I in kMUemarv-eč so jih kratko nalo zctsaJaEj^a^ijmperlali-io vojno) rešili v svojo-kotisi.tjn lali te dele tistim tam čezpine-
niso bili sami tr-goslaviji na .ala samo na , i;> smo vragi prijatelji, ite še mno-pteli tedaj? laliko po-ovarisem, da jih ijggUtine brate mo moki so v ločeni de-talijo, niso ukreniti. Pri-o dogovarjati bodilni borbi avtaizbojevali to, do v svojo
lenjerta po prvi je^Jbilji krivična. tii<fi >\ novejšem ea-
Vprašamo sc sedaj, zakaj je tak
Hl^lffifpr^Mema, zakaj so določeni deli naše države še vedno sporno vprašanje, zakaj morajo biti danes sporni, ko vemo, d3 so naši.
NASE LJUDSTVO JE ODLOČENO BRANITI VSAKO PED SVOJE ZEMLJE
Tu je problem, ki je za nas jasen,
kakor vsi miroljubni narodi, da se po eni strani prepreči agresija, tedaj ne smemo po drugi strani popuščati in dovoliti, da se ustvari žarišče, če ne sedanje, pa bodoče a
gresije. Razume sc, to je zelo problematična agresija, vendar bi človeštvo pretrpelo nove težke ure. Želel bi, da se to vprašanje, ki sc da. nes razteza okrog Trsta, v resnici reši. Naša vlada, naši narodi so bili ves čas zelo pripravljeni in miroljubni za sporazumno reševanje tega vprašanja med nami in Italijo. Ce bi na drugi strani meje pomislili, da je tu nova Jugoslavija, da tu ni versajska Jugoslavija, če bi pomislili na to, da je zdaj tu socialistična skupnost, da je zdaj tu enotnost narodov, ki je v zadnji vojni v najtežjih dneh svoje zgodovine znala dostojno obračunati z okupatorji, ki jih je bilo zadosti In preveč, da taka skupnost, ki gradi vsak dan Čedalje boljše življenje, ki gre z neverjetno hitrim tempom k svoji srečnejši bodočnosti, katerih narodi so občutili, kaj pomeni svoboda, kaj neodvisnost — tedaj bi vedeli, da s tako skupnostjo ne kaže imeti slabih odnosov. Na to bi morali oni pomisliti. Ce bi razumeli, da tu nikoli več ne bodo mogli znotraj ustvarjati pete kolone in pripravljati terena za svoje bodoče agresivne cilje, tedaj bi to bila zelo dobra stvar in bilo bi v njihovo korist in v korist italijanskega naroda, ki ga cenimo in nam je žal, da ga voditelji vodijo po tako krivih poteh, kakor so ga začeli voditi v zadnjem času. Glejte, to sem hotel povedati, da pozabljajo, kdo je danes tu. Tu je narod, sposoben, ponosen, borben, miroljuben in odločen braniti vsako ped svoje zemlje nasproti vsakomur, ki bi jo spet skušal napasti, (burno odobravanje in dolgotrajno vzkli-kanje: Heroj Tito!).
»Tovariši in tovarišice«, je nada-(Nadaljevanje na 2. strani)
ki ga moramo rešiti, če hočemo imeti mir v prihodnosti. Narodi vsega sveta si danes prizadevajo preprečiti vsako agresijo, da sc prepreči ponovna vojna v svetu. Ce gledamo.
[p®[p©öm©üiiü®
(Nadaljevanje s 1. strani) Ijeval tovariš Tito. »Dejal sem da bom moral poseči malo nazaj zaradi tega, ker danes v italijanski propagandi, v raznih iredentističnih listih, v radiu itd. pišejoi in govore, kako so tu partizani leta 1945 delali zločine, ker so posamezni fašistični krvniki dobili zasluženo kazen. Oni torej ne pozabljajo krvnikov naših narodov, marveč nam očitajo, da smo mi krvoločni. Hotel bi se glede tega malo dotukmti vprašanja, kdo je imel pravzaprav več pravic: Danes gospod Pella mobilizira vse, pa celo vojsko, in sicer na temelju neke časopisne vesti, ki nima nič skupnega z vladno politiko. Na kakšnem temelju delajo to in pretendirajo. pokreniti svoje čete v primeru, če mi, kakor pravijo, anektiramo cono B? Tovariši, tova-rišiee, zakaj naj bi mi anektirali cono B. Mi smo tam. To jim je samo izgovor. Zato bi jih hotel spomniti, kako so| ravnali leta 1941, takrat, ko so »osvobajali« »svoja« mesta, ko so govorili, da je meja na Snežniku. Zakaj so prišli sem in kaj so hoteli? Ali so vodili imperialistično vojno? Vodili so jo! Hoteli so celo Hrvatom vsiliti kralja. Črnogorcem so hoteli vsiliti kralja zato, ker je njihova kraljica Crnogor-ka. Ali vidite, kakšen je ta apetit. Pogoltnili bi vse, če bi le mogli. Danes pa so tako! predrzni, da nam očitajo, kako smo hoteli priključiti njihove kraje. Mi samo hočemo, da bo zadnji košček naše zemlje v okviru naše države. To mi hočemo! <Vzkliki: Heroj Tito, heroj Tito!«).
Skratka tovariši in tovarišice, oni so bili v drugi svetovni vojni prema-
gani in izgnani iz te dežele, četudi so izgubili ne. svojo deželo, marveč tujo. Sedaj ne vedo, kako bi se ponovno opogumili, pa pretijo in govore, češ na Snežniku je naravna meja. Za nas je to nenaravna meja. Tega nočejo razumeti. Ce bi pa nekdo od nas zahteval kaj drugega, tedaj bi mi vsi kot en mož vstali v obrambo naših pravic.
ITALIJANSKA »KULTURNA MISIJA« — KLANJA,
POŽIGANJA IN UNIČEVANJA
Tovariši in tovarišice! Štiri leta so klali, požigali in uničevali brez milosti naše mirno- prebivalstvo. Ne bom govoril o tem, kaj sc je dogajalo na bojišču. Mi smo imeli orožje, pa tudi oni so ga imeli, eden manj, drugi več, kadar ga nismo imeli mi in kadar nam je bilo potrebno, smo ga vzeli njim. Toda ne govorim o tem, marveč o njihovi »kulturni misiji« med to vojno, o misiji klanja, uničevanja. Mi tega ne moremo nikoli pozabiti«.
Tovariš Tito je nato začel navajati številke o grozodejstvih, ki so jih izvršili italijanski okupatorji v teh krajih, in o njihovi 'kulturni misiji: ,
»Tridesetega julija 1920 so tržaški fašisti ziižgali Narodni dom. Ita-ljanska vojska je streljala na ljudi, ki so bežali iz gorečega Doma. Nadalje 17. julija 1920 je bil zažgan Narodni dom v Pulju. Tudi to je bila »kulturna misija«. 20. februarja 1921 je bila zažgana jugoslovanska knjižnica v Volosk'. Tudi to je bila »kulturna misija«.
Osmega aprila 1921 so požgali 26
hiš v vasi Srljan, kjer so ranili mno. go ljudi, 89 oseb pa so aretirali. Za to dejanic niso nikogar kaznoval', ker je bila to po njihovem mnenju »kulturna misija«. Dne 1. septembra 1921 so zažgali Narodni dom pri Sv. Ivanu, razen tega pa še čitalnico in druge ustanove v Trstu, Pa-zinu in Pulju. To vse dokazuje, kakšna je bila njihova »msija« in kakšen sistem so uporabljali nad živ-Ijem v Slovenskem Primorju in Trstu, Kaj bi vi še lahko učakali, če ne bi v veliki narodnoosvobodilni vojni skupaj z nami osvobodili to našo zemljo, Skratka veliko število zločinov so zakrivili s terorjem, metanjem bomb itd. Ko so se kmetje v vasi Nerezin pri Kopru branili pred fašističnim nasljem, so fašisti zažgali Sest hiš. Vse to je bilo v mirnem času, ko je Italija po mirovnih pogodbah že dobila od zahodnih zaveznikov to zemljo. Takrat so si prizadevali, da bi iztrebili naš ži-velj, uničili našo nacionalno kulturo, uničili vse tisto, kar je bilo slovenskega duha.
... MI PA ODPIRAMO ITALIJANSKE ŠOLE
Takšni so bili oni, kako pa delamo mi. Odpiramo šole in gimnazije zelo majhni manjšmL Navedel vam bom primer. Nedavno sem bil v Fažann in sem se razgovarjal z zadružniki kmečke delovne zadruge, od katerih so nekateri Italijani, drugi naš;. Nekateri pa so prišli kot kolonisti. Vprašal sem enega Italijana: »Kako vam gTe, kako se uče otroci v naših šolah?« Odgovorili so: »Deset ali šestnajst jih je, pa
Odmevi inkomentar ji govora maršala Tila
Govor, ki ga je imel. v nedeljo pričakovati, zelo široke odmeve v maršal Tito, je vzbudit 'po ,svetu francoskem, tisku. Čeprav so izidi veliko pozornost. Vsi svetovni listi t včerajšnjih parlamentarnih volitev v
so objavili, zelo obširne izvlečke iz govora, mnogi pa so dodali tudi svoje komentarje. Svetovni tisk in radio poudarjata skoraj soglasno zmernost, obenem pa odločnost Titovega govora, pa 'tudi izjavo o pripravljenosti Jugoslavije, da mirno reši tržaško vprašanje.
Edina izjema v tem je italijanski tisk, ki v popolnem nasprotju z vsem ostalim svetom (če izvzamemo morda Španijo in Argentino, kjer se listi vneto zavzemajo za italijansko stališče), tekmuje v tem, kdo bo z vulgarnejšimi izrazi označil govor na Okroglici, in ki mu govor ni samo »oster«, temveč tudi »predrzen«, »nesramen « itd. Žolč, ki ga izliva italijanski tisk v svoje naslove in komentarje, jasno kaže, da rimskih krogov ni prizadel samo govor sam, temveč predvsem ugodni odmevi nanj po vsem svetu.
Veliko zanimanje pa je vzbudilo v prvi vrsti stališče Jugoslavije v tržaškem vprašanju. Svetovni, tisk poudarja predvsem dvoje: prvič, da Jugoslavija ne namerava priključiti cone jB, obenem, pa tudi ne bo dovolila, da bi Italija priključila cono A, drugič pa predlog za internacionalizacijo Trsta in priključitev vsega slovenskega zaledja k Jugoslaviji. V tem predlogu vidi večina svetovnega tiska nov element v obravnavanju tržaškega vprašanja; hkrati pa Usti v glavnem pripominjajo, da bi bil ta predlog za italijansko vlado nesprejemljiv. Londonski »Times(t pravi na primer, da bi Trst potreboval širše zaledje, če bi bil inter-nacionaliziran, nadaljuje pa: »Če je Tito zdaj poslovil previsoko cena, ni rečeno, da je ne. bi pri j>ogaja-njih utegnil znižatia.
Nadalje su v tisku, pa tudi v nekaterih uradnih komentarjih (n. pr. včerajšnja 'izjava 'predstavnika Foreign OfficeaJ opažajo opozorila, da bi Italija morala vsaj zdaj, po govoru maršala Tita, umakniti svoje čete z jugoslovanske meje.
Govor maršala Tita na Okroglici je povzročil, kakor je bilo mogoče
Zahodni Nemčiji v Parizu poglavitno vprašanje, so vsi pariški listi na najvidnejših mestih objavili zelo obširne odlomke iz maršalovega govora. Večina listov objavlja v naslovih predlog o internacionalizaciji. Trsta in o priključitvi njegovega zaledja k Jugoslaviji.
Časopisi tudi poudarjajo, da se je proslave na Okroglici. udeležilo nad 250.000 ljudi in da so Maršalov govor stalno prekinjali z navdušenimi vzkliki.
Kot celota se pariški tisk še nadalje v elavnemd vzdržu-je lastnih komentarjev. Izjema sta časopis »Combat« in pa tudi »Monde«. Toda tudi njuna previdna naslova sta očitno navdahnjena s prizadevanjem, vzdržno prikazati včerajšnji Maršalov govor in njegov politični učinek. V tem okviru poudarja »Monde«, da je povzročil Maršalov govor »olajšanje v zahodnih krogih, zato ker ni napovedal pristranskih sklepov, katerih so se bali«. Po mnenju lista »Monde« se položaj ni poslabšal, toda dejstvo, da Italija nima namena umakniti svojih čel iz bližine STO, lahko povzroči nove komplikacije.
Za govor predsednika Tita se je turška javnost zelo zanimala. Tisk je že nekaj dnd pričakoval govor in poudarjal, da bo predsednik Tito oilgovoril na vse ukrepe, ki so jih izdali zadnji čas Italijani. Ugotoviti moramo namreč, da so politični krogi in celotni tisk obsodili premike italijanskih čet ob jugoslovanski meji, zbiranje pomorskih enot v Benetkah in nezmerni govor pre<lsed-nika italijanske, vlade Pelle v parlamentu.
Turška javnost in listi (razen pro-italijanskega lističa v francoskem jeziku nJournal (TOrici/it«) so obsodili te najnovejše ulirepe in izzivanje Italije proti Jugoslaviji, hkrati pa popolnoma podprli svojega zaveznika iz balkanskega polita, s čimer so enotno in odkrito obsodili ukrepe Italiji}, članice severnoatlantskega pakta.
Vsi listi poudarjajo, da je. pred-
sednik Tito predlagal, naj bi. -razen internacionalizacije Trsta vse zaledje pripadlo Jugoslaviji in da vprašanje Trsta ni stvar,' ki zanima Jugoslavijo ter Italijo, temveč da je to vprašanje miru na svetu. Omenjajo zlasti tiste dele Titovega govora, ki poudarjajo, da je bila Jugosla-ji-ja vedno pripravljena mirno rešiti to vprašanje in da slone italijanske pretenzije na imperialističnih tendencah še iz starega Rima.
Listi pišejo, da je predsednik Tito ocenil najnovejše, italijanske vojaške ukrepe kot značilna napadalni dejanja, pri čemer zlasti pouilarjajo tiste dele govora, ki pravijo, da Jugoslavija ne bo poslala svojih divizij na mejo, preden ne bo ugotovila, da je napadena, ker je še vedno čas zavrniti sovražnika in ga nevtralizirati.
imajo svoj oddelek in učitelja, ki jih uči italijansko.« Kje v Italiji i-majci za 16 otrok v šoli poseben oddelek in učitelja, ki bi bil plačan, rta bi recimo učil naše otroke v slovenščini? Mi lahko uberemo to pot, nas to ne moti, vselej pravimo: Italijani, ki so na nasiti tleti morajo spoštovati to državo, podrediti se morajo zakonom, zakoni pa ne bodo taki, da bi jim onemogočili gojiti svojega duha, svoj jezik, gojiti last-no kulturo. Živeti mc/rajo pač v bratstvu in slogi z narodi, s katerimi skupaj žive. Ničesar drugega ne zahtevamo. Tu je naša država, naŠ3 socialistična država, v socialistični državi pa ne more biti neenakopravnosti, ne glede na to, kakšne narodnosti je kdo. Vsi imajo enako pravice in vsi imajo enake dolžnosti. JVasa socialistična država ni nikdar napadala pravic narodnosti, ne glede na to, kaj oni na drugi strani pripovedujejo in pišejo. Talca je stvar in nikakor drugačna«.
V nadaljevanju svojega govora je tovariš Tri1 io poudaril tako imenovane »kulturne misije« Italijanov, ki so jih vršili od leta 1936 dalje nad slovenskim življem, ki si je želel samo govoriti v svojem jeziku in ohraniti lastno kulturo.
Nato je tovariš Tito navedel, kako je režim v Italiji izvajal teror nad slovenskim življem in omenil primer, kako je bilo 6. seiptembra 1930 obsojenlih na smrt več oseb.
»Nadalje je bilo«, je dejal predsednik Tito, »same v koncentracijska taborišča odvedenih iz Slovenije 67.230 oseb, kar pomeni vsak peti prebivalec okupirane Slovenije. V enem od največjih koncentracijskih taborišč na Rabu je od 14.000 prignanih umrlo 5(KK) ljudi. To je samo delna bilanca grozodejstev in in krvoločnosti tistih, ki se danes napihujejo, češ da so kulturni, mi pa da smo barbari.
Na vsem področju FLHJ je italijanska vojska izvršila neštevilne zločine, uničevanja itd. Skupno so povzročili za 9 milijard 850 milijonov dolarjev škode. Ubitih je bilo 437.956 oseb, na prisilno delo poslanih 84.512 in v koncentracijska taborišča 9437. Medtem ko so 122.453 ljudi deportirali. Uničili in požgali pa so 142.955 h;š.
Tovariši in tovarišice, to je samo nepopolna bilanca njihovih gro. zodejstev pred vojno in med vojno. Dejal sem že nekoč, ko smo govorili o problemu Trsta, da bi vse to radi pozabili. Toda še vedno vidimo matere v črnem, še vedno so sveži grobdvi, na oni strani meja pa vidimo, da znova žvenketajo z orožjem. Razumljivo je, da v takih okoliščinah pri najboljši volji ne moremo tako lahko pozabiti vsega
tega. Mislim, da je to v šbožo sami Italiji.
Tovariš Tito je nato govoril o gonji, ki jo je organ ziral gospod PeJ-la, na osnovi neke agencijske vesti. To kampanjo označuje svetovni tisk kot cirkus.
»Mi vemo, da je to cirkus«, je nadaljeval tovariš Tito, »toda in se postavlja vprašanje, kako more neka vlada, ki je na čeln države, kakršna je Italija, kulturne države, (lrzave, ki ima v ostalem veiifco zgodovino, z dobrim ljudstvom, ki je sicer v težkih razmerah, kako more takšna vlada delati cirkus. Ce je nekdo neresen, tedaj ne more voditi državnih poslov. Razen tega pa, če je to resno, kakor sami tičijo, tedaj moram, oprostite, stvar drugače gledati. Ne delajte cTrtrosa, ker se lahko iz tega cirkusa marsikaj razvije. Izogibajte se brezplodnih poslov.
Tovariši in tovarišice, ka smo zvedeli, da se tu, na meji premikajo divizije, se ni nihče vznemiril. Nihče ni ničesar ukrepal. To je trajalo dva ali tri dni; ko stm® pa videli, da oni še nadalje botonajo,. groze s hrupom, da imajo mnoge, precej dobro oborožene divizije, bi želel, da tudi mi rečemo kakšno besedo in povemo, kako gledamo na to, v kakšne namene nptrrablja I-tal ja orožje, ki ga je dobila od zaveznikov. Za kaj ga je ona zdaj predvsem uporabila.? Naperila ga je proti naši miroljubni deželi, naperi-la ga je proti nam, ki smo trdni pristaši miru, ki se hočemo z vsemi miroljubnimi deželami boriti zoper napadalnost. Ona pa ga je naperila proti nam. Mar je mogoče dati tak-. šnim ljudem orožje v roke? Mislim, da ni mogoče. Vendar je treb3 vedeti, kdo nosi to orožje, kajti vse skupaj bi lahko bilo zelo neprijetno. Evo, vidite kako je glede tega rožljanja z orožjem. Kako se je moglo kaj takega pripetiti? Kako je mogoče na osnovi ene časopisne vesti kaj takega napraviti, ko pa imamo diplomatske odnose? Lahko bi pe diplomatski poti vprašali poslanika, kot store to po vsem svetu. Ne, marveč so takoj poslali semkaj divi-z je. Mi smo videli njihove divizije, ne enkrat, oborožene in razo-rožene, vsakršne smo jih videli.
Vse to lahko privede do tega, da se bo zadeva italijanski vladi izmuznila iz rok in da jo bodo izkoristili razni neodgovorni činitelji. A kaj lahko potem nastane? Morda bi tudi mi privedli kakšna divizijo. Kdo pa bo potem nosil odgovornost za nadaljnji razvoj? Ali ima to sploh smisel zdaj, ko imamo Združene narode, ko smo mi, ki stopamo skupaj z vsemi miroljubnimi narodK.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Maršal Tito pozdravlja brúgaide
v/mdJom oaÉíPBipmDm žzm
Že mescč dni pred proslavo na 0kroglici se je vse življenje po pri-moiskliili .vaseh vrtelo samo okrog tega dogodka. Prisostvoval sem številnim zborovanjem in obiskal nešteto vasi, toda povsod sem videl iste prizore: slavoloki, zastave, mlaji, slike naših vo'dileljev, tekmovanje, iz katero vasi jih bo šlo več, pripovedovanje štirih borcev o par-tiz-anskih borbah itd. Ljudje so govorili samo o tem in razpoloženje na obrazili je bilo prav isto kot jesenske dni leta 1943.
MNOŽICE PRIHAJAJO
V petek zvečer smo zavili z avtomobilom iz Nove Gorice proti slavnostnemu iprofiAoru. Običajno smo potrebovali za to pot okrog desel minut, zdaj pa smo se prerivali skozi kolone kamionov dobre pol tire. Po poti smo srečavali vse vrste vozil z jedačo in pijačo, godbe, avtomobile Rdečega križa, motoriste in številne delavce, ki so hiteti z zadnji .pripravami.
Prireditveni prostor je bil že. razsvetljen. Ni tisoče žarnic je .razsvetljevalo paviljone in vsa pota, ki so povcizo;vat'.u sliaivnlostini in vesel^eni prostor. Oglasili so se .zvočniki in t posameznili paiviljonih si se že lahko privoščil mrzlo ali toplo večerjo.
'Nato so začele prihajati množice. Vso noč, ves naslednji dan in vso naseldnjo noč. Reke ljudi so se valile iz obeh smeri: iz Ajševice in Volčjedrage in začel« polniti novozgrajeno mesto — Okroglieo. Obraizi 60 bili zaradi dolge poli nekoliko znnučenii, toda veseli in radostni. Stari partizanski bo«rci so prihajali •v skupinah z godbami in zastavami na čelu, drugi zojpet pomešani mc.d svojimi družinami in zaianci. Skoraj vsi so bili oblečeni v stare partizanske uniforme z odlikovanji na prsih.
Kdo bi preštel vse stiske rok starih znancev v okrogliških gozdovih, vse solze radosti, ki se jih niso sramovali ne mladi, ne stari in vseli pesmi, ki so jih te idmi zapeli primorski fantje .in dekleta? Tu ni potrebna statistika. Namesto nje bodo bolj primerne besede, ki mi jih je dejala neka partizanska mamica oh odhodu z Okroglice: »Bilo je tako lepo. Srečna sem. Doma se moramo n vsem še enkrat pomeniti. Veste, videla sem ljudi Tita.«
TITO MED .NAMI
Nedelja julraj. Topla jesenska nedelja. Trnovski gozd, Čaven, Gora in Nanos se kopljejo iv sončnih žarkih. Nikjer oblačka. Edini sovražnik. ki bi mogel, motiti to veličastno proslavo — dež, se torej ni pojavil i>na položajih«. In izalo so bile pesmi še bolj vesele in poskočne.
Že okiroig sedme ure zjutraj se je začel polniti slavnostni prostor pred tribuno. Dve ure pozneje ni bilo na ogromnem travniku, ki so ga dolo-¡fiili za zbiranje množic, nobenega prostorčka več. Toda od vseh strani so se valile nove množice. Napolnile so. Vse stranske poti in ceste in se vsidrale vse do obronkov gozda. Mirno lahko rečemo, da je število 300.000. In vsa ta množica je z nc-slapnimi pogledi Obkrožala prostor pred glavno tribuno in pričakovala udeležencev znatno preseglo število prihod tovariša Tita.
Slove-no.it se je začela z mimohodom partizanskih brigal, ki so burno pozdravljene prihajale na slavnostni prostor pred glavno tribuno. Na čelu brigad so korakali aktivni oficirji v slovesnih uniformah in preživeli borci v nekdanjih partizanskih oblekah. Po desetih letih so ese zopet «brali na primorskih tleh, da proslave in se pomenijo o slavnih dneh narodnoosvobodilne boriic. V dolgih kolonah so stali borci IX. korpusa in prekomorskih brigad, Vojkove, Gregorčičeve, Kosovelove, Bazoviške, Gradnikove in Tržaške brigade, artilerijske in tan-knrvske. brigade IX. konpusa ter II. brigade VDV. Skupaj z ljudstvom so čakali, ida pozdravijo v svoji sredi svojega vrhovnega komandanta maršala Tita. Skupaj jo bilo ob glavni tribuni zbranih 13 brigad z nad eOOO borci.
Kmalu zatem so začeli prihajati visoki gostje. Med prvimi je prispel podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine FLRJ Edvard
iKamdMj, iiaito nekldmiiji pijiimorsiki borci dr. Aleš Bebler in dr. Jožo Vilfan ter tovarišici Lidija Sentjure in .Vakia Tomijič. Prispeli so tudi člani Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije s tov. Miho Marin-kom na čelu in « podpredsedniki Ivanom Mačkom, dr. Marijanom Bre^lljom m Francetom Bevkomj Zbrali so sc tudi predstavniki Iz-Ivršn/uh stvdov 'drugih ¡ljudskih republik. Med gosti so bili tudi predstavniki OF iz Trsta Etigeniio Lau-renti, Franc. Slopar, Mario Petronio, Joža Deklciva in Jože Zemljak, nadalje predstavniki Slovenccv iz Gorice na čelu z tov. Nanutom in predsedniki koroških Slovencev. Mcid drugimi so bili navzoči tudi Vladimir Dedijer, generali Dušan Kvcidc.i\ iZiicnko' Ul.eplič in Karel Levienik, tovarišica Zdenka Kidrič, dr. Fcrdo Kozak in drugi.
Nekaj minut po deseti uri je prispel na slavnostni prostor tovariš
Tito. V beli maršnilsk-i uniifoircni, veder in nasmejan je stopil iz avtomobila in se napotil proti postiroje-nim brigadam. V ogromni množici je završalo. Čeprav ga miso mogli vsi videti, so jih vendar navdušeni klici spredaj stoječih oipozorili, da je Tito med njiinii. Deset tisoče Tok se je dvignilo v pozdrav in iz dc-scltisočcv igri je zadonelo: Živel tovariš Tito! Heroj Tito! Mi smo Titovi, Tito je naš!.
VISOKO PRIZNANJE PARTIZANSKIM BRIGADAM
Burno pozdravljen od množice je torv. Tito v spremstvu bivšega komandanta IX. konpusa narodnega heroja Staneta Potočarja pregledal poslrojene primorske brigade, nato pa stopil na tribun o in jih pozdravil z naslednjimi besedami: »Tovariši in toivarišice, borci primorskih brigad! Pozdravljam vas in vam
(Nadaljevanje na '/. strani)
§©w®r marali
(Nadaljevanje z 2. strani) sveta, že dokazali glede vprašanja Trsta, da smo bili pripravljeni tudi na žrtve, samo da bi dosegli mir, trden mir.
NAS ODGOVOR NA ITALIJANSKO NAPADALNO DEJANJE
Mi tega vprašanja ne presojamo tako ' ravnodušno. To pravim jaz tukaj odkrito pred vsem svetom. Ne. Mi ne bomo dovolili, da bi cono »A« okupirali. To morajo vedeti. Bolje bi bilo, če bi umaknili tiste divizije in bi se začeli na nek način razgovarjati, da bi spoznali, če so kakšne stične točke, da bi se mogli o čem dogovoriti, če se že ne moremo o vsem.
Dejal sem že, da tega ne moremo drugače označiti, kot napadalno dejanje. Dejanje, ki vsebuje činitelje napadalnih teženj. Mi ne bomo nikdar pošiljali divizij, preden ne bomo spoznali, da nasprotnik napada naše ozemlje. Vedno imamo čas, dii pripeljemo divizije in nasprotniku onemogočimo, da bi uresničil svoje namene, ne pa da bi rožljali z orožjem. Mi se ne bojimo niti orožja niti rožljanja, toda orožje ljubimo. Orožje je v sedanji dobi zelo važen činitelj za mirni razvoj takega naroda, katerega dežela ni bogve kako velika. Ljubimo orožje, ker srce brez oroižja ne zadostuje. Mi to o-rožje cenimo in zato ga bomo uporabili samo takrat, kadar bo šlo za našo neodvisnost, za svobodo naše dežele.
Jaz sem o tržaškem vprašanju že večkrat govoril. Dal sem razne alternativne predloge in v svojih govorih sem celo poskušal, da na nek način najdem kakšno stično točko. Poglejmo, kaj hočejo oni. Mi smo videli, kaj hočejo, in sicer te dni. Tisti v parlamentu, i g. Pella i drugi, vsi ti so se čvrsto oklenili tristranske deklaracije. Mi ne priznamo in mi se ncjčenio razgovarjati na temelju tristranske deklaracije, ker je biia tristranska deklaracija izdana v času, ko je bila naša dežela v najhujšem položaju, v času, ko so Rusi pritisnili na nas skupaj s svojimi satelitskimi deželami, v času, ko smo bili mi izolirani od vsega sveta, v času, ko zahodni za. veznilti o nas niso ravno najbolje sodili. Dalje, le-ona bi morala biti nekakšna podpora vladi De Gaspe-rija, da bi zmagala na volitvah. Mi ne moremo dati našega ozemlja za-radi nekih volitev. De Gasperiju je na teh volitvah slaba predla. Italijanski narod med vsemi svojimi križi in težavami najmanj misli na Trst. Njega peče brerposelnost, njega pečeta neoocialnost in neena-Kopravnost, ne pa Trst. Tržaško vprašanje so si že zdavnaj izmislili razni špeknlantski politiki, razni i-redentistični činitelji itd. Tudi danes je Trst zastava italijanskih fašistov in monarhistov in italijanske reakcije, kot, kako bi rekel, nekakšna obljuba, s katero oni stalno va-
bijo italijanske ljudi, gladno ljudstvo, da bi usmerili pozornost na Trst, ne pa na svoje ljudstvo. Toda italijanski narefd na to ne gleda tako. Mi želimo z italijanskim narodom živeti v prijateljskih odnosih za to si prizadevamo, ker smo živeli stoletja drug ob drugem, in kot kaže bomo stoletja ostali drug poleg drugega, in že danes v tem trenutku, se trudimo z vsemi silami, da bi z našimi sosedi čimbolje živeli. Evo, to sem hotel povedati.
Mi ne bomo nikdar privolili v to, glede njih pa bomo videli, kaj bi hoteli morebiti napraviti in prigrabiti sebi cono »A«. To se ne bo zgodilo. Za nas pomeni cona »A« vse tržaško ozemlje. In tam je naš ži-velj in tam žive naši ljudje. (Burni klici: »Heroj Tito!« »Heroj Tito!). Italijanska vlada, iredentisti in monarhisti stalno govore o ita-lijanstvu Trsta, stalno poudarjajo iialijanstvote.
Tovariš Tito je potem dejal, da Itako oni ne branijo koristi italijanskega naroda, niti tržaških prebivalcev. S tem samo uveljavljajo svojo imperialistično politiko.
»Oni žele samo odskočno desko, desko, da bi lahko od tu skočili dalje, če bi lahko bil ta skok v njihov prid.
Hotel bi, ko že gre za Trst, malo govoriti o mirovni pogodbi. Zakaj mi zdaj nismo navdušeni za mirovno pogodbo? Tudi to je bila v tistem času za nas boljša rešitev, čeprav strašna in nepravilna rešitev.
»Mi smo v to rešitev privolili,« je poudaril tovariš Tito, »da bi oču-vali mir v času, ko smo šele izšli iz hude vojne. Toda položaj se je med. tem spremenil.
Od takrat je, na žalost, zavezniška vojaška uprava v Trstu omogočala in olajševala, da so v Trst bolj in bolj prodirali italijanski iredentisti in imperialistični činitelji, ki so zasedali položaj za položajem. Dobili so celo upravo. Skratka, znotraj je Trst postal v političnem smi-slu nekaj drugega, kot je bil v trenutku, ko je bila mirovna pogodba sestavljena.-Mirovna pogodba, kakr. šna je, je danes za nas skoroda nemogoča in bi jo morali v marsičem spremeniti, da bi lahko popravili vse krivice, ki so jih v vojaški upravi storili.«
Potem je tovariš Tito poudaril, da je etnično načelo, takšno, kakršnega postavljajo italijanski krmarji, za nas nesprejemljivo, ker je bilo storjeno v času od 1920 do danes.
EDINA REŠITEV INTERNACIONALIZACIJA TRSTA
»Dalje, tovariši in tovarišice, so govorili tudi o razdelitvi. To bi bila najbolj ponesrečena reč. Cono »A« Italijanom, cano »B« pa Jugoslovanom. Pri tem nikakor niso upoštevali koristi Tržačanov samih, ljudstva samega, in zato je seve to nesrečen izhod. Mi smo potem predlagali kondominij Svobodno tržaško o-
Po proslavi na Okroglici se je [predsednik republike maršal Tito odpeljal v Vipavo, kjer so mu priredili kosilo v Domu JLA.
Se pred kosilom je maršala Tita obiskala delegacija iz Nabrežine, s katero se je nekaj časa prisrčno razgovarjal. Nato so bivši borci IX. korpusa poklonili tovarišu Titu album s slikami svojih borb in s slikami povojne izgradnje dežele. Darove sta prejela tudi Ivan Regent in Ivan Maček.
Gostje svečanega kosila so bili poleg maršala Tita tudi Edvard Kardelj, Miha Marinko, gen.-pol-kovnik Kosta Nadja ter številni drugi predstavniki našega političnega in kulturnega življenja in naše vojske, ameriški publicist Etbbi Kristan, predstavniki bivših borcev IX. korpusa in predstavniki koroških Slovencev.
Pri kosilu je izrekel zdravico maršalu Titu Martin Greif, 'ki je poudaril vlogo Primorcev v narodnoosvobodilni borbi. Tovariš Tito jena. Edravico odgovoril in dejal:
»Tovariši in tovarišice! Ob tej priložnosti bi vam rad pove'daI, da sem bil prijetno presenečen ne samo spričo velikanskega števila u-deležencev proslave, ki je prekora-
čila vsa rtaša pričakovanja, ampak tudi zaradi neverjetno vzorne discipline ljudi, ki so ostali mirni kljub provokacijam, ki trajajo že teden dni na naši meji. To je dokaz visoke zavesti, zavesti naših delovnih ljudi iz vasi in mest, to je dokaz, da na take provokacije gledamo mirno, brez živčnosti, zaupajoč v svoje sile in v svoje pravice, ki nam pripadajo.
Rad bi vam povedal, da si želim ponovnega obiska v tem kraju. Vsi bi radi pogosteje obiskali vaš kraj, če bi nam to bilo tehnično mogoče. Kadar pa je to nujno, je naša dolžnost, da gremo tja, kjer je treba misliti skupno z ljudstvom, da vidimo, kaj naše ljudstvo želi, ker je to treba povedati skozi usta ljudstva.
Danes sem tu govoril in mislim, da sem zadel osnovne misli naših ljudi. Govoril sem sicer nekoliko o-slro, toda hotel sem zajeti vse tiste osnovne elemente, ki jih danes zunaj v svetu ljudje pozabljajo, ker so mnenja, da v preteklosti ni bilo ničesar med nami in Italijo ter da smo mi te kraje dobili le zato, ker je Italija med vojno izgubila veliko bitko.
Želel sem, da bodo po tem veli-
lÉiiSpj
Ji /
jf »	«Safe
I "" -1" W i '-t' '
1 mM.m i mm
mÉÜ!
Maršal Tito izroča odli kovanje Tržaški brigadi
zemlje z guvernerjem in njegovim namestnikom. Tudi to ni riajboljša rešitev. Jaz danes s tega mesta sporočam vsem tistim, ki so prizadeti zaradi tržaškega vprašanja, in tudi vam moram povedati, da nas je ta sivar privedla v slepo ulieo, iz katere ne moremo priti drugače, kot da Trst postane mednarodno mesto, zaledje pa, ki je čisto slovensko, pa naj bi bilo priključeno k Jugoslaviji.
Kakšne bi b:le prednosti te rešitve? Prednost bi bila v tem. da bi bila umetna tvorba, kot je STO, likvidirana. V mednarodnem Trstu bi tržaško ljudstvo uspevalo1. Nikakor drugače. To vprašanje bi morali začeti pogumno reševati in jaz sem prepričan, da bi dosegli v tem delu sveta mir. Vsaka druga rešitev pa bi bila kamen spotike in nesporazumov. Imel bi mir in lažje bi lahko začeli s smotrnejšim in realnejšim sporazumevanjem z Italijo samo kot našo sosedo.
To sem vam hotel, tovariši in tovarišice, danes povedati, to pa bodo slišali tudi tisti onstran meje. Vedeti pa morajo, da ne smejo misliti, da sem jaz danes naštel samo suhoparne številke, ki so zalite z dragoceno krvjo, da sem jim govoril de-magoško, že zato, ker bi hotel, da bi razumeli, da ne bi pozabili na naše žrtve, da bi uvideli, na kateri strani je pravica, da bi vse to uvideli, da nam ne bi znova na oni strani na zelo neresen način grozili. Da bi uvideli, da mir ni več samo naša in italijanska zadeva, marveč da je to problem, ki ga moramo rešiti, če ho. čemo, da se ne bi pripetila nesreča.
V tem smisla vas jaz tovariši in tovarišice, najtopleje pozdravljam in vam želim vse najboljše pri vašem napornem delu za zgraditev našo dežele.
Naj živi ljudstvo Slovenske Primorske!
častnem zborovanju naš tisk in vsi naši ljudje usmerjeni v teh mislih, ki sem jih tu izrekel in ki so misli nas vssh. To je, da ne bomo več dajali kakih alternativnih predlogov ali rešitev. Imamo predlog za internacionalizacijo Trsta in to je najboljša možnost ter najboljši izhod, ker tako nam bo mogoče rešiti naše zaledje, koridor pri Tržiču med Trstom in tukajšnjim krajem. To bo najrealnejša stvar in na njej moramo delati.«
Po kosilu je predsednik Tito odpotoval iz Vipave v Opatijo. Ljudstvo ga je sprejelo z ovacijami in ga tudi vzdolž vse poti navdušeno in prisrčno pozdravljalo.
ZVEZNI IZVRŠNI SVET JE POTRDIL
NOVE ZAKONSKE PREDLOGE
Pod predsedstvom predsednika Moše Pijade se je 7. t. m. začela v Beogradu seja Zveznega izvršnega sveta, ki je potrdil zakonske predloge, o katerih so razpravi j ah o zakonodajnih odborih Ljudske skupščine. Na istii seji je Zvezni izvršni svet tudi odobril več uredb in odlokov.
To so zakonski predlogi o pravicah in dolžnostih, volitvah in odpoklicu zveznih ljudskih poslancev, v zakonodajnih odborih Ljudske S® terjatev in o spremembi in dopolnitvah splošnega zakona o ljudskih odborih. Odložil pa je svet predlog splošnega zakona o univerzah in bo zadevo načelno obravnaval, preden predloži osnutek zakona Ljudski skupščini. S posebno uredbo je Zvezni izvršni svet razčistil vprašanje, kateri predplisi iz leta 1945 še veljajo in kateri so zastareli. To pomeni vskladitev sedanjih predpisov z novim ustanovnim redom.
Zveani i izvršni svet je na svorji 6eji še sprejel vrsto sprememb in dopolnfiitev raznih zakonskih predpisov in odločb.
Navdušenje množic ob govoru maršala Tita
(Nadaljevanja s 3. strani) čcjtivtnm ik ipranmiikiu brigad. 'Smrt fašizmu!«
Borei partizanskih brigad »o mu enoglasno odgovorili: jSvobodo narodu !«. Po tem pozdravu je maršal Tito izročil odlikovanja štirim brigadam in sicer komandantom Grad-saiicove, Prešernove, Tržaške. in III. prekoniorske, ki so prišli drug za drugim .pred slavnostno tribuno.
.»Izročam vam ta visoki red.« jo dejal .maršal Tito, »kot znamenje priznanja za .požrtvovalno in vztrajno borbo proti okupatorju.« Komandanti brigad so so zahvalili tovarišu T(ilu in .oditaajali na svoja mesta med burnimi ovac,i jami množi»:. Udeleženci proslave so zlasti toplo pozdravili komandanta Tržaške brigade, ki se je .pojavil pred tribuno z zastavonošem, ki je. nosil zelen o -bel o-rdečo zastavo s peterokrako zvezdo. »Izročam vam ta visoki red« je .dejal maršal Tito »kot r.nmnenje priznanja vašim borcem, ki so ostali med vso borbo zvesti svojemu narodu«.
Predsednika republike so nato pozdravili goriški pionirji:
»Ljubljeni naš maršal! Sprejmite šopek cvetlic iz vrtov naše cvetoče. Primorske. Veseli smo, da ste nas obiskali, da skupaj z nami slavite deseta obletnico naše svobode, ki so jo pod vašim vodstvom izbojevali naši očetje, matere, bratje in sestre.
Maršal Tito se je pionirki toplo zahvalil. Nato ga je pozdravila zastopnica ¡primorskih žena s šopkom, ki mu ga je izročila rekoč: »Izročam Vam šopek, nabran na slovcn-sko-italijanski meji, na gorah., kjer čvrsto stoje čuvarji naših meja. Kličemo Vam: še na mnoga leta! Kaj živi naš vrli ovni poveljnih maršal Jngoslaivije Josip Broz Tito!«
Pionirji so nato stekli tudi li ko-mandatom ipostrojeniih partizanskih ¡brigad in jim izročili šopke cvetja.
SLAVNOSTNO ZBOROVANJE
Po končanih pozdravih se je maršal Tito napotil na slavnostno tribuno, na kateri so bili zbrani predstavniki ljudske oblasti, množičnih organizacij, JLA in zamejskih Slovencev. Prihod maršala Tita na glavno tribuno so množice pozdravile zopet z dolgotrajnim ploskanjem in vzk likanjem.
Slaivnostno zborovanje je začel sekretar okrajnega komiteja ZKJ No-va Gorica Martin Greif, ki je dejal:
jJOtvarjam slavnostno zborovanje v proslavo desete obletnice ustanovitve 'prvih primorskih brigad, IX. korpusa, ustanovitve Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorjc .in zgodovinskega sklepa AVNOJ o priključitvi Slovenskega Prionorja Jugoslaviji. Neizmerno je veselje delovnega •ljudstva Slovenskega Prionorja in Istre, da lahko ¡požiravi v naši sredi predsednika FLRJ maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita.«
¡Nato je dal besedo maršalu Titu, ki so ga zborovalci ponovno pozdravili a dolgotrajnimi ovacijami. Te ovacije so se nadaljevale tudi med njegovim govorom. 5toti.soči so navdušeno pritrjevali odločnim maršalovim besedam, da naj Trst postane internacionalno mesto, vse slovensko ozemlje pa naj se priključi Jugoslaviji.
KLOFUTA NA PRAVEM MESTTJ
Med govorom maršali Tita je prišlo na stranski iribuoi do inci-
denta, ki ga povzročil v Ueogradu akreditirani drvpisnik italijanske agencije ANSA Stofano Terra. V skupini novinarjev, ki smo prisostvovali slavnostni prj.-iluvti» jc Terra s svojim vedenjem takoj vzbudil pozornost Medtem ko so vsi tuji in domači novinarji stoje pričakali prihod maršala Tita, so je Terra, močno vinjen, zvrnil v travo. Seveda mu to ni bile dovolj in je začel na vse načine žaliti ljudi okrog sebe, zlasti ,pa Še Garibal-dinca A Ida .Bressana, češ da je sramotno, da je med zastavami brigad tudi italijanska izastava, da je Italija žrtvovala za te kraje na Sabotinu 30.000 vojakov itd. Nato se je začel nodostojno vesti tudi proti tovariši-cani, ki so bile na tribuni, dokler mm ni ena od njih prisolila krepko klofuto.
Na zahtevo domačih in tujih novinarjev in drugih prisotnih sta dva organa Ljudske milice odstranila Terro s sllaivnostnc.ga prostora in ga
odpeljala v Ajdovščino.
XXX
Trije dnevi so minuli .po prazniku na Okroglici, ipa vendar je šo ¡povsod govora samo o tem. Koliko lepih trenutkov smo doživeli ob tabornih ognjih, na številnih prireditvah, .ob prepevanju pesmi in vzklikali ju enotnosti primorskega ljudstva in vseh narodov Jugoslavije. Proslave so se množično udeležili tudi Triačani in številni Slovenci, ki žive v Italiji. Kljub neštetim oviram so ¡prihiteli na Okrogli,eo in skupaj z narodi Jugoslavije, manifestirali bratsko povezanost .in enotnost. Okroglica je bila en sam mogočen tabor ljtudi, ki so povedali vsemu svetu, da tu tujec nima kaj iskati in da se bodo z vsemi silami borili, da se ohrani mir v tem delu sveta. Italijanskemu imperializmu pa so še enkrat povedali, da je tu narod- ki je sposoben in odločen braniti vsako ped svoje zemlje.
¡L. O.
Svečana
Ko so preteklo zimo sredi docem bra .zapeli .v Novi vasi (krampi na Stari mlaki, skoro nihče ni verjel, da ¡bo .Kulturni dom tako ¡hit.ro zgrajen. Danes na tistem mestu ni več mlake, tam stoji stavba, ki nosi napis: ¡Ktuiltannii (dom »Zmaga« Nova vas.
Kogarkoli si v nedeljo, 30. avgusta, srečal, ti je vedel .povedati zgoraj navedeno besede. Vas jc bila
PREDSEDNIK VAŠKEGA ODBORA 'SZDL V RAKITOVCU NI VREDEN BITI ČLAN TE ORGANIZACIJE
Predsdnik vaškega odbora SZDL v Rakitovcu v Istri, ki vrši službo prometnika na postaji JDŽ misli, da je njemu dovolj dobra služba pri JDŽ, organizacija SZDL, katere je v vasi Rakitovec predsednik, pa mu je deveta briga.
Odkar je bil izvoljen ni niti enkrat sam sklical seje vaškega odbora, kaj šele maso,mi sestanek; zamišlja si, .da če je član ZK, da mu niliče ne more ničesar niti nima pravice kritizirati. To dela raje le on sam skupno z nekaterimi nergači, ki jim naša ureditev ne diši. Po njegovi zaslugi je v tej vasi po njegovi izvolitvi zavladala velika pasivnost.
Tak odnos je ta gospo-d« zavzel tudi sedaj pri pripravah za udeležbo na proslavo na Okroglici. V vasi Rakitovec sploh noče sklicati masovnega sestanka članov SZDL, kjer bi se tam objasnil pomen in jih seznanil s proslavo na Okroglici. Ko mu je občinski odbor SZDL Podgorje poslal iza udeležence sipominske značke jih je ta kratkomalo zavrnil z oholim odgovorom, da njega te značke ne brigajo. V Rakitovcu ipa se prebivalci sprašujejo in se čudijo, kalko da v njiiihovi vasi ni nikogar, ki bi sprejemal prijavi jence za udeležbo na ¡proslavi. 'Potrebno je, da se člani SZDL vasi Rakitovec se-stanejo brez njega in ga tam razkrinkajo kot nevrednega člana SZDL ter si izvolijo novega .predsednika. Prav bi tudi bilo, da bi se nad takim prometnikom nekoliko zanimala tudi direkcija JDŽ,
L V
praznično okrašviniu, 'kar so bili ljudje sredi največjih priprav za (proslavo 10-letnice ustanovitve primorskih brigad. Ljudstvo jo tako ¡praznovalo novo .zmago: leta 1913 je šlo s puško v boj za svobodo, danes (po desetih letih, pa z ibakljo rprosvete in (napredka v socializem svobodnega ljudstva.
Za ta pomembni .dan so Kulturni dom po/polnoma ¡dogradili .in ga iz-ročili svojemu namenu. Na pročelju iso odkrili marmornato .spominsko ploščo z najpisom: Vam. sinovi naši, ikii. ea svobodo Idali iste življenja, poklanjamo naš Dom .kulture.
MKUD St. Peter - Nova vas, ki bo šele zdaj svobodno zadihalo, se z ostalimi ¡kraji obeh vasi dobro zaveda, kaj ¡pomeni ¡Kulturni dom z dvorano za prireditve. Vsi vedo, da jo bilo to mogoče doseči le zato, ker je tu ljudska oblast.
•Društvo čaka letos še ena slav-uiost: odkritje Kulturnega doma v Sv. ¡Petru. Tako bo prosvetno društvo lahko še ¡bolj zaživelo. Že letos v oktobru ¡bodo izvedli reorganizacijo društva, ki jc že v pripravi. Izlet, ki so ga aktivni ¿lani društva itzrvc|d1|i im tako omogočili ogled precejšnjega dela Slovenije, je Ml predpriprava, V oktobru bo tudi redni letni občni zbor.
Gojkovič Avgust
V Sečovljah so imeli pretekli teden lc-.po kulturno elavnost. Slovesno so otvorili novo 5-razrodno slovensko šolo. Tovariš Hrobat je pozdravil navzoče, ki jih je bilo nad 500 in zastopnika OLO Koper tov. Abra-ma, zastopnika JLA podpolkovnika Jevšnika, zastopnika sindikatov tov. Janeža, učiteljstvo sosednih šol, rudnika in predstavnike množičnih organizacij. Nadalje je tov. Hrobat .poudaril veliko skrb, ki jo ima ljudska oblast za razvoj šolstva. Nova šola in stanovanjska stavba za osebje je zahtevala nad 30 milijonov dinarjev.
Leta 1906 jo »Lega nazionale« zgradila v Gorgu ipotujčevalnico za Slovence, kjer so učili slovenske otroke italijanskega jezika. Leta 1945 je osvoboditev prinesla slovenske šole, sedaj pa imajo v Sečovljah še novo šolsko poslopje, ki je eno najlepših v okraju. Prihodnje leto bodo tu obnovili italijansko osemletko.
Pri kulturnem delu svečanosti jc nastopila godba na pihala JLA iz Portoroža, pionirski pevski zbor slovenske in italijanske šole in pevski
mow® t Sečovljah
zbor »Svobode« iz Sečovelj. Zahvalili so se ljudski oblasti za šolo in obljubili maršalu Tihi, da se bodo J marljivim učenjem in lepim -vedenjem oddolžili za tako skrb.
Ob tej .priložnosti je krajevna Zv eza borcev podelila spomcnico svojcem ¡padlih borcev.
H. L.
MRASmVlJE
Te dni je zaključila svoje delo v Jlrastovljah in se vrnila v Ljubljano 8-članska ekipa ljubljanskega Instituta za varstvo spomenikov. Na podlagi raziskovanj, ki so jih procesorji omenjenega inštituta že izvršili v letu 1950, je letošnja ekipa praktično izvedla vsa potrebna dela v cerkvi v Zanigradu in Hra-Gtovljah v Istri. Da bi odkrila vse Xreske in napise, verjetno iz XVI. stoletja, je najprej odstranila razna beljenja in ves omet, ki je bil tam več stoletij. Obenem je s cementom utrdila zgodovinsko važno obzidje, ki obdaja cerkev v H ras tov-ijah, da bi tako preprečila nadaljnje razpadanje.	ž. M.

»i —\*rrTfnrrra

Slavolok v Semedeli
Dekleta, ki so na Okroglici prodajala -»Slovenski Jadran«
»To ni samo Primorska, to je vse-■narodna proslava«, je izjavil v nedeljo nekdanji aktivist na Okroglici.
Res je bilo tako. Prej skoraj nepoznan kraj, se je v soboto in nedeljo spremenil v velikansko taborišče — mesto z nad 300.000 .prebivalci. Pozdravljanja in objemanja med starimi borci in aktivisti ni bilo ne konca ne kraja. Mnogi se niso več srečali že cd osvoboditve sem, zato pa je ¡bilo snidenje na O-kroglici še bolj tovariško prisrčno, lic bolj toplo.
Videli smo ponovno snidenje dveh takih borcev. Prvi je po osvoboditvi znova povzel nekdanji poklic delavca, drugi pa je v Ljubljani dovršil visoke šole in postal umetnik-kipar, ki je že izgotovil več spomenikov padlim borcem. Med nji-rjna ni bilo nobene stanovske razlike, pozdravila sta se kot nekdaj v borbi. Želja obeh je bila: Na O-kroglici se bova srečala. In sta se aes srečala, kot so se srečali sto in isto tisoči.. .
Posebno mesto so izbrali tudi na-t;i taborniki iz vse Slovenije, ki jih je bilo nad 800 in so postavili 80 ¿šotorov. Slovenskim tabornikom so r>e pridružili tudi taborniki iz Srbije, Hrvatske in Makedonije. Zvečer so razvili svoj prapor in zakurili taborni ogenj.
Prihod tovariša Tita. Kako je zvalovila ogromna množiva, ko se «e ob 10, uri prikazal tovariš Tito s svojim spremstvom. S kakšno vnemo so ves teden prej vsi ti ljudje po vaseh Primorske postavljali slavoloke, mlaje in krasili hiše. Da bo Tito videl, kako smo ga pričakovali
in kakšen sprejem smo mu pripravili, je bila misel vseh. Kako ne bi s navdušenjem sprejeli človeka, ki je na čelu partizanov stopil v borbo proti tistim, ki so tlačili Primorce in skrunili vse, 'kar je bilo najlepšega, skozi dolgih 25 let! Zdaj je tu! Zdaj je med nami! Živel Tito, je vroč in navdušen vzklik sto->'sočev,( ki so dobesedno pokrili hrib in dolino...
Razumljivo, da je Titov prvi pozdrav in voščilo borcem primorskih brigad. Čakali so ga nestrpno, čakali so, da bo spregovoril o vprašanju, ki je za Primorce in za Jugoslavijo vsa leta po osvoboditvi, važno vprašanje. Čakali so, da bo povedal odločno besedo včerajšnjim požrešnim tujcem, ki so sejali smrt, razdejanje in požare po naših va-peh zato, ker se je ljudstvo uprlo, fcer ni hotelo prenašati tujega jarma in tujega gospostva.
Jasen glas pionirja, ki pozdravlja tistega, ki je z borbo vrnil Fri-piorcem šole v materinem jeziku in mu poklanja šopek, je presunil v plobino občutja še marsikatega starega partizana. Slišali smo borca, yd je imel na prsih poleg odlikovanj tudi partizansko zvezdo borca iz le-ita 1941, ko je dejal:
»Pred ženo sem skril solze, ki so mi privrele ob tem prizoru iz oči, pred teboj jih ne morem. Kot šolarju mi je italijanski učitelj zlomil dve ravnili na glavi in mi nato še pljunil v obraz, Naše šole, to je tisto veliko, kar smo 'tudi priborili najmlajšim.«
V senci visokih hrastov je sku-
pina Italijanov s Koprskega pazljivo sledila besedam Tita. Eden, ki je bil vešč hrvatskega jezika, je pproti prevajal glavne misli govora. Ko je Tito našteval grozodejstva, ki jih je fašistična vojska zakrivila tna naši zemlji in nato pribil: ¡»Ne, cone A ne boste okupirali!«, so odločno pritrjevali.
Med Tržačani, kii so Hjub oviram prišli v tako velikem številu |na Okroglico, jih je bilo nekaj, ki niso mogli verjeti, da Tito tako brezskrbno hodi tod. Eden je vpraševal :
»Kje pa je njegova telesna strada? Kje so miličniki? Kdo dela Ted?«
Tovariš ki je to slišal, mu je odgovoril :
»Ali ne vidiš, telesna straža smo ;ni vsi, kar nas je tu in tudi za red skrbimo sami«
Med ogromno množico, ki je bila zadaj v gostem grmovju, je bil majhen otrok, ki je zaprosil očeta:
»Dvigni me, očka, da bom tudi jaz videl Tita,«
Seveda mu je bilo takoj ustreženo.
»Ga že vidim, očka«, je veselo E&ploskal z majhnimi rokami.
Ce bi hoteli našteti vse take prizore, bi imeli premalo prostora na teh straneh. Podčrtati pa moramo pno: Vsi udeleženci proslave so občutili, da je Tito povedal to, kar so že dolgo časa želeli, da zvedo onstran meje. Osnovno misel so že prej napisali na oboke številnih slavolokov. Ta misel pa je bila: Nikdar več pod Italijo! Tukaj je Ju-tgoslavtija!
S potovanja po Brniški dolini
(Zgodovinski drobiž)
Ko so nekdaj starodavni vojščakl (ne vem več pred koliko stoletji) prodirali prav do Lukovnika, kjer se Braniška dolina najbolj razmakne, so so jim junaški predniki Franceljna, Pavleta, Krse in drugih silovito divje postaviti po robu. Od takrat nosi vsa dolina poleg slave tudi odrešilno ime »Branlca«. Od tod verjetno izhaja navada, da so Izpod Lukavnice tako domišljavi in še dandanes nekateri tovariši tam neverjetno vneti.
V	'težkih in krvavih dneh narodnoosvobodilne borbe je bila Bra-nica zavedna partizanska vas. Prava zibelka partizanstva za celi okoliš. Prvi borci, tako zvani »naši fantje«, so začeli delati že leta 1941. Ob soudeležbi domačinov so ustanovili prvo četo nove vojske ea borbo proti grabežljivemu tujcu, za staro pravdo in svobodo. Koder sedaj pasejo miroljubni BraničarjI svoje črede, so neštetokrat pokale puške in brzostrelke, imeli hajke in krvave svatbe... Marsikateri tovariš je z lastno krvjo namočil braniško zem-jljo, za uresničitev tistega, za kar se je vsa Primorska borila skozi stoletja...
Na splošno so Braničarji dobri vinski bratci. Te odlike tukaj visoko cenijo. Dušo je treba od časa do časa poplakniti, sicer se preveč za-praši. Tega pa bog in vrag ne dajta 1 Sicer so sedaj glede tega nekako v zadregi, ker je gostilna začasno zaprta. Za morebitnega romarja pa je vseeno. Za silo in potrebo Je vedno pripravljena soba pri Kodretovih.
Zešlo se Braničarji zavzemajo za koristi naše svete vere ln popravilo mrtvašnice. Samo to je — pomanj-
Kobariški borci so obiskali matajurške planine
V	počastitev desete obletnice u-stanovitve primorskih partizanskih brigad je skupina 35 starih borcev in aktivistov iz Kobarida organizirala obisk partizanskih krajev v mata-jurekih planinah. Med nijmi sta bila tudi bivši komisar brigade Simona Gregorčiča tov. Zorko in bivši komandant operativnega štaba za Zapadno Primorsko tov. Branko.
Na pot so odrinili 22. avgusta popoldne. V matajurskih planinah so obiskali razne bunkerje in si ogledali mesta najznačilnejših partizanskih borb. Zvečer so imeli v planini partizansko večerjo na prostem in ob tabornem ognju obujali spomine na slavne dni partizanskih borb.
Naslednjega dne so obiskali obmejno karavlo v planini Matajur, kjer so s tamkajšnjimi graničarji odigrali tekmo v odbojki in skupaj zaplesali kolo. Nato so odrinili v izrazito partizansko vas Jevšček, kjer jih je prebivalstvo navdušeno pozdravilo. V tej vasi so se ustavili vse partizanske brigade na poti v Benečijo. Zbrane vaščane je najprej s kratkim nagovorom pozdravil Jože Gruntar, ki je bil med NOB partizanski učitelj v vasi, nato pa sta govorila še tov. Zorko in predsednik mestne občine Kobarid Ivan Kurin-čič. Ob koncu so kobariški borci obdarili vse družine v vasi s paketi.
Seveda so se tudi fotografirali skupaj z vaščani in graničarji.
Stari kobariški borci so nato obiskali še partizansko vas Livek, kjer so skupaj z vaščani organizirali partizanski miting. Tudi v tej vasi so naleteli na prisrčen sprejem in so ob njihovem prihodu po vseh hišah izobesili zastave. Na mitingu je bilo na sporedu več pevskih in recitacijskih točk govorila pa sta tov. Zorko in Ivan Kurinčič.
Izlet starih kobariških partizanskih borcev je zelo r&zglbal prebivalstvo matajunskega kota, ki se prav tako kot ostala Primorska pripravljal na zgodovinsko obletnico.
I—
kljivost, napaka ali odlika, nisem mogel razvozljati — da stroškov in prispevkov nočejo vzeti nase. Na tihem se celo jezijo na Kmečko delovno zadrugo, češ oni bogatijo in naj bi kar ti vse to lepo uredili in popravili. Sedaj slavijo še osemlet-nico ustanovitve posebnega. glavnega stana za takojšnjo popravilo pokopališča in mrtvašnice. Za komandirja in ravnatelja tozadevnega sklada so imenovali tovariša Bren-clja, 1q zadeve nikakor ne pušča vnemar. Vztrajno ln požrtvovalno ■ odlaša z delom pozimi aia poletje, poleti pa zopet na zimski čas. Vse to seveda zaradi zloglasnih »strokovnih« ovir. Ta promenada mlatenja prazne slame se vrši iz leta v leto. Sam Brencelj pri tem »ja-mra«, kakšen velikanski križ si je naložil na ramena.
Drugače pa je v Branici še ved-dno tako: če hočeš vživati javen ugled pri tistih, ki so zaverovani v preteklost, je nujno potrebno, da hodiš k maši, da nisi član Kmečke zadruge. S takimi novotarijami si, dragec, za vedno pogubljen v očeh tistih učenjakov, ki delijo tukaj ugled po dogmah.
Tudi lov prispeva svoje k rasti osebnega ugleda. Pravijo, da so se nekateri Braničarji samo zaradi tega vključili v lovsko družino.
Srečno za danes! Prihodnjič pa še kaj o gozdni upravi in gozdovih pokojnega Fabianija, ki so po agrarni reformi postali splošno ljudsiko premoženje, o vaškem pododboru Rdečega križa, o občinskih odbornikih in o literatu, ki poleg občinskega opravlja tudi — poslanstvo cerkvenega odbornika in tako naprej...
Popotnik
V KOBARIDU BODO GRADILI KMETIJSKO SOLO
•Kmetijska nadaljevalna šola je potrebna >ne. samo Kobaridu, temveč vsemu tolminskemu okraju. Občinski ljudski odbor v Kobaridu polaga temu vprašanju primemo pa/njo in je, sklenil, da se v d oglednem času začne 7. gradnjo. Prav gotovo bodo t.l sklep pozdravili vsi napredni kmetje in ¡prebivalstvo tolminskega okraja. V tej šoli bodo mladi kmetje dobivali potrebnega teoretičnega in strokovnega znanja, kar jim bo v praktičnem življenju prišlo prav.
Dela pri gradnji novo mlekarne napredujejo. To bo največji obrat, kar so jih na Tolminskem zgradili zadnja leta. Dnevna zmogljivost bo 20.000 litrov mleka. To jc potrebno, ker ima pTav Kobariška največje, število goveje živine. V Kobarid bodo vozili mleko celo iz Bovškega in Breginjskega kota. Poslopje mlekarno bodo v 'kratkem že pokrili. Predvidevajo, da bo mlekarna dograjena do jeseni prihodnjega leta.
Jan
Za nedeljo 27. septembra 1053 pripravlja Okrajni odbor Rdečega križa Sežana v sodelovanju s Svetom za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Sežana ter Okrožno sanitarno inšpekcijo iz Nove Gorice, večjo množično zdravstveno akcijo v Brkinih, Središče le akcije bo v Obrovem, zajela pa bo vse vasi občine. Podgrad in delno občine Materije.
Po leg lokaln ih zdravniko v, den listin', veterinarja in medicinskih sester bodo v akciji sodelovali šc Specialisti in tehniki iz drugih okrajev, med njimi ginekolog in oukolog, dalje. sanitarni tehniki, rentgenski operaterji, bolničarke itd.
Posebna zdravniška ekipa bo imela pregled žena nad 50 let starosti po .vaseh, kjer je bilo zadnjo čase več primerov rakastih obolenj. Druga ekipa bo izvršila splošni zdraviliški, denlisti pa zobozdravstveni pregled vseh 575 šolskih otrok iz Šol Podgrad, Starod, Sabonje, Golac, Prc-
® □ SI
snaga w
v V\	s," s	s,	»
Eden izmed 6 slavolokov v Sežani
Ko sem bil med vojno kot partizan pri našem pesniku Trinku, mi je o svojem ljudstvu dejal, da je to narod, ki ne more in ne bo nikoli umri.
Med Idrijco, Nadižo in Furlanijo je kos zemlje, katerega sem že prej poznal pod imenom Slovenska Benečija. Več kot toliko o tem ozemlju nisem vedel. Italijanska šola, -ki me je vzgajala, pač ni čutila potrebe mi kaj več povedati o tem našem koščku zemlje in -ljudi.
•Narodno osvobodilna vojna pa me je leta 1944. zanesla prav v ta predel slovenske zemlje, čudni občutki so me obhajali. Ko sem se bližal Idrijci, nekdanji avstrijsko italijanski meji, sem se začel nekoliko temeljiteje zanimati za Slovensko Benečijo, za imena krajev, običaje ljudi, govorico in podobno.
Ustavil sem se v Bajtih v Brdih. Od tu sem šel z domačinom na hrib nad vasjo, od koder mi je začel razkazovati Benečijo, ki je ležala pred nama. Takoj preko Idrijce je Podrob, nad tem je Kodrmac, tam Podbonesec, tam zadaj Trbilj pod tem Hlodiič, pa Platac, pa Lom-baj, Topolovo, Kras, Cupci, Sv. Peter Slovenov itd. itd. še celo vrsto lepih imen, 5d. zgovorno pričajo njih pripadnost, kot bi jih usoda sama
izbrala v dokaz, da je to kos slovenske zemlje.
Benečija je vsa zelo hribovita in vsa pogozdena. V glavnem je poraščena z velikimi kostanjevimi gozdovi, med katerimi so visoko pod vrhovi, kot lastovičja gnezda pri-slonjene vasice. Ves čas, ko jih gledaš, imaš občutek, da bodo zdaj zdaj zdrknile v dolino. Okrog vasi so prav tako po veliki strminah manjše zaplate obdelane zemlje, kjer si Benečan pridela za nekaj tednov koruzne moke in krompirja. Benečan živi zelo zelo skromno. Glavna hrana je koruza, kostanj in sirotka. Kostanj zamenjuje v Furla-niji za koruzno moko, iz katere peče na zelo primitiven način kar na ognjišču pod plehnato posodo, na katero naloži žerjavico, koruznjak, katerega zamaka s sirotko. Kava, i-talijanski makacroni, riž in druga običajna hrana so za Benečane le pravljične jedi. Kljub visoko razviti italijanski industriji ne pozna Benečan ne traktorjev ne drugih obdelovalnih strojev. Se celo plugov je v Benečiji zelo malo. Vsa dela na svojih strmih zaplatah opravlja z lopato in motiko. Vso zemljo,
warstwu
V začetku septembra bo začel veljati odlok o zdravstvenen varstvu v okraju Sežana, ki ga je pred nedavnim sprejel OLO in 'ki je objavljan v 28. številki Uradnega lista LRS.
Odlok predpisuje važne ukrepe za varstvo ljudskega zdravja in-higiene zaradi zatiranja nalezljivih bolezni iter uvaja nadzorstvo nad vzdrževanjem snage na javnih prostorih, nad prometom z živili, nad gostinskimi obrati, nad napravami za preskrbo s pitno vodo, nad stranišči, gnojišči itd.
Vse javne prostore, ulice to trge morajo občine trajno vzdrževati čiste in snažne. Lastniki hiš, gospodarskih poslopij in lokalov morajo vzdrževati te in javne prometne prostore pred njim vedno čiste i!n
snažne. Smeti, gnoj, odpadke in druge nesnage ne smejo odlagati na javnih prostorih, zlasti ne na ulicah, ter jih morajo odnašati ali odvažati na primerna mesta, ki jih odloči LO. V strnjenih in prometnih naseljih je prepovedano na javnih mestih odmetavati odpadke sadja, zelenjave, papirja in podobno. V ta namen so dolžni občinski LO postaviti primerne košare za odlaganje drobnih odpadkov.
V zvezi z nadzorstvom nad trgovinami, gostinskimi obrati itd. predpisuje odlok ukrepe za pravilno ravnanje pri prometu z živili in njihovim shranjevanjem, za osebno higieno in snago osebja ter lokalov, ki morajo ustrezati vsem splošnim in posebnim higiensko-zdravstve-nim predpisom.
Stranišča, javna in zasebna, morajo biti snažna. Kjer ni možno izpiranje s tekočo vodo, jih morajo razkuževati z apnom in drugimi primernimi razkuževalnimi sredstvi. V naseljih, ki nimajo javne kanalizacije, morajo biti vsa stranišča speljane v greznice, ki morajo biti grajene iz nepropustnega gradbenega materiala in pokrite. Iz njih se ne sme odtekati nesnaga
Za odlaganje hlevskega gnoja se smejo uporabljati samo primerno grajene gnojnične jame, iz katerih se ne sme odtekati gnojnica. Stranišč in gnojničnih jam ne smejo postavljati ob javnih cestah, ulicah in trgih, gnojnične jame pa morajo biti v primerni razdalji tudi od stanovanj.
Za prekrške gornjih predpisov so predvidene denarne kazni do 2.000.-dinarjev.
Ta odlok je bil potreben in ga vsi pozdravljamo.	K. C.
ki mu jo jesenska' in zimska neurja odnesejo v dolino, ves gnoj, vse pridelke znosi Benečan iz njive na svojih plečih.
Čudno se zdi človeku, kako more ta človek ob tako pičli in skromni hrani vzdrževati tako naporno delo. da ves dan prenaša na lastnem hrbtu težke tovore zemlje, gnoja, prireditev na velike daljave in strmine. Benečanski pregovor namreč pravi, da v Benečiji še voda v kozarcu stoji poševno. Benečani sami so pa stvarniku hvaležni, da jim je ustvaril trebuh, ker bi sicer morali še vsebino tega prenašati na hrbtu.
Naporno delo, vsakodnevne skrbi in trda okolica, ki mu je vse prej kot naklonjena, so začrtale Benečanu značaj. V glavnem je redkobeseden, zaprt sam vase. Pravo nasprotje njegovih krivičnih gospodarjev.
že ime »Slovenska Benečija« nam pove, da je to del naše, Slovenske zemlje. Malokdo je pa prej vedel, da je ta zemlja, kljub temu, da je že 90 let pod italijansko okupacijo v resnici še vedno slovenska, da se uporablja doma in na cesti izključno slovenski jezik, lep Slovenski je-
garje, Obrov, Tatre, Hrušica, Ivovči-ee in Sliv je.
Poleg tega bodo na domovih in v okolici • bolnikov TBC veterinarji pregledali govejo živino.
Ob tej priliki bodo zdravniško pregledali tudi bolnike, v kolikor so bodo sami javili, po potrebi celo na domu.. Vsi zdravniški pregledi bodo brezplačni. Razdelili bodo brezplačno precej zdravil.
A
■ v
mmw^m-
.......M Ü
P lip 1 - >
W
lilis®
Spomenik v Idriji
V	pripravah na to akcijo bodo predvidoma izvršili asanacijo vasi Obrov, kjer se bo pristopilo k splošni akciji za odpravo najbolj kričečih nehigienskih razmer in izboljšanju čistoče same vasi. Na področju Pregarij .in okoliških vasi bo zdravstvena ambulanta iz PodgTada v sodelovanju s tehniki okrožne sanitarne inšpekcije pristopila k sistematičnemu odvzemanju in analizi blata zaTadi izsleditve eventualnih baeilo-noseev tifusa. Prav talko bodo odvzeti in poslani v analizo vzorci pitne vode iz raznih najbolj kritičnih kraje.v.
V	tednu pred samo zdravstveno akcijo, to je od 1. do 7. septembra, pa bodo po vseli vaseh tega področja zanimiva zdravslveno-prosvctna predavanja, združena s predvajanjem zdravstvenovzgojnih filmov o splošni higieni, črevesnih boleznih, raku, v TBC itd.
Z ozirom na to, da jc prav na tem področju največ .pojavov črevesnih bolezni (tifusa, dizenterije), rakastih obolenj, krvavitev, kostne tuberkuloze ,raznih ekscemov in drugih kožnih bolezni, bo ta akcija ne samo precejšnjega zdravstvenega pomena, temveč tudi in predvsem v veliko korist prizadetega prebivalstva.
Uspeh te množične zdravstvene akcije in njene koristi tako za ljudi kot za zdravstveno stanje v okraju pa ni odvisen samo od zdravstvenih delavcev, ki bodo v tej akciji požrtvovalno sodelovali, temveč od so-delo-, 'anju prebivalstva samega.
Zalo naj bi se sleherni človek v teh krajih udeležil zdravstveno-pro-svetnih predavanj v tednu pred 27. septembrom in z razumevanjem sodeloval v pripravah na to akcijo, saj gre predvsem za njegovo korist.
K. C.
zik s posebnim naglasom in poudarkom na zadnjem zlogu. Kako so ponosni na svoj jezik, je bil najboljši dokaz prav med narodnoosvobodilno borbo, ko jim je bilo dano na razpolago, da si izberejo šolo. Na žalost smo imeli na razpolago le 14 učnih moči. Toda 14 vasi- se je odločilo za poučevanje v slovenskem jeziku. S podpisom mirovne pogodbe je ostala Benečija zopet pod Italijo in z Italijo so se vrnile prilike in raznarodovanje. V šolali je materinščina strogo prepovedana, otroci, ki se spozabljajo, so tudi denarno kaznovani. Ne morejo pa pregnati slovenščine izza ognjišč, iz slovenskih vasi iz človeka, kateremu je dala jezik mati, ko ga je vzgajala.
Gostoljubnost Benečanov, način, s katerim so nas sprejemali, sfcrb' za nas, ljubezen, s katero so nas sprejemali, vse to nas je spominjalo na domače kraje, na naše ljudi na Dolenjskem, zibelki upora, Gorenjskem, Primorskem.
Bili so često trenutki, ki se dogajajo le, kadar se srečajo bratje po dolgi dolgi odsotnosti, ko je že vse zbledelo, razen krvi.
In sestali so se po skoro 90 letih bratje z brati, ki niso mogli umreti kot tujčevi hlapci.	—i
Dne 15. avgusta 1953, je radio Ljubljana v jutranji oddaji objavil reportažo o stanju planinskih postojank na Snežniku in njegovi okolici, obenem pa je opisal lepote Snežnika, njegovo bogato floro; vse to pa je povezal z možnostmi obsežnega razvoja 'turizma in planinstva na Primorskem. V reportaži je grajal Planinsko društvo I-lirska Bistrica (in Pivka) ter o-meiutf, da so bili za obnovo postojank odobreni krediti in da so še odobreni, da se pa ti krediti ne izkoriščajo.
Reportaža ima veliko dobrih strani, posebno pa to, .da je postavila vprašanje Snežnika pred širšo javnost. Kljub temu pa bi bila javnost netočno obveščena, če bi se držala samo poročila Radia Ljubljana, posebno kar se tiče kreditov.
Poglejmo dejstva. Po prejetih podatkih, je po vojni v Ilirski Bistrici planinsko društvo obstajalo, prepuščeno je bilo samo sebi in ni uživalo nikjer nobene podpore. Nasprotno, planinci vedo tudi povedati o dejanjih nekaterih odgovornih ljudi nekaj let nazaj, kateri so delovanje Planinskega društva celo zavirali in mu ob neki priliki celo nakopali dolgove, ki še danes niso plačani, ali pa so jih plačali iz svojega žepa posamezni člani takratnega društvenega odbora. Slo je za večjo vsoto. Kljub takim težavam, ki jih je imelo Planinsko društvo, in ob splošnem nerazumevanju takratnih vodilnih ljudi v Ilirski Bistrici, so navdušeni planinci uspeh nabrati od časa do časa kak tisočak ali koristen predmet, s čo »Ivana Cankarja« na Svinšča-katerim so postavili planinsko ko-kih, poleg požganega hotela »Ri-fugio Gabriele D'Annunzio« na višini 1462 m sredi smrekovih gozdov, v prijazni kotlini, iz katere se lepo
Zakaj na Snežniku burja podira planinske domove
takratnim okrajnim poverjeništvom za prosveto, od katerega so prejeli zagotovilo, da tega dne ne bo v okolici drugih prireditev in da lahko nadaljujejo priprave. Tik pred usodnim dnem pa so razglasili kar pet plesnih zabav, od katerih eno v sami Ilirski Bistrici, druge pa v bližnjih vaseh. Polom otvoritve bi bil popoln, da se ni klicu planincev in njihovemu plemenitemu namenu odzvala skupina partizanov iz NOVJ in se podala na Svinščake, Izgubo Tadi pičle udeležbe so plačali člani odbora sami.
Leta 1952 je bilo v Ilirski Bistrici ustanovljeno »TD Partizan«, ki je na ustanovnem občnem zboru sprejelo sklep, da se pri njem ustanovi tudi planinska sekcija, ki naj bi prevzela Planinsko društvo v svoj sestav. Nejasnosti, ki so temu sledile, so krive za propast Planinskega društva, v katerem je ostalo le 20 veteranov od prejšnjih 160 članov. Ti niso hoteli \ pristopiti k TD Partizan in so še naprej skrbeli za »Cankarjevo kočo« in za urejevanje gorskih poti, več pa niso mogli storiti. Skupina pri TD Partizan pa ni bila sploh delavna, ker je to društvo skrbelo za druge športne sekcije.
Skupinici 20 planincev, ki so kljubovali vsem težavam, pa je padla morala, ko so jim gozdni delavci iz-rcpali in poškodovali Cankarjevo kočo.
Omenjenim moraln m klofutam, ki so jih planinci prejeli v okviru tedanjega okraja, so se pridružile še druge. V tihi dolini »Črnem dolu«, obdani od nepopisno slikovitih smrek, kjer se zbirajo cele jate sr-
Planinska koča v »Črnem d olu, nedaleč od Svinščakov.
vidi vrh Snežnika. Koča je bila popolnoma opremljena in je lahko prevzela pod svojo streho do 50 ljudi, ni pa bila oskrbovana, ampak so ključ izročali ekipam, ki so odhajale na Snežnik. V koči sta biia celo dva štedilnika, nekaj vojaških postelj in potrebna posteljnina. Za planinca na turi je to pomenilo mnogo!
»Jasno je« — pravijo planinci — »da bi bili prav radi obnovili hotel, ki bi lahko sprejel do 200 ljudi in celo več, toda sredstev ni bilo, pomoči tudi ne in še za samo kočo smo se morali trdo in vztrajno boriti, mnogokrat pa nositi na svojih ramenih potrebno opremo in celo gradbeni material iz Bistrice do Svinščakov, kar pomeni »skromnih« 19 km gorske poti pod težo kakih 40 ali več kilogramov.« Leta 1948 pravijo, da so bile vse sobote in nedelje posvečene obnovi koče in njenemu vzdrževanju. S ponosom lahko povedo, da so leta 1951 sami s svojimi rokami postavili na Sv.tnščakih spomenik padlim parti-zanom-planincem. Organizirali so slavnostno odkritje in ga skrbno pripravili v strahu, da bi jim tudi pri tem kdo ne prestregeel načrtov, kajti neuspeh bi zanje pomenil finančno propast. Povezali so se s
njadi, so planinci imeli še eno kočo. Lovski svet LRS je zaprosil pred leti za odstop te koče, na kar pa planinci niso pristali, ampak so postavili kot pogoj to, da jo lahko dajo v najem. Lovski svet se je koče polastil, ne da bi sporočil za to kakšne pogoje. Danes bi Planinsko društvo kočo ponovno lahko vzelo v svojo oskrbo, vendar bi moralo odplačati Lovskemu svetu — ako pristane na njegove zahteve — 60.000 din za nekatera popravila.
Planinsko društvo v Ilirski Bistrici je že nekaj mesecev v reorganizaciji; dobilo je ponovno v svoje vrste veliko število prejšnjih članov, poleg teh pa še nekoliko novih. Maja meseca letos je bil redni letni občni zbor, katerega prej ni bilo vsako leto. Letošnji občni zbor je nekako služil kot znak za prebujenje planinske zavesti in začetek povezanega delovanja. Nastala je prelomnica s preteklostjo, članstvo pa si je zadalo naloge, ki so se poprej zdele nedosegljive: obnovitev za vsako ceno hotela na Svinščakih, ki naj bi postali velika in zelo pomembne planinska postojanka; obnovitev koče na vrhu Snežnika samega, obnovitev Cankarjeve koče in rešitev vprašanja koče v Črnem dolu. Zadolžitev, ki Jo je prejel novi
upravni odbor, je v resnici težka. Lotil pa se je na ta način, da skrbi v prvi vrsti za obnovitev Planinskega doma na Svinščakih. ki bo stal okrog 15 milijonov. Optimizma je mnogo, člani društva pa prikrivajo skrbi in bojazni za uspeh.
V razgovoru z odgovornimi člani
Pred nekaj tedni si lahko naštel na Svinščakih poleg požganega hotela več prevoznih sredstev in nad 500 ljudi. Mnogo od teh se je povzpelo tuclii na VTh. Potfobnih obiskov je mnogo in iz raznih krajev. Ta ki obiski bi bili še številnejši, če bi delovali domovi in koče. O tem pričajo pisma in dopisnice, ki jih iz raznih krajev pošiljajo Planinskemu društvu v Ilirsko Bistrico organizatorji izletov. Vprašanja so vedno ista: »Ali je možno prenočiti pod Snežnikom?«, »Kako so zveze?« itd,
V odboru društva pravijo, da so taka pisma jasna brez komentarja, nerodna pa je naloga odbornika, ki na taka pisma odgovarja.
Ali naj Snežnik še naprej čaka na pomoč? Snežnik kliče in vabi.
Fč
Zgodovina dela in razvoja gasit-
skih društev v sežanskem okraju sega nazaj v preteklo stoletje. Ce se danes gasilci tega okraja ne morejo ponašati kot drugi, je to predvsem posledica 25-letnega suženjstva pod fašistično Italijo.
Prvo prostovoljno gasilsko društvo na ozemlju sedanjega sežanskega okraja je bilo ustanovljeno v Sežani ieta 1894 na pobudo takratnega narodnega poslanca dr. Ribaža, znanega, zavednega in vnetega kulturnega delavca. Ler,a 190M je bilo u-sta~ovljeno PGD v Materiji, kasneje v Podgradu in Senožečah.
I. Mačehovski odnos bivših oblastnikov do našega gasilstva.
Pionirsko delo teh društev je bilo trdo. Takratna protiljudska o-blast ni skrbela za kulturni in socialni, še manj pa politični napredek ljudstva, predvsem pa ne slb-
GEORGES POUKCEL:
Gasilsko društvo v Materiji leta 192}
r

IZ ZGODOVINE II DELI GASILSTVA
V SEŽANSKEM OKRÄJU
Vrh Snežnika s »Sedla« — na le vi je vidna še neobnovljena koča
venskega naroda, iz bojazni pred upravičenimi zahtevami tlačenih in izkoriščanih za odpravo narodnostnih in socialnih krivic. Iz istih razlogov niso podpirali gasilskih društev, ki so poleg gasilstva razvijala tudi kulturno življenje preko svojih pevskih zborov, godbenih odsekov itd, Z raznimi prireditvami si je gasilstvo pridobivalo potrebna denarna sredstva za nabavo opreme in
se na ta način gospodarsko krepilo. Tako je PGD Sežana že pred prvo svetovno vojno nabavilo 3 ročne brizgalne, gasilski voz za 12 ljudi, rešilni prt, cevi in lestev, popolno opremo za 48 gasilcev in 18 paradnih uniform ter še mnogo drugega drobnega gasilskega inventarja. Tudi PGD v Materiji, Podgradu m Senožečah so bila za takratne razmere zadostno opremljena.
odbora človek izve marsikaj. Tako vam vsakdo preprečljivo pove, da nobena večja planinska postojanka ni bila še zgrajena ali obnovljena z lastnimi sredsbvi planinskih društev, ampak da je pri vsakem večjem objektu levji del .predstavljala pomoč raznih organizacij, podjetij ali pa ljudske oblasti. Na to upajo tudi bistriški planinci, ki i-majo že gotov in odobren tehnični načrt, le sredstev še nimajo dovolj, da bi lahko dobili gradbeno dovoljenje, ki» jim ga gradbena inšpekcija ne more dati, dokler nimajo vseh potrebnih sredstev na kupu.
Planinci priznavajo, da so danes v pogledu planinstva precej drugačnega mnenja tudi organi Mestne občine Ilirska Bistrica in tudi OLO Postojna. Predstavniki občine in OLO so si že dvakrat skupaj s planinci ogledali razvaline stavbe na Svinščakih in ob tej priliki tudi obljubili pomoč, ki bo znašala — po najnovejših sporočilih — okoli poldrugi milijon: Skoraj vsa podjetja v Ilirski Bistrici so se tudi odzvala in obljubila pomoč v raznih oblikah, kar zopet predstavlja vrednost dva do tri milijone. Vsega tega pa je premalo in planinci se boje, da bo pri tem ostalo ter da bo zamisel izpodletela, posebno zato, ker se niso odzvala podjetja izven občine, niti podjetja izven okraja, katerim je poslalo poziv. To je tem bolj čudno, ker so ravno podjetja iz Ilirske Bistrice doslej rade volj e po svojih močeh pomagale organizacijam celo izven LRS, tako da sedaj ne morejo nuditi večje pomoči domačemu Planinskemu društvu. Postojanke na Snežniku, posebno na Svinščakih, bodo lahko služile vsakemu delovnemu človeku iz katerega koli kraja naše države ali iz i-nozemstva. Mnogi bodo lahko tam prebili svoj letni ali zimski dopust ceneje, kot je to danes v navadi drugod, zato pa bi bilo potrebno, da bi se iniciativa bistriških planincev širokogrudno podprla z finančnimi in materialnimi sredstvi.
Borba za obnovitev postojank na področju Snežnika ima še drugi smisel, ki je javnosti manj poznan, Razne kotline pod Snežnikom, posebno Črni dol, imajo odlične naravne pogoje za zgraditeve smučarskih skakalnic, s katerimi bi obogatili smučišča na tem področju. X-deja za skakalnico v neposredni bližini Svinščakov je dobra in ni nova, veliko dobro lastnost pa bi imela v tem, da traja tu sezona zelo dolgo, tudi do maja meseca. O tem danes še ne moremo govoriti, vendar, ako ne bo postojank, ne bo tako kmalu niti skakalnice.
Snežnik kliče. Njegova lepota in lega zaslužita, da se mu odzovemo,
ABOUT:
T2#
EDMOND
(Odlomek iz romana: »Povest o dobrem človeku«)
Ko sem prišel s svojimi prijatelji v tovarno, je biLa ura deset zvečer. Tri četrtine poslopja z velikimi odprtinami je bilo že v plamenu. Ogenj je silil že skoraj skozi vsa okna. Skozi, strešno opeko je silil gost dim in včasih si je utrl pot tudi jezik plamena. Od petih črpalk, od katerih so bile tri mestne in dve tovarniški, je bila samo ena usmerjena v vogal hiše, ki še ni bil v plamenih. Množica, približno dva tisoč oseb, med katerimi ste lahko opazili tudi predstavnike oblasti, okrajnega glavarja, župana, mestnega stražnika in orožnike, je s tesnobo gledala v vogal prvega nadstropja, kateremu je plamen še prizancsel.
Zdajci se je na trgu dvignil krik in videl sem le še mojega očeta, ki je — sklonjen — nesel proti nam človeško truplo. iDesel ,v'ostovoln-t-v je izdirjalo k lestvi, ki je doslej še nisem opazil, čeprav sem se je dotikal z nogo. Telo so si podajali do tal in ga ¿'kozi množico odnesli proti bolnišnici. Očeta, ki je nekaj na-
mignil svojim tovarišem, j|e oblil vodni curek, potem pa je spet izginil v oblakih dima. Čez minuto se je spet rvrnil 3 kričečo žensko v na-Točju. ¡Njegov povratek so spremljali kriki odobravanja in prvič v življenju sem slišal klic: »Živel Du-mont!«
Na trgu, kjer sem stal, je z vseh obrazov curjal pot, vse oči pa so bile kot izgorele, toda nihče se ni odmaknil niti za ped, tako pretresljivo je bilo zanimanje za nesrečo. Pri odprtem oknu so je spet prikazal oče. Zdaj je imel na rokah dva nezavestna otroka. To je bil konec. V tovarni in v mestu so vedeli, da je bil vodja delavnice edini stanovalec te hiše in da njegova družina ne šteje več kot štiri osebe. Ko so videli, da se hoče reševalec vrniti v žarečo peč, se je dvignil val splošnega ugovarjanja. Z vseh strani so mu kričali:
»Dovolj, Dumont! Spustite se dol!«
Mene samega je ta zgled tako potegnil za seboj, da sem ga ponavljal na vso moč: »Papa!«
Slišal me je, me spoznal in s konci prstov napravil kretnjo, ki sem jo občutil kot božanje.
Ta hip je kapetan Matbey, ki je vodil upravljanje črpalk, stopil do podnožja lestve in z ukazovalnim glasom dejal:
»Gasilec Dumont, ukazujem vam, da pridete dol!«
Dumont pa nazaj:
»Kapetan, dolžnost mi ukazuje naj ostanem!«
»Nikogar več ni tam gori!«
»Na končni hodnika leži nek moški!«
»Nemogoče.«
»Sam sem ga videl!«
»Se enkrat, pridite dol! Ogenj .»e širi!«
»Zato pa moram tem bolj pohiteti.«
Komaj da je spregovoril te besede, komaj da mi je utihnil n jogo v glas, že je planil skozi vse odprtine plamen in ostrešje se je s silnim tru-ščem sesedlo. prostor med štirimi stenami je bil le še en sam steber plamenov.
Noben krik se ni oglasil iz množice -pred to hišo, ki je postala grob. Slišal sem le zaleglo mrmranje, nekakšno ječanje, ki sta ga vzbudila presenečenje in sočutje ..,
\ \.
i
i y m i
««»»s»»
Vojkova brigada v Idriji
Po izbruhu pive svetovne vojne je pretila nevarnost, da bodo obstoječa gasilska društva razpadla, gasilsko orodje in oprema pa uničeni. Da se to ni zgodilo, je bila predvsem zasluga zavesti starejših članov teh društev, ki so kljub vojni vihri ne samo očuvali vso gasilsko opremo, ■temveč so tudi kot gasilci nudili nesebično svojo pomoč povsod, kjer je to bilo potrebno.
II. Italija je razpustila naša gasilska društva in zaplenila vso njihovo opremo.
Po končani prvi svetovni vojni je delovanje gasilskih društev oživelo s še večjim elanom in navdušenjem, kot da bi hoteli nadomestiti zamujeno, v prepričanju, da jim bo nova italijanska oblast nudila več materialne pa tudi moralne jiomoči kot pa oblast prejšnje Avstroogrske . monarhije. Bili so že izgledi, da se bo gasilstvo dvignilo visoko na predvojno raven in razširilo delokrog svojega delovanja. Leta 1924 je sežansko PDG z gasilskim nastopom in dobro tispelo kulturno prireditvijo praznovalo 30. obletnico svojega obstoja. Ob tej priliki je bil odlikovan z zlato medaljo zaslužni voditelj Skrinj ar Mihael iz Sežane, večletni •predsednik tega društva, ki ga je za njegove zasluge sprejelo za svojega častnega člana.
Delovanje in razvoj gasilstva, kakor tudi vseh ostalih kulturno-pro-svetnih slovenskih organizacij pa ni šlo v račun fašističnim oblastnikom. Začeli so postavljati vse mogoče ovire in so v vsaki besedi programa za prireditev ali pesmi našli kamen spotike in vzrok za zahtevo po spremembi programa ah pa celo za odpoved prireditve in to v trenutku, ko je bilo že vse pripravljeno za nastop. Ko so fašistični zatiralci iz sovraštva do vsega, kar je bilo naprednega ter je spominjalo na slovenski narod in kulturo, u-ničili vsa kulturno-prosvetna društva, so se še člani teh društev, da bi nadaljevali svoje izobraževalno delo, zadetki pod okrilje gasilskih društev, kjer so še obstojali tozadevni kulturno-prosvetni odseki.
Toda tudi ta rešitev je trajala le kratek čas. Samozvani predstavniki 2000-letne kulture so hoteli za vsako ceno uničiti vsako sled kulturnega in družbenega življenja našega naroda. V letu 1926 so zadali našemu gasilstvu, vsaj tako so mislili, zadnji udarec s tem, da so razpustili gasilska društva in vse njihove odseke ter brez možnosti pritožbe prepovedali vsako nadaljnje delovanje. Z odločbo o razpustu gasilskih društev je bilo zaplenjeno tudi celotno orodje, oprema in inventar z blagajno vred, v vrednosti 350.000.— takratnih italijanskih lir.
III. Po osvoboditvi je ljudska oblast
omogočila nagel razvoj gasilstva
V materiji in Senožečah sta bili prostovoljni gasilski društvi obnovljeni že leta 1946., v Sežani, Lokvi in Dutovljah pa kmalu pa priključitvi k FLRJ in sicer leta 1948. PGD v Podgradu je bilo obnovljeno leta 1951, Za koordinacijo med posamez-
Tolminska ima poleg izrednih naravnih lepot tudi veliko kulturnozgodovinskih spomenikov, ki tujcu . vzbujajo radovednost in zanimanje. Skoda lc, da o tem vse premalo vemo. Mislim, da bi bilo prav, če bi se na okraju pozanimali odgovorni ljudje in zbrali skupaj vse zgodovln-. ske zanimivosti Tolminsko in jih skušali dati na razpolago v majhni propagandni brošuri ali knjigi. Za danes bi rad omenil le nekaj izmed takih kulturno-zgodovinskih zanimivosti.
■Most na Soči, ki je na stikališču treh dolin in glavno prometno središče Kobariške in idrijske dolino, je bil naseljen že. od davnih časov. Na »Mirišču« so našli veliko pred-zgodoviaiskili grobov. Tu je bila že za časa Rimljanov pomembna vojaška postojanka. Pri Kozarščah so še danes vidni sledovi nekdanje rimske ceste. Najstarejši kraji na Tolminskem so Volče, Šentviška gora in Bovec. V bližini Bovca so še razvaline stare cerkvice, o kateri piše zgodovinar Simon Rutar, da je bila zgrajena v devetem stoletju.
Zanimiv kulturno-zgodovinski spomenik je cerkev Sv. Danijela pri Volčah. Ta je bila prvotno lesena, v XI. stoletju pa so jo sezidali.
Sredi Volč je vzidano nad studen-
okrašen zlati oltar iz XVII. stoletja. Poznogotska cerkvica Marije v Polju pri Bovcu ima prav tako veliko privlačnost v freskah iz XVI. stoletja.
V bovški soteski »Kluža« vzidana plošča z letnico 1613 nam pove, da je takratno leseno trdnjavo dali obnoviti bovški glavar Jurij F. Gera. Za časa Napoleonovih vojn so bile tu hude borbe me.d Avstrijci in prodiraj očimi Francozi.
Na Krnu, na Mrzlem vrhu, na Rombonu in drugod so v prejšnji svetovni vojni Italijani dve leti in pol besno naskakovali avstrijske postojanke. Danes pričajo zapuščeni strelski jarki o klanju in moriji tujca na naši zemlji. Številna pokopališča vzdolž Soško dolino od Loga pod Mangartom do Mosta na Soči spominjajo turista na brezuspešne žrtve in požrešno lakomnost nikoli sitih rimskih imperialistov. Ti sedijo danes, kot so sedeli takrat — na varnem v Rimu — ljudstvo pa so pošiljali v klavnico.
Se bolj krvavo pozorišče je bila Tolminska v narodnoosvobodilni borbi. Planina Golobar, Foni, Stol, Mija, Krn, Baška grapa, Cerkljansko in Vojsko ter drugi kraji bodo ostali še poznim rodovom v živem spominu. Nikoli ne bomo pozabili •imen kot so Vogalce, Gačnik, Mrzla
Slikovita Tolminslca — tu se Soča že umiri, kakor bi premišljevala o
nekdanjih dneh
ceni poznogotsko znamenje, okrašeno z reliefi. Letnica, ki je vklesana na stebru — 1588 — pomeni že iprvo prenovitev tega znamenja. Izhaja iz leta 1470.
Pri Tolminu se dviga sredi doline storžičasti Kozlov rob, ki je znan iz tolminskih uporov v XVII. in XVIII. stoletju. Tu so gospodovali kruti tolminski grofje in zatirali podložne kmete.
Za umetnostnega zgodovinarja je zelo privlačen kraj cerkvica v Sirži-du pri Kobaridu iz leta 1500. Ima bogato kamnoseško okrašen prezbi-terij. Zanimive so tudi freske v pozno,gotski cerkvici v Svinu. Nastala je v XVI. stoletju in ima bogato
i-upa, bolnica »Franja« partizanska tiskarna »Slovenija« in datum 27. januar 19-14,ko je po izdajstvu padlo 47 najboljših sinov Primorske. Ni ga obiskovalca tudi iz inozemstva, ki bi na obisku teh krajev ne obstal in se zavzet vprašal: Saj to ni bila resnica?! In. vendar so bili slovenski in jugoslovanski partizani zmožni prenesti napade velikanskega jekteno-mehan-ičnega vojnega stroja nacifašističnih armad — in pri tem. zmagati. Spominu padlih junakov naj se pokloni vsak, ki pride in obišče te kraje. Dali so vse. ne samo za svobodo svojega, temveč tudi za svobodo drugih narodov!
—an.
n''mi društvi je na pobudo OLO koncem leta 1948. ustanovljena O-krajna gasilska zveza. Vsa ta društva pa so bila brez vsake opreme, ■Kdo in s kakšnimi sredstvi naj preskrbi vsaj najnujnejšo opremo in orodje? Prav pri. tem vprašanju se je pokazala bistvena razlika med našo ljudsko oblastjo in bivšimi kapitalističnimi oblastniki. Z zakonom o prostovoljnem gasilstvu je urejen pravni položaj in vprašanje preskrbe gasilstva s potrebnih inventarjem, za kar skrbe LO in ostali organi ljudske oblasti.
V juniju 1949 je Ministrstvo za notranje zadeve v imenu vlade LRS podarilo gasilskima društvima Sežana in Materija dve popolni motorni brizgalni. Ob tej priliki sta obe društvi prejeli tudi pohvalo za dotedanje uspešno delo, S to pridobitvijo se je dvignila- morala in zavest članov — gasilcev. Sledile so dobave še drugega gasilskega materiala in opreme od strani DOZ in drugih. V istem letu je bil odobren kredit pet sto tisoč din za nabavo oziroma preureditev dveh gasilskih
avtomobilov in za bodočo gradnjo gasilskega doma. Medtem ko ni ■PGD Materija izkoristila kredita, si je PDG Sežana preuredila lep gasilski avto iz starega avtomobila, ki mu ga je podaril OLO Sežana. ■PGD Senožeče pa si je v tem času samo obnovilo in popravilo že propadajočo ročno prevozno brizgalno ter drugo opremo.
V letu 1952 je Okrajna gasilska zveza nabavila iz sredstev proračuna OLO novo motorno brizgalno s pripadajočim inventarjem v vrednosti 511.000.— din ter predplačala 200.000 din za nabavo avtomobila za PGD Materija. Nabava tega je povzročala precej težav, ker ni bilo mogoče dobiti za to primernega vozila. •Vendar je zadeva s pomočjo GZS •končno rešena in je PGD Materija dobilo lep avto, ki je za njegov obširen rajon res nujno potreben. K temu je veliko pripomogel tudi tov, Skočir Stane, načelnik oddelka za notranje zadeve OLO, kateremu gre za to in sploh za vso njegovo podporo gasilstvu vse priznanje in zahvala, (Nadaljevanje prihodnjič)
Gospo Zofiji Mairlelovi, ki ji je bilo čez sedemdeset let, so z višjega mesta sporočili, da ima ,pra.viieo zaprositi za-pokojnino. To je bila le odlična soznačica za besedo brca. To ravnanje se ji jo zdelo krivično an povzročilo ji je mnogo bridosti. Upala je, da bo lahko služila do osemdesetih let. Kaj bo zdaj z njenimi učenkami? V kakšne roke bodo prišle? Če bi ji bili vsaj dovolili, da bi bila šla z njimi do najvišjega razreda. Večina njenih učenk se ie borila v slovnici s prislovi. Bilo je toliko vzrokov — in kako tehtnih — toda ma najvišjem uradnem mestu jih niso upoštevali. Gospa ravnateljica je torej odšla,
Zaivetje je našla v hišici, ki si jo je bila uredila, predvidevajoč, da bo nekoč udarila ta težka ura. Privadila se je zelo, zelo težko. Bilo ji je, kakor bi bik izgubila -dragega otroka. V svoje novo sta/novanje je prišla "z praznim srcem in 7. nezaposlenimi rokami. Seveda je bil tu še njen mož. ki ga je bila vzela pred .pol stoletjem nekako iz raizstrescaiosti. Bil je v afniški kolonialni vojski imeniten podčastnik, toda danes je bil le še iztrošen, belolas starec. Upokojen je bil pred mnogimi leti. Doba, v kateri je preživljal pokoj. j>a iz njega ni napravila preveč zabavnega •družabnika. Sicer se njegova žena zanj ni (nikdar zanimala, in tako je živel zmerom pozabljen in brezkoristen v senci gospe ramateljice.
Ko ise je ravnateljica zjutraj oblekla, je vzela košarico in šla nakuipoval. Vse trgovke, pri katerih je kupovala, so bilo njene nekdanje učenke, zato se je z njimi Tada raz-govorjala. In pri tem jih je karrala, toda ne zaradi .visokih ■cetn, temveč zaradi slabega znanja slovnice. Po končanem nakupu je hitela k šoli zato, da ne bi zamudila odhoda učenk. Male učenke so svojo gospo ravnateljico vsakokrat takoj obkolile.
»Torej katera izmed vas ni imela danes v nareku nobene napake?« je vprašala.
Žal, se je izkazalo, da jih je bilo zelo malo. Tem bolje, tem bolje! Teh napak je bila celo vesela. O, v kakšnih časih živimo! In kaj jc .praiv za prav delala njihova ravnateljica?	, i
»Toda dekleta, pri izpitih boste padle!« je. še rekla, .potem pa se je vračala domov z 'lahkim srcem.
Mračno popoldne se je vleklo v neskončnost. Njen prostor je bil le pri šolskih vratih, sicer se je izprehajala po svojem majhnem stanovanju kot zver v kletki.
»Zofija,« ji je rekel nekega večera njen stari mož, poglej skozi okno! Danes je krasen sončni zahod, skoraj kakor v Afriki.«
Gospa ravna telj i va tsc za sončni zahod ni nikdar zanimala. Na nebesnem oboku, ki je spadal v zemljepis, so določali štiri strani sveta. Neodločno je pristopila k oknu in sa oprla nanj z laihtmi. Bil je reven sončni zahod, zastrt z 'diimom tovarniških dimnikov in poln vseh mogočih iz-parevanj. Toda za starca je bil tudi to afriški zahod.
»Poglej, Zafija, to tam doli, to je Atlas... tam dalje je neizmerna puščava z oazami, kjer so izviri in nad njim» palme. Ali čutiš ta vonj ? To so pomarančni gaji pri Bli-dahu ... Ah, če bi to bila videla!« Njegov glas.se je tresel od žalosti. Za njegovimi priprtimi vekami je oživljal sen mladosti.
»Glejmo, glejmo,« je rekla učiteljica presenečena, »ne izražaš se tako slabo. Morda bi znal napisati nalogo: .Kaj vidim skozi okno?' Ti fantiček, nekoliko sem te zanemarjala.«
Pravzaprav ga je zanemarjala pol stoletja. Toda ni se jezil. »Fantiček« je torej sedel in pisal. Skozi okno je-videl mnogo, videl je svoje vroče in krasne spomine, celo pravljico, vse, česar se zdaj ne bo mogel dotikati, kar je izginilo na veke.
'Učiteljica si je nataknila naočnike in začela popravljati nologo svojega ,učenca. Na koncu jc pripisila z rdečini svinčnikom pripombo: »Učenec luna dar predstave. Kaže, da se bo v prihodnosti razvil. Žal, je njegov pravopis slab.«
»Toda to isc bo izpremenilo,« se jc odločila. »Od današnjega večera naprej boš delal! Prvi narek boš pisal zjutraj, drugega pa zvečer.«
■Njene oči so se iskrile, kakor bi se bile pomladile. Trak, o katerem je mislila, da- se jc pretrgaj, je bil zopet ■zvezan. Našla jo svojo pot. Ni še bilo vse izgubljeno, zakaj ostal ji je učenec, njen zadnji učenec. Sicer pa je bil učenec zelo priden, svojo učiteljico je gledal z otroškimi očmi. Zdaj je tudi zanj udarila ura, na katero je čakal petdeset tet.
Napredoval jo presenetljivo: v nekaj •dneh je prodrl r tajnosti deležnikov, niti zložene besede mu niso več delale •težave. Dobro mu je dela najmanjša pohvala. Kadar jc bil doma sam, je s solzami ponosa v očeh prebiral, kair jc napisala 'Učiteljica: .»Kaže, da se bo v prihodnosti razvil!«; Zvečer, ko je igral v kavarni s svojimi starimi prijatelji karte, se je ponašal s svojimi uspehi: »Otroci, danes sem opravil le tri napake... in to v težkem nareku iz Ghateau-brianda. Vi toga ne razumete.« Glasno je govoril in ponosno napenjal prsi, kot bi bil v uniformi.
Žal, se je učiteljica, ko je čakala v dežju na svoje učenke, prehlaidila. Morala je. leči in kmalu je bilo videti, da se bliža smrti. Njem konce je bil tih in zelo lep. Ko je opazila, da njen stari m oži ček ob postelji bolestno ihti, je Azpregovorila. iNjen glas se je nekoliko tresel od žalosti in krivične .usode: »Moj ubogi fantiček, nekoliko prezgodaj odhajam. Prav v trenutku, ko bi bil napisal narek brea napake.«
Priljubljena igralska skupina IX. korpusa, ki je med NOB tolikokrat razveseljevala s svojimi nastopi u-trujene borce na položajiii in ljudstvo v zaledju, je sklenila od 16. avgusta do 6. septembra pripraviti vrsto letečih mitingov in celovečernih nastopov po vseh večjih vaseh. Skupina, ki je štela 24 članov, je znova naštudirala partizanske pesmi, skeče, šaljive točke, recitacije itd,, ki so jih imeli pred desetimi ileti na programu.
Fo nadvse uspelem mitingu, ki so ga imeli v Idriji 17. avg., je odšla skupina v Črni vrh. Sprejem, ki so jim ga pripravili tamkajšni prebivalci, je bil naravnost veličasten. Na vseh hišah so bile zastave, obsuli so jih s cvetjem, dvorano zadružnega doma pa je napolnilo do zadnjega kotička okrog 300 ljudi.
Na Colu niso imeli nameravanega mitinga, ker ljudje o tem niso bih obveščeni, zato so odšli kulturniki naprej na Predmejo, kjer jih je sprejelo 350 domačinov pred nekdanjim hotelom, ki so ga Nemci med borbo požgali. Zdaj stoji na istem mestu zadružni dom. V očeh poslušalcev so se pri marsikateri pesmi zalesketale solze.
Na novi postaji na Vojskem so bili domačini nastrpni od pričakovanja. Okrog 250 ljudi je sledilo programu v največji tišini, vsako točko pa so nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Kar niso jih hoteli pustiti naprej. Toda na sporedu je bil nastop v Gornji Tribuši, kjer so jih prav tako pričakovali številni znanci in prijatelji. Nekdanji aktivist jim je zaupno povedal, da je privabila skupina na svojo prireditev doslej največ hvaležnih poslušalcev.
Skupina je prespala na slami in senu po partizansko, tovarišice pa so se odpočile na mehkih posteljah. V sredo 19. avg. so se odpeljali preko Kobilice in Cepovana v Trnovo. Tu jih je pričakovala nabito polna dvorana. Reporterji ljubljanskega radia so tokrat uspeli posneti na magnetofonski trak ves njihov program. Toda treba je bilo iti naprej na Lokve. V hotelu, ki nosi ime IX, korpusa, ni bilo stiskanju rok ne konca ne kraja. Partizanske mamice, ki so si v težkih dneh od ust pritrgovale koščke kruha ali neslan krompir, so jih prisrčno pozdravile. »Kmalu spet pridite«, so jim klicale v slovo.
500 Cepovancem bo ostal miting igralske skupine še dolgo v spominu. ¡Rajanje se je .potegnilo globoko v noč. Iz Cepovana je šla pot v Lo-kovec, kjer jih je prebivalstvo pričakalo z godbo in zastavami, Na lepo okrašenem odru jim je pionirka i-zročila šopek cvetja. Program je bil za navdušene poslušalce prekratek, čeprav so mu partizanski umetniki neprestano dodajali novih pesmi.
Iz Idrije ob Bači, kjer je bil le kratek leteči miting z udeležbo 100 prebivalcev, je bilo treba iti naprej v Most na Soči. Dvorana je bila polna, še celo na oknih so viseli najbolj navdušeni poslušalci. Nad 500 domačinov, bilo je tudi 30 Angležev letoviščarjev. To je bil eden najbolj uspelih mitingov. Spet je bil program mnogo prekratek. Angle-šk-in letoviščarjem je skupina pripravila presenečenje. Napovedovalec Ivan je napovedal staro angleško vojaško posem, ki so jo med borbo
prepevali na mitingih. Tudi pri Angležih so si pridobili mnogo prijateljev, ki so jim ob odhodu dolgo mahali v pozdrav.
V Tolminu je bil obisk rekorden — približno 900 ljudi, Tolmin je sprejel skupino po partizansko. Tudi člani skupine so zatrjevali, da so se počutili v tem najbolj zapad-nem delu naše domovine kot doma.
Tudi Solkanci so nadvse prisrčno medse sprejeli partizanske umetnike. Dvorana je bila že pol ure pred začetkom mitinga nabito polna in mnogi so si zaman prizadevali, da bi si priborili prostorček v njej. Zopet isti prizori kot doslej: nenehne ovacije in spontane zahte-<ve, da morajo še in še ponoviti posamezne točke. Toda po tej predstavi je prišla do izraza utrujenost nastopajočih. Štirinajst dni neprestanega potovanja in številni mitingi, katerih so morah dodajati nove in nove točke, so jih tako utrudili, da so nujno morali spremeniti pro-gTam in si privoščiti tri dni potrebnega počitka.
Zaključne predstave na Okroglici mi bodo vedno ostale v spominu. Morda bi poklicna igralska skupina 'dosegla glede kvalitete neprimerno ¡večji uspeh, toda dvomim, da bi znala katerakoli ustvariti tako prisrčen stik s poslušalci in požeti toliko ovaGij. Neštetim primorskim ¡mamicam so stopile solze v oči, ko ¿e Irma zapela pesem Materi padlega partizana in stari borci so žejno vskrkavali vsak ton pesmi Jutri gremo v napad, ki je nekoč tolikokrat odmevala ob tabornih ognjih v primorskih gozdovih.
Zaključna točka njihovih sporedov je bila Pohod partizanske ko-
ANCKA HOČEVAR:
vJfüiU dnek
Pri svetem Roku zdaj pomlad dehti, ves hribček se je skril med cvetje, v pojočem vetru strelov jek drhti. Ste vi — med vejami onkraj
poseke?
O, puško rad3 bi v dlani sklenila — svinčeno misel! Ogenj kakor vino otajal bi vso b(pečino, ki, je v gorjupu grenkem otrpnila.
S telesa trudnega jetniško haljo, ki se, pijavka, vame je vsesala, bi strgala in poteptala — naj nosi jo vihar v neznano daljo!
Pri svetem Roku zdaj pomlad dehti, jaz pa na mrzlih palicah visim razpeta, sama, stisnjenih pesti in brez solza v ujete sive dni
strmim,
Italija, 1942.
tone. Igralci so se pomešali med množico in Joco je ponovil besede, jd so se v letih borbe tolikokrat prenašale od čela kolone do zadnjega borca: »Ali je veza?« Naj mu odgovorimo v imenu vseh, ki so v teh dneh prisluhnili partizanski ¡pesmi na mitingih njegove skupine: ¡¿Veza je!« In to je trdna, neraz-družljiva veza, ki se ni po desetih letih prav nič omajala. Primorsko ljudstvo jo je izpovedovalo na vsakem koraku v povojnih letih izgradnje ih ji dalo svoj najveličastnejši pečat na Okroglici.
L. O.
minuta
(Resnična zgodila zadružnikov v Bertokih)
Zaman sta se mučila, motor ni prijel, okvaTe pa ni bilo mogoče odkriti, Čeprav je traktorist trdil, da je v injektorjih nafta, se je mehanik hotel prepričati:
»V redu! Poskusiva še enkrat«.
»Zivio! Končno je prijel!«
Stiritalctni motor je začel delovati. Najprej počasi, nato pa vedno bolj pospešeno.
»Umiri vendar to želvo, saj ¡me bo še uglušil«, je dejal mehanik. Traktorist je znižal vzvod, želva pa je še močneje regij ala. Regulator je odpovedal. Udarci batov so postajali vse močnejši. Ves traktor je bil razgret, izpušna cev pa razbeljena, kot žebljiček v plamenih. Dušeč dim je napolnil ves prostor, da sta ga morala zapustiti...
Poln rezervoar nafte je bil na razpolago motorju. Ta se ne ustavi, dokler ne požre vsega.
Kaj storiti? Zadostuje minuta, da se motor razleti in vname traktor...
Nad garažo je senik, poleg garaže vinska klet, ¡na levi občinsko skladišče piva...
Mladi traktorist je planil skozi vrata nazaj v garažo in izginil v dimu. Takoj za njim še mehanik. Zadružnikom, ki jih je šum priklical, je zastal dih. Iz primerne daljave so strmeli v zakajen prostor, iz katerega so se slišali zamolkli udarci, pomešani z glušečian ropotanjem motorja. Se trenutek traktorist in mehanik sta planila iz dima:
»Razbila sva cevi za dovajanje nafte motorju«, sfca vsa zasopla komaj izdavila iz ust, »v motorju je še nekaj nafte. Čakajmo, kaj bo«.
Zgarani in od sonca ožgani obrazi so nepremično gledali svoje, imetje, šele čez čas je ropot začel pone-havati in končno popolnoma prenehal. Oddahnili so se. Zaskrbljenost je izginila z obrazov, oči so se znova zasvetile. »Dobro je«. Skupno so odšli v vinsko klet na kozarec.
Na zdravje, srečo in nadailjni u-speh!	Zvest Apolonio
od KOPRA do OKROG LICE
popotni zapiski
BB
V , V li
še pred italijansko-nemško okupacijo Jugoslavije so tisoče Slovencev odvedli v tako imenovane »Bat-taglioni speciali« (kazenske bataljone). Po vsej Italiji in otokih so bih raztreseni Slovenci, ki so takratni Italiji vzbujali sumnjo »nezanesljivih državljanov«. Tako se je znašlo na Sardiniji okoli 5000 Slovencev, ki so kot povsod začeli z or-
Ljudsko gledališče iz Kopra je pred proslavo na Okroglici odšlo na gostovanje po Primorski, kjer je v petih krajih uprizorilo igro partizanskega pesnika in pisatelja Mateja Bora: »Težka ura», člani koprskega teatra smo se odpravili prejšnji torek popoldne na turnejo po Primorski. Naložili smo svoje stvari na »Karolinco« in se odpeljali preko Rižane proti Her-peljam, kjer smo imeli zvečer svoj prvi nastop izven koprskega okraja. S krajevnimi faktorji smo se dogovorih, da bodo pred našo igro nastopili domačini s svojim pevskim zborom. Herpeljčani so nas ob prihodu zelo lepo sprejeli. Takoj, čim se je dvignil zastor, je bil vzpostavljen med odrom in publiko tisti kontakt, ki si ga želi vsak igralec. Gledalci so s pozornostjo sledili tako našim recitacijam, kakor tudi igri sami. Po predstavi smo skupno z domačini posedli okoli mize in v prijetnem pogovoru so nam minevale ure. Povabih so nas, da jih še kdaj obiščemo. Z veseljem smo jim to obljubili.
Naslednji dan smo nastopili v I-lirski Bistrici. Kot je bil obisk v Herpeljah nadvse pričakovanje velik, pa v Ilirski Bistrici ni bilo tako. To se je tudi občutilo med igralci in tudi med maloštevilno publiko. Kaj je vzrok tako slabi udeležbi, to
zadnjega kotička napolnilo prostrano dvorano, je z zanimanjem sledilo našemu sporedu.
Naša pot pa nas je vodila naprej proti Okroglici in naslednja poštarja so bile Dutovlje. Dvorana, v kateri smo nastopili, je bila do zadnjega kotička, napolnjena.. Zbralo se je staro in mlado, ki je z zadovoljstvom sledilo programu. Najprej je-domači pevski zbor zapel nekaj pesmi, slediil je govor, nakar so člani koprskega gledališča recitirali pesmi partizanskih pesnikov, odigrali' smo Borovo »Težko uro« in za zaključek je zopet zapel pevski zbor.
Se enkrat smo morali zaigrati in to pot pred občinstvom v Novi Gorici. Da bi prišli v Novo Gorico v čim bolj prazničnem razpoloženju, smo v soboto dopoldne okrasili naš avtobus z zelenjem, z rožami in s parolami. Hoteli smo, da pridemo na Okroglico v tistem veselem in svečanem razpoloženju, ki se spodobi za tako velik praznik.
Povsod, kjer smo se vozili od Kopra pa do Okroglice, povsod so bile vse hiše v zelenju in zastavah, ob' cestah pa so stali slavoloki, ki so pozdravljali udeležence velikega partizanskega tabora. Vsa Primorska se je odela v svečano obleko. V nedeljo dopoldne je celotni kolektiv našega gledališča prisostvoval svečanostim na Okroglici, v
Invalidski pevski zbor nastopa na Okroglici.
je bilo vprašanje, ki smo si ga zastavili in na katerega si nismo mogli sami odgovoriti.
Iz Bistrice nas je povedla pot v Divačo. V veliki dvorani novozgrajenega Zadružnega doma smo imeli res lep večer. Zopet, prav tako kot v Herpeljah, je tudi tu nastopil domači pevski zbor in zapel nekaj pesmi. Pred našim izvajanjem nas je pozdravila mladinka, nam želela dobrodošlico, nas povabila, da jih zopet obiščemo in nam poklonila šopek cvetja. Ljudstvo, ki je do
poznih popoldanskih urah pa smo se napotili med stotisočglavo mno žico zopet domov proti Kopru.
Petdnevno gostovanje po Primorski nam bo ostalo dolgo časa v najlepšem spominu, radi gostoljubja in prisrčnosti, s katero so nas pozdravili povsod, kjerkoli smo bili. Sklehli smo, da bomo še in še obiskali te kraje, v katerih smo gostovali, pa tudi druge primorske vasi, v katere nas pot ni zanesla zaradi pomanjkanja časa.
Igor Pelan
Pevski zbor nSimon Gregorčič« v Marseillu {Francija)
ganiziranjem pevskega zbora. Nastal je tako 22-članski moški pevski zbor, ki ga je vodil tovariš Alojz Pavlin iz Kromberga, učenec danes že pokojnega skladatelja Vinka Vo-dopivca.
Po kapitulaciji Italije je Sardinijo zasedla ameriška vojska. 2e po nekaj mesecih so vse Slovence premestili na Korziko, kjer so morali Slovenci prav tako garati za Američane kot prej za Nemce na Sardiniji. Pevski zbor je aktivno deloval ves čas bivanja na Korziki. Kmalu pa so Slovence premestili v Marseille v Francijo. Tu je pevski zbor kmalu narasel na 60 pevcev. Najtežje vprašanje za pevski zbor je bilo pomanjkanje izvirnih domačih pesmi. V Franciji pa smo tudi te dobili s pomočjo jugoslovanskega komiteja. Tedaj je pevski zbor začel res napredovati. Naštudirajt je nad 40 partizanskih pesmi. Zbor je nastopal za slovenske in ameriške čete, na radiu, po raznih taboriščih, v gledališčih in večjih krajih Francije, tako v Lionu, Grenoblu, Marseillu in drugod. Nastopal je tudi po štiri in večkrat na teden. Vsega je priredil nad 300 nastopov.
Po vrnitvi v domovino j e zbor nastopil tudi v Postojni.
Od takrat pa vse do danes o tem zboru ni bilo več glasu.
ALBIN OGRIN
Slovenski knjižni zavod je kot 63. zvezek svoje Male knjižnice izdal knjižico »Pesmi Mirze Safija«, ki vsebuje 71 pesmi (nekatere v V. oddelku so le modri reki). Izbor je prevedel pesnik Matej Bor, »Spremno besedo« pa mu je napisal B(oži-dar) B(orko). Iz nje izvemo najpotrebnejše o pesniku in miistanku poezij, da jih lahko pravilno beremo in tolmačimo.
Avtor teh pesmi je nemški pesnik Fridrich von Bodenstedt (1819— 1892). Dolgo vrsto let je bival na Vzhodu (Armeniji, Zakavkazju, Mali Aziji). Tu je najbrž v resnici spoznal nekega mirzo (učenega človeka), ki mu je svoje pesmi pokazal. Nemec jih je po svoje prepesnil, nekatere pa sam spisal.
Za naš evropski okus so te pesmi nekaj posebnega, nam malce tujega. Povračajo se isti ah vsaj zelo podobni elementi, ki jih poznamo že iz prevodov kitajske poezije. Veliko vzporednic bi lahko postavili med Safijem in kitajskim pesnikom Li-tai-po. ženske, ljubezen, ki je elementarna, klic k uživanju, opozorila, da se nam bliža smrt in naj zato izrabimo sleherni trenutek, da se na užijemo vsega, kaj nam svet
nudi. Včasih se pritihotapi cinični odnos do življenja. Tudi tu ima vino svojo veliko vlogo. Modrost, ki jo razsipa po pesmih, je pradavna, vendar vedno sveža.
Navedel bi nekaj primerov te modrosti :
Cnj, kaj pravi ljudski rek: kdor resnico ljubi, naj vajet vzame že v roke, kdor resnico tnhta, naj že v stremen;'» da noge, kdor resnico zine, naj krila ima, ne pa roke. Jaz pa: kdor to laže, naj s palico ga počaste.
ali: Le-ta, ki z grobo rad roko Sad lepim se spoeabi, naj ve — le diamant lahko drag diamant obrabi. In še: Kdor hoče prav ljudi in svef
nmeti,
mora globoko v svojo dnšo zreti. Kdor hoče sebe samega spoznati,
ta v sebi samem več ne sme ostati,
»
Taka in podobna mesta najdemo raztresena po ceh knjigi. Čeprav nam bo knjiga do neke mere ostala tuja, vendar smo lahko prepričani, da bomo z branjem teh pesnil veliko pridobili.	mh.
ZANIMIVOSTI
Komisija za atomsko energijo je objavila, da so atomski top že izdelali in ga z uspehom preizkusili, da 60 ta top že začeli serijsko izdelovati in tudi že vaditi »atomske topničarje«, ki jih bodo uporabili pri novih .topovih.
Strokovnjaki so začeli proučevati možnost »kombinacije« atomske .bombe in topa že od trenutka eksplozije atomske bombe, ki je uničila Hiirošimo. Vendar se je takrat zdelo, da tega sna ne bo mogoče uresničiti: obseg atomske bombe, izredna odpornost, ki bi jo moral ;meti, zamotan prižigalnik, če naj bi prenesel pospešitev, ki so 4.000 krat večje kot pri navadnim topniškem izstrelku, neizmerne dimenzije topa, priprave za njegov prevoz, vse to je bilo vzrok, da niso verjeli v možnosti uresničitve.
Toda v zatišju nekega svetišča jedrne znanosti, kjer so istočasno •vrotočno preučevali napravo »atomske bombe za taktično uporabo«, katere manjši obseg bi omogočal prenos z lovskimi bombniki in z letali letalonosilk, so študirali nekaj mesecev v veliki tajnosti probleme združenja značilnosti atomske bombe z značilnostmi topniškega iz-streOka.
Nate se je pridružila mornarica, Sti se je s svojimi izkušnjami v konstrukciji topov velikega kalibra ponudila, da bo izdelala prvi atomski top in prvi atomski izstrelek. Prvi poskus z izdelanim topom, ki so ga na,pravili z istrelkom brez atomskega naboja, je pa bila polomija. Vzrok so pa takoj ugotovili in odstranili. Po nadaljnjih zadovoljivih uspešnih poskusih so odredili serijsko izdelavo novega orožja.
Pripomniti moramo, da s tem topom ne naSieravajo nadomestiti tako imenovanega »divizijskega topništva«, to je topov kalibra 105 in 3.55 milimetrov, temveč neizmerno povečati moč ognja »armadnega topništva«. S tega vidika je atomski top neposreden potomec »Debele Berte« »Dolgega Toma«, »Carja topov« in vseh drugih ogromnih topov, ki so jih napravili Nemci med drugo svetovno vojno.
Atomski top bo zlasti dobro služil pri obrambnih operacij ah proti napa-dajočim kopnim silam, ki se morajo v času napada koncentrirati, s čimer se pa same izpostavljajo napadu. Atomski top poleg tega z razli-
ko od letalskih atomskih bomb lahko stopi v akcijo od vsakem vre-vremenu, ponoči in podnevi.
Novi top je zelo okreten; prevažajo ga na podstavku med dvema traktorjema — na vsakem koncu eden — in se lahko premika po cesti s hitrostjo 55 km na uro. Top tehta okoli 75 ton in tako lahko vozi čez mostove, ki j-h pionirski oddelki že zdaj gradijo, da omogočijo
prevoz težkega divizijskega materiala. Top se lahko premika po nevarnem terenu, prevažajo ga lahko tudi z izkrcevalnimi čolni, določenimi za anfibijske operacije, Topovo točnost streljanja lahko primerjamo s točnostjo navadnega topništva, na nekem strelišču napravljeni poskusi so pa pokazali, da je njegovo streljanje štirikrat natančneje na velike razdalje.
_____P Q]
tvunSffa' V^ fplnujhp
»ATOMSKI TOP« — Letos so razstavljali ta 85 ton. težki »atomski top«, ki lahko strelja do približno 30 km daleč z atomskimi ali običajnimi naboji
INDIJSKI PREPARAT PROTI KOMARJEM
Raziskovalni laboratorij države Kašmir -je prelskal preparat proti komarjem, ki ga pridobivajo iz pi-retrovega izvlečka in ugotovil njegovo veliko učinkovitost. Kašmirski kmetovailci bodo zdaj razširili nasade te Tastline, da bodo lahko dobavljali večje količine izvlečka tovarnam držav vzhodne Azije.
NOV NAČIN RAZSVETLJAVE:' SVETLEČI STROP
Na zborovanju društva svetlobnih tehnikov so opisali nov način razsvetljave, ki obstaja v tem, da se strope ali tudi stene z običajno metodo brizganja pobarva z lošči-Iom, kateremu so primešani kovinski kristali. .Nov način ravsvetljuje zaenkrat sicer samo še razne dele letal, pa se bo nova metoda gotovo tudi uveljavila v medicam, v reklami in v domači dekorativni razsvetljavi.
ALARMANTNE VESTI O NEVARNOSTI KOBILIC
Center za boj proti kobilicam je dobil v najnovejšem času poročila o nevarnosti napadov kobiličnih rojev, ki zavzemajo alarmanten obseg. Tako poročajo zlasti o zelo razširjenih zarodih kobilic iz Abesi-naje, južno-zahodne Arabije, Sudana, Indije in Pakistana. Kljub vsem ukrepom je pričakovati, da bodo posamezni roji v prihodnjih mesecih napadli razne države. V dveh do treh mesecih je pričakovati napad kobilic na kmetijska področja Somalije, Kenije in raznih vzhodno-afriških ozemelj, še pred pomladjo napad na rodovitne dele severne Afrike, dežel srednjega Vzhoda in zlasti Arabije. Potreba obširne in odločne akcije v mednarodnem obsegu je zdaj večja in nujnejša kot kdaj koli prej. Vise kontrolne akcije pa ovirajo še vedno na nekaterih področjih nasprotovanje domačih rodov proti kontrolnim ukrepom.
ZMANJŠANJE UMRLJIVOSTI ZA OTROŠKO PARALIZO
Iz nedavno objavljenega poročila mednarodnega sveta za raziskave
v medicini, je razvidno, da svet U-pa na zmanjšanje umrljivosti za o-troško paralizo. Temu naj bi pripomogla »železna pljuča« nove konstrukcije. Z izboljšanjem terapev-tičnih aparatov ter — v določenih primerih — s pravočasno traheoto-mijo in drenažo bronhijev in želodca po metodi, ki so jo uporabljati na Danskem ob lanskoletnem izbruhu epidemije otroške paralize, laiiko upamo na znatno zmanjšanje primerov pri obolenju za to kruto boleznijo.
)
PRVI »COMET II« NA LETALSKI RAZSTAVI V FABNBOROUGHU
Na letalski razstavi Društva letalskih konstruktorjev v Farnborou-ghu, ki je od 7. do 13. septembra, je razstavljen med drugim tudi prvi produkcijski model »CJometa H«. To letalo je nedavno opravilo u-spešno prvi poskusni polet. V zraku je bilo 62 minut. Letala tega tipa bodo že v začetlai prihodnjega leta letala na južnoameriških progah družbe »BOAC«. Poleg te letalske družbe so »Comete H« naročile Se naslednje letališke družbe: »Air France«, »British Commonwealth Pacific Air Lines«, »Japan Air Lines«, »Linea Aero Postal Venezuelan« in »Pan Air Do Brazil«.
I
LETALO ZA RAZISKAVE S KRILI,
KATERIH UPOGNJENOST JE MOGOČE POLJUBNO NARAVNATI
!1
Britansko letalo za raziskave s puščičastimi krili, katerih upognje-nost je mogoče naravnati, leta sedaj, ko je že v drugi razvojni stopnji, s krili upognjenimi v kotu 60°; v tretji razvojni stopnji pa bodo krila upognjena v kotu 69°.
Uspehe, ki jih bodo dosegli pri poskusih z omenjenim letalom, bodo dali na razpolago vsej letalski industriji. To letalo bo prvič razstavljeno javnosti na prihodnji letalski razstavi Društva letalskih kontsurktorjev v Farnbaroughu.
0 delovanju gospodarske Komisiie ii Brkine in Slovensko Istro
Dr. Fran Juriševič-Brundo
Ko govorimo o herojskem podvigu primorskega ljudstva v času narodnoosvobodilne borbe in o neiizmernih žrtvah, ki jih je naš narod doprinesel v boju proti nadmočnemu in dobro oboroženemu sovražniku, ne smemo pozabiti na gospodarske razmere, v katerih se je ta borba vršila, in koliko žrtev je primorski kmet doprinesel v materialnem pogledu.
Mislim predvsem poudariti materialno pomoč, ki jo je nudilo ljudstvo Brkinov, čičarije in Slovenske Istre narodnoosvobodilnemu gibanju. Kar velja za to področje, velja v več ali manj enaki meri za vso Primorsko.
Znano je, v kakšnih ekonomskih razmerah je živel kmet na tem področju za časa Italije. V potu svojega obraza je preživljal družino; kmetija sama ni zadostovala za vzdrževanje ljudstva, ki živi v teh krajih. Kmet (to posebno velja za Cičarijo in nekatere predele Slovenske Istre) je iskal zaposlitve v Trstu, po gozdovih in drugod, da je z izrednimi dohodki zakrožil zaslužek, ki mu ga je dajala kmetija in le na ta način je lahko vztrajaa na svoji zemlji. Ni potrebno niti omenjati gospodarske politike italijanskega imperializma, ki je prisilil del primorskega življa, da je moral zapustiti domovino in si poiskati kruha v tujih, prekomorskih deželah.
Vojna je to stanje še poslabšala. Postranskih zaslužkov je bilo iz dneva v dan manj. Ukinili so trgovino s Trstom, Namesto da bi dohodki prihajali v vas, je ostala ta osamljena in kmet se je moral zanesti le na svoje lastne sile..
Ko danes v normaliziranih razmerah pregledujemo položaj, se lahko vprašamo, na kak način je moglo to ljudstvo skozi dolga leta preživljati sebe in zraven tega doprinesti itolitoo žrtev, da niso bili njegovi sinovi-borci lačni in da .so lahko vzdržali nečloveške napore, ki jih je od njih zahtevala borba. Nikdar ne bo mogoče dojeti, kako in od kod je prihajala živina za zakol, kruh, maščobe, krompir, sir, cigarete, jerbasi in košare, polni najrazličnejših jestvin in drobnih stvarc, ki so redno dohajali iz vasi v gozdove.
Ob vsaki veliki slovesnosti so se primorske matere, žene in sestre spomnile svojcev. Kakor mravlje so znašale na določeno mesto ali v določeno hišo moko, mast, sladkor in
drugo, kjer so nato pekle prepečenec, ki je osrečil lačnega borca in oživel ranjenega partizana. Težko je bilo v tistih časih priti do tobaka, ali marsikateri starejši kadilec si je iz ust odtrgal cigareto, da je ta prišla v usta potrebnej-šega sina ali brata.
še slabše lin nekoliko teže pa je bilo z obleko» dn obutvijo. Tudi v tem pogledu je ljudstvo veliko žrtvovalo, da niso borci ostali nepreskrbljeni v zimskem času. Doma so že kako potrpeli, ali tisti, ki so morali živeti na prostem, v snegu, dežju in viharju in zraven tega še v večni nevarnosti za življenje, so morali imeti, v kolikor je bilo mogoče, najpotrebnejše.
To je tista svetla stran narodnoosvobodilne borbe, ki jo ne bomo nikdar dovolj ocenili in poudarjali. Tesna povezava zaledja s fronto v enotno monolitno silo, ki je ni mogla uničita nobena še tako brutalna sila.
Skupno z oboroženo silo smo gradili ljudsko oblast. V začetku so za to skrbeli odbori OF, nato na osvobojenem tn polosvobojenem ozemlju NOO. Vsled preobremenjenosti NOO, ki so bili v glavnem zaposleni s političnim delom in so se morali zraven tega baviti še z najrazličnejšimi vprašanji socialne, gospodarske, kulturne in druge narave, je razvoj privedel do tega, da smo morali postaviti za posamezne sektorje dela posebne komisije. Tako so nastale 'tudi gospodasrke komisije (G.K.).
Z okrožnico 32-43, meseca julija 1943 je IOOF Slov. naroda objavil ustanovitev Osrednje Gospodarske komisije in sporočil političnim predstavništvom, naj povsod ustanovijo Gospodarske komisije, ter pozval politični kader, da pri tem delu intenzivno pomaga.
Z okrožnico št. 34-43, od 18. VI. 1943 je IOOF podal vsem okrožnim odborom in političnim delavcem OF direktive, kako naj izvajajo splošno gospodarsko kampanjo. V okrožnici poudarja nagli politični razvoj in vprašanje o zagotovitvi življenjskih potrebščin za vojsko in civilno prebivalstvo. »Pričeti moramo«, poudarja okrožnica, »na vsem ¿slovenskem ozemlju z močno kampanjo, ki naj ima namen, očuvati pridelke letošnje žetve naši vojski in našemu slovenskemu človeku, preprečiti okupatorju uničevanje našega narodnega bogastva in onemogočiti sovražniku, da bi se kakorkoli! okoristili z našimi pridelki ali našim naravnim bogastvom«. Okrožnica nadalje omenja nujnost graditve bunkerjev za skrivanje pridelkov, navodila za zbiranje oblek, perila, in obutve. »Velik odstotek borcev«, omenja okrožnica, »je kratkomalo razcapan. Dolžnost vsakega zavednega S.-ovenca je, da pomaga«.
Dejansko so se v tem smislu gospodarske propagande vršili mitngi, sestanki in predavanja, katerih namen je bil,
ljudi učiti, kako naj rešijo pridelke, da ne pridejo v okupatorjeve roke. Pričeli so z bojkotom vsega, kar je šlo sovražniku ljudstva v prid. Da se prepreči sovražnikova kontrola nad žetvijo, so določili, da se, če ne gre drugače, tudi uničijo mlatilnice (primer v Brezovici). Kmetje so žito doma na skrivaj omlatili in za pridelek so vedeli le sami. Zabranili smo izvoz hrane, drvi in ostalega materiala v Trst in Reko, Okrožje Brkini — Slovenska Istra je bilo precej obširno, saj je obsegalo sledeče rajone: Križišče (tajnica rajona Soča — Tul Marija iz Herpelj), Materija (Peter — Mahne Josip iz Tatri), Barka (Sokol — Pišot Rado iz Sela pri Ajdovščini), Podgrad (Kačar — Pirih Franc iz Hrušice pri Podgradu), Prem (Lilijana — Micka Kirn iz Celij), Bistrica (Cvetko), Podgora (Radivoj — Prosen Josip iz Vrbice pri Ilirski Bistrici). Ta seznam je razviden iz dopisa Okrožnega odbora OF za Brkine in Slov. Istro z dne 7. XII. 1943. gospodarskemu referentu za Brkine in Slov. Istro tov. Brun-du. Podpisan za OO OF Jadran (Zidar Josip iz Topolovca — H. Bistrica).
Meseca oktobra leta 1943 je bil sestav Okrož. Gosp. komi-tsdje za Brkine in Slo. Istro sledeči: Referent Brundo (dr. Fran Juriševič oz Golca), pomočnik Jelen (dr. Danilo Ku-štrin iz Slivja), Miloš — Pečar Ivan iz Pirešnice za Prešnico, Klanec, Beko, Petrinje in Ocizlo. Triglav-Cvetko Cergonja iz Herpelj za Tublje, Herpelje in Kozino. Izak — Mihahč Anton iz Nasirca za Nasirc, Krvavi potok, Mihelc, Drago in Vrpolje. Igor — Dobrila Vinko iz Kozine za Kačiče in Dane. Aleksander — Benulič Josip iz Velikih loč za Kovčice in Brezovo brdo. Topol — Skočaj Alojz iz Velikih loč za Hotično, Mrše in Orehek. Jablan — Nedoh Ivan iz Povžan in Josip Zajčev iz Povžan za Materijo, Povžane, Rožice, Tublje, Brezovica in Slope. Jurče-Pepi Dujmovič iz Ostrov-ce za Ostrovco, Kozjane, Artviže in Gradišico. Vsi poznajo junaško smrt Jurčeta, ki je srdito napadel Nemca, ko mu je ta hotel odgnati živino in zažgati hišo, ker so v njej našli dva partizana. Juraš — Jakulin Ivan iz Markovščine za Markovščino, Skadanščico in Golac. Na sestankih G. K. je zastopal II. Bistrico znani aktivist Nace — Vide Oprešnik. Sodelovali so tudi sledeči tovariši: Javor — Segulin Anton iz Markovščine, Nanos — Maline Ivan iz Slivja, Zarja — Segulin Joaip iz Hotične, Vrbo — Koojančlč Ivan iz Vel. Loč, Rudi — Klun Miha iz Varej, Luka —■ Cetin Ivan iz Mrš.
Dne 9. II. 1944. so aretirali in odvedli v Nemčijo tovariše: Brunda, Jelena, Jurša in še nekatere. Za načelnika GK. za Brkine so 'imenovali tov. Branka — Antona Dolgana iz Topolovca. Za rajon Ostrožno brdo je odgovarjal Jovo — Medved Franc, za Jablanico Radivoj — Prosen Josip, za Her-pelje—Kozino Triglav — Cergonja Cvetko, za Podgrad Ka-
Bilo je leta 19-14. Nenadoma je bila vas polna Nemcev. Ljudje so bili prestrašeni, saj je bil tak nenadni sovražnikov prihod hujši kot kuga v starih časih. Mrkih obrazov bo hodili zelenci po ulicah, ljudje pa so se umikali v svojo hiše, zaklepali vrata in zagrinjalj okna. -Ncmci so držali puške v rokah in,, se ozirali naokoli. Iz tega so vaščani sklepali, da Nemci nekaj sumijo. V vasi so namreS bili komaj pred pol ure partizani.
Oče malega Jožka je bil obveščevalec te partizanske skupine, a je bil stalno doma, ker je skrbel za hrano. Zavedal se je, da so partizani v nevarnosti in da jih mora na vsak način obvestiti, sicer jih lahko Svabi zahrbtno napadejo in pobijejo. A kako?
Vzel je sekiro in šel proti gozdu. Komaj pa jo prišel iz vaai, so ga že «stavile nemške straže. Vsak izhod iz vasi je bil prepovedan. Straže pa so ostale kakih dvajset metrov druga od druge, tako je bil tndi skriven izhod nemogoč.
Zaskrbljen se je kmet vrnil domov in hodil gor in dol po sobi. Jožek jo opazoval očeta in vedel, da je oče tako nemiren samo, kadar ga tarejo hude težave. Zato je vprašal:
«Kaj pa je, očka?«
»Ah, ti ne razumeš, sinek«, je 'kratko odgovoril oče.
Mče, pa bi ti mogoče kaj pomagal! Saj vem, da te skrbi Vladko« Vladko je bil namreč edini parti-san, ki ga je Jožek poznal po imenu. Kot blisk je šinila očetu v glavo rešilna misel.
j>Jožek, res mi lahko pomagaš! Dobro poslušaj, kar ti povem: ženi na pašo kozi, a ne proti gozdu. Ko boš dovolj daleč iz vasi, pusti kozi in teci — pa res hitro teci —• po ovinku v gozd, v sosedovo barako, kjer boš našel«, Lu je s pridušenim glasom nadaljeval, »partizane. Samo tO jim reci: ^Bežite, Nemci gredo!'*
Partizani sicer niso zbežali, ampak so švahe primerno sprejeli, z initra-Ijezi in s puškami.
Jožek je dobil v zahvalo partizansko pesmarico. Danes pa je Jožek že velik in večkrat o tean pripoveduje,	Branko Bot
V BOLMICB
Stara sem bila komaj šest let, pa sem že morala v bolnico. Imela sem piko na srcu in zato me je vedno bolelo.
Prehladila sem se v mrzli vodi, potem mi je prihajalo slabo in nisem mogla jesti. Ata me je peljal k zdravniku, ki je rekel, da moram takoj v bolnico.
V bolnico me je pospremila mama. Sprejele so me bolniške sestre in me peljale v sobo, ki je bila majhna in zelo lepa. Spraševale so me, odkod sem doma, in rada sem jim odgovarjala, ker so bile zelo prijazne. Po večerji so prišli k me-
ni tudi drugi otroci in pogovarjali smo se, kdaj bomo šli domov. Tisti večer nisem dolgo zaspala.
dan, ko sem šla domov. Ko je prišla pome mama, sem jo objela in poljubila. Doma so me komaj čakali. Ata in sestrice so me radostno objele, ko sem prišla.
Zdaj sem zdrava, čuvam zdravje, ubogam mamo in hodim redno v šolo.
Napisala PURKAT ZANI, uč. II. irazr. s Sv. Trojice pri Rakeku
DRAGI STRIC MIHA!
To pismo Ti pišem iz Trsta, a v mišim sem se vedno v slovenskih planinah, kjer sem preživela del svojih počitnic v veseli družbi tržaških pionirjev. Z veseljem se spominjam vseh lepih uric, ki sem jih tam preživela; posebno pa so se mi vtisnili v spomin celodnevni izleti, kjer smo obiskali: Črno prst, Bogatin, Komarčo, Komno, Triglavska jezera, Vintgar, slap Savice, Bohinjsko jezero in Bled. Na Bogatinu in C.r-ni prsti sem nabrala šopek planin-skega cvetja. Ta mi bo1 tu v Trstu veduo obujal prelepe spomine na naše slovenske gore. Ko sem bila na vrhu Črne prsti, sem v mislih poletela tudi k Tebi, dragi stric Miha, iti Ti poslala po zriaku lep po-zdravček. V spomin na mene in na Črno prst pa sem Ti nabrala pet najlepših očnic in Ti jih poklonila v spomin. In še nekaj ... Napisala sem Ti, kiiko je bilo, ko smo šle na izlet na Bled in v druge slovenske vasice. Le prisluhni!
Iz sladkega sna me je nenadoma prebudil glas piščalke in glasno govorjenje po hodniku. Se vsa omotična od sna sem pristopila k oknu in se razgledala po okolici. Vse je bilo še zavito v jutranjo meglo, le tu pa tam se je svetlikalo jasno nebo. Medtem ko smo se odpravljali, se je megla že dvignila proti gorskim velikanom in se izgubljala v daljavi. Nebo je bilo sedaj jasno in lepo vreme se nam je obetalo.
Prožnih korakov smo se odpravili na kolodvor. Kmalu je prisopihal vlak, s katerim smo se odpeljali na Bled. Že z vlaka smo opazili
Blejsko jezero, v katerem so se zrcalili vrhovi bližnjih gora. Ta krasota nas je omamljala; posebna šc potem, ko smo se začeli s čolni vozi-ti po lepi jezerski gladini. Privlače. vala nas je z vedno večjo močjo. S čolni smo se pripeljali do otoka in od tam opazovali pod nltimi Blejsko jezero, nad nami Blejski grad in okolico. Ko smo si ogledali vse posebnosti tega turističnega kraja, smo se z avtobusom odpeljali v Begunje. Tu smo, prežeti od žalostnih spominov za okupatorji, obiskali grobove deset tisoč junakov in partizanov, ki so darovali svoja življenja za svobodo slovenskega naroda. Iz Begunj smo prispeli v Vrbo, kjer smo obiskali rojstnoi hišo enega največjih sinov slovenske do. movine, hišo rtašega pesnika Fran. četa Prešerna.
Bilo je že pozno, ko smo zapustili Vrbo In vstopili zopet na avtobus, Odpeljali smo se dalje, a v mislih smo> še vedno bili pri cerkvi sv. Marka in v Vrbi.
Mrak se je polagoma spuščal na zemljo. Že vsi utrujeni, a še vedno razigrane volje, smo se, pojoč slovenske pesmi, poslovili od Blejskega jezera. Vsi ti lepo doživeti izleti se nam bodo vtisnili v venec mladostnih spominov. Tudi tam ab morju se nam bodo misli često povračale v našo domovino, »tam, kjer je zemlja naša zakipela, zahrepenela, v nebo je hotela...« (Župančič Oton)
O, domovina, kako si lepa!!...
Napisala ONDINA MAJCEN iz Trsta
Križanka
Samo vodoravno: 1) dolžinska mera, 2) reka v Sloveniji, 3) nič ne sliši, 4) velika vodna ptica, 5) reka v Sloveniji, 6) moško ime.
Ob pravilni rešitvi bereš v tretji navpični vrsti priimek začetnika slovenske književnosti.
Uganke je testavila
KRAJNC VANDA iz Brestnice ob Savi
1		1		
2				
3				j
4				|
S				
6				S
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREDZANJE ŠTEVILKE
Vodoravno: 1) Amerika, 7) Rina, 8. at, 9) ila, 10) tke, 11) jo, 12) slok, 13) star, 14) otok, 16) opal, 17) do, 18) sen, 19) tir, 20) E. K. (Edvard Kardelj), 21) Trst, 22) Marinko.
Navpično: 1) arija, 2) milo, 3) ena, 4) Ra, 5) kakor, 6) tlak, 122 stol, 13) stan, 14) opeka, 15) porto, 16) osem, 17) disk, 19) trn, 21) ti.
Najprej pride seveda na vrsto OGRIN NADA iz Sv. ANTONA, kateri sem že v prejšnji številki obljubil odgovor. Toda najprej poglejmo, kaj je Nada napisala:
Piše ti tvoja stara znanka, čeprav se zdaj že dolgo nisem oglasila. Pa nikar ne misli, da sem pozabila na naš pionirski kotiček! Vselej sem ga brala in reševala u-ganke. Pohvaliti se ti moram, čeprav m)elo pozno, da sem končala četrti razred z odličnim uspehom in da bom letos hodila v prvi razred gimnazije. Počitnice sem preživela zelo lepo.
Res se mi zdi, da je tole pisemce prišlo vsaj dva meseca prepozno, toda glavno je, da je le prišlo. Hvala ti za zvesto, čeprav tiho sodelovanje, upam pa, da se'boš v tem šolskem letu večkrat oglasila. Veliko uspeha v gimnaziji!
Iz POSTOJNE piše HERFART BRANKA, da se več časa ni oglasila, ker je bila na počitnicah v Avstriji. Zahvaljuje se za poslano darilce.
No, gotovo si v Avstriji obiskala sorodnike in si videla velika mesta Lepo bi bilo, če bi nam o tem kaj napisala. Pravljico, ki jo pošiljiaš, pa v kratkem priobčim.
MAKUC FRANČIŠKA iz SV. TROJICE pa piše med drugim 'tole:
Oprosti mi moj motk in ne misli, da sem na tebe pozabila. Pridno sem prebirala Slovenski Jadran in opazovala, kako ti dopisujejo pionirji in kako so za tebe vsi navdušeni. To mi je bilo v veliko veselje.
Bliža se čas pouka ; obljubljam ti, da se bobm pridno učila in tudi tebe ne bom pozabila.
Veseli me, ljuba Francka, da se boš pridno učila, polagam pa ti tudi na sree, da ne pozabiš na starega strica v Kopru. Prepričan sem, da se boš večkrat oglasila, saj smo s pionirji :z Sv. Trojice kar največji in najboljši prijatelji ter si prav pogosto pišemo.
Iz BRESTANICE je pisala naša stara znanka KRAJNC VANDA. Takole pravi:
Presenetila me je tvoja pošiljka, Spoštujem te, ker si mož-beseda, Zelo sem se razveselila in knjige takoj prečitala. Kmalu se bo začela sola, kljub temu pa bom vedno našla čas tudi za najino dopisovanje.
Veseli me, draga Vanda, da se mi tudi v novem šolskem letu ne boš izneverila. Tista tvoja pripomba, da držim besedbo pa mi je zelo dobro dela. Obraz se mi je nabral v gube (bolj kot je že sicer), tako samozadovoljno sem se zahahljal! Hvala za poklon! Tudi jaz pa mo-
ram priznati, da imam zelo malo tako pridnih dopisnikov kot si ti in zato si nagrade zaslužila. Tvoje uganke in povest objavim; lepo je, da si jo ilustrirala.
Za poslano darilo se tudi zahvaljuje naša zvesta sodelavka BECAJ JOŽICA in BEGUNJ pri Cajnarjih, Poslala je tudi novo zgodbico in risbo, ki jo bo prav v kratkem videla natisnjeno. V novem šolskem letu, ljuba Jožica, pa ti stric Miha želi obilo uspeha, pa tudi nanj ne polzabi,
slal med drugimi tudi STEGEL
Pravilno rešitev skritih rek je po-BORIS iz ZALOGA pri Postojni.
Dopisnica je sicer prišla malo prepozno za predzadnjo številko, ko je bia naš kotiček. Zatoi pričakujem, da se bo naš Boris kmalu spet oglasil, to pot nekoliko bolj pravočasno!
Za prejeto darilo se tudi zahvaljuje LAH ANTON iz Sv. TROJICE in pravi, da je knjigo prebira-, zavil in spravil za spomin.
Tako je prav, ljubi Tone, na knjige moramo skrbno paziti, saj so naš velik zaklad. Kako bo kaj letos v šoli? Upam, da se prav kmalu spet oglasiš. Tvoj spis kmalu objavim, prav tako risbo.
Iz Podbrda mi je poslala lepo razglednico s prisrčnimi pozdravi naša Tržačanka ONDINA MAJCEN.
Ljuba Ondina, lepo je^pd tebe, da nikoli ne pozabiš starega strica, ki se kuha v koprski vročini. Upam, da je tebi v naših lepih planinah rmege- bolje. Kakor vidim, tvojih še ni konec in na uho t,i povsen, da ti zavidam, čeprav sem prepričan, da si jih zaslužila. Upam, da boš še utegnila priti tudi v Koper, Želim ti, da še pra-v dobro izkoristiš proste dni!
Gotovo se vam je že čudno zdelo, da sem do zdaj imenoval le enega pionirja iz Sv. TROJICE. Prav ste imeli, od tam piše vedno več naših kotičkarjev. Prišlo je tudi pismo naše stare znanke KOROŠEC ELKE, ki pravi takole:
Tvoje darilo sem prejela in se ti zanj najlepše zahvaljujem. Kmalu bo treba zopet prijeti knjige v roke in se pridnoi učiti, če hočemo pokazati ob koncu šolskega leta uspehe. Pa saj smo se odpočili in naužili svežega zraka: nekateri doma, drugi v kolonijah.
Res je, ljuba Elka, počitnic j« konec, čeprav vročine še ni. Prepričan sem, da boš tudi v tem šolskem >etu o-stala naša zvesta dopisničarka. Tvo^ jo risbo sem prejel in jo ob priliki objavim.
čar — Pihor Franc, za Celje Ciril — Kirn Alojz, za Bistrico pa Vide Oprešnik.
Slovenska Istra je bila še do februarja 1944 v sestavu okrožja Brkini — Slov. Istra. Novembra 1943 je bila ustanovljena podokrožna GK. Z dopisom z dne 30. XI. 1943. je zahteval tov. GTUden nadaljnja navodila o delu.
23. in 24. decembra 1943 se je vršila na Vojskem pokrajinska gospodarska konferenca, ki so ise je udeležili predstav-ttiiiki 9 okrožij. Prišlo je do zelo važnih ugotovitev in izmenjave misli in izkušenj med posameznimi Okrožnimi gospodarskimi referenti. Tako je n. pr. nastalo vprašanje izmenjave živeža in ostalega blaga med posameznimi okrožji. Okrožje Brkini — Slov. Istra je sklenilo, da bo prišlo dne
2. I. 1944 v dotik z gospodarsčo komisijo za Goriško v Mirnu in da se bo razpravljalo o možnosti nabave koruze iz Furlanije in prevoza soli iz Istre na Goriško. Do sestanka ni prišlo (čeravno so prišli v Miren zastopniki Brkinov, in sicer Brundo, rajonski referent iz Materije in zastopnik Istre Marko (Kocjančič Vincenc iz Bertokov),
Po sestanku na Vojskem se je GK. Brkini — Slov. Istra večkrat sestala in prenašala je na teren vsa navodila in zaključke pokrajinske konference. Znano je, da je po razorožitvi italijanske motorizirane divizije med Gradiščem in Markov-ščino ostalo na področju ogromno materiala italijanske vojske. GK. je imela nalog, da ves material, posebno orožje in municijo, spravi na določena mesta. Ta prevoz so izvršili pod najtežjimi pogoji. Večkrat so kmečki vozovi, polni vojnega materiala, odhajali mimo nemških garnizij v hribe.
Gospodarska komisija je bila vedno v zvezi z Osrednjo gospodarsko komisijo in NOS.
Omeniti moram, da je pri NOS bilo več referatov, med temi -tudi referat za gospodarstvo in referat za poljedelstvo. Izhajali so številni odloki gospodarske narave o davkih, o prehrani vojske in civilnega prebivalstva. Prehrana vojske se je vršila organizirano preko gospodarskih komisij, ki so bile po--vezane z irrtendanti čet, brigad in divizij. Izšli so zelo važni
m
odloki o živinoreji; (zabrana klanja telic, uredbe o popisu živine, itd). Neizprosen boj proti okupatorju je zahteval v okupiranih krajih tudi neizprosen bajkot. N O S je odklonil vse, kar je nadil okupator pod firmo »pomoč Slovencem«. Odklanjal je tudi preskrbo, ker so je pod to firmo večkrat vršila špijonaža in prpopaganda. Organizirali smo našo »aprovi-zacijo«, uvedli cenike vseh važnih prehranbenih artiklov, sena, drv, itd. Organizirali smo delavske čete na prostovoljni podlagi za pomoč vdovam padlih in tistim družinam, ki so imele svojce v narodnoosvobodilni vojski.
Dne 15. in 16. aprila 1944 se je sestala II. pokrajinska gospodarska konferenca, ki je sprejela zelo važne sklepe go-. spodarske narave in izvedla reorganizacijo gospodarskih konusi j. Tako je dolodila, da mora biti gospodarsko delo sektor političnega dela. Poudarila je nujnost tesnega sodelovanja NOO in Gospodarskih komisij. Te so prišle pod kontrolo NOO. NOO pa so morali dajati gospodarskim komisijam navodila za pravilno reševanje gospodarskih vprašanj. Dalje, da so morale obstojati Gospodarske komisije prav povsod. Delo okrožne gospodarske komisije je razdelila po sektorjih. Novi sektor Okrožne gospodarske komisije je bil sledeči: na-načelnik, referent za zunanje nabave, referent za aprovizaci-jo, referent za preskrbo vojske, referent za poljedelstvo, referent za domačo produkcijo, referent za finance, referent za živinorejo in referent za delovne skupine.
Iste referate so imele okrajne (rajonske) G.K„ odpadel je le referat za zunanje nabave, kajti ta je bila v načelnikovi skrbi. Pri vaških gospodarskih komisijah se je delo seveda v večjem ali manjšem obsegiu združevalo.
Pri Gospodarski komisiji je na ta način postalo obsežno delo, ki je zahtevalo sposobno administrativno silo.
Dne 1. VI. 1944, je zasedala medokrožna gospodarska konferenca. Vabljena so bila okrožja Pivka, Kras, Vipava, Slovenska Istra (od tedaj dela Slovenska Istra samostojno) in Brkini. Konferenci so prisostvovali zastopniki Pivke, Vipave ,'in Brkinov. Seji je prisostvoval in jo vodil za CSKKPS Bran-
ko. Tu so potrdili cene živini in poljedelskim pridelkom. Dogovarjali so se o zamenjavi in odkupu vina, živine in. živeža med posameznimi okrožji. Dne 25. VII. 1944 se je vr-(šila pokrajinska -medokrožna gospodarska konferenca, na kateri so pojasnili in dopolnili že izdane okrožnice o reorganizaciji in delovanju med NOV in POJ ter gospodarskimi komisijami. Pri Pok. G. K. so ustanovili poseben odsek, ki bi skrbel za organizirano nabavo vsega oblačilnega blaga, teiini-vškega in sanitetnega materiala. Od začetka delovanja G.K., smo bili povezani z Trstom, Od koder smo nabavljali -preko »kanalov« sanitetni in tiskarniški material. Ker je ta nabava-bila precej težka in vsem okrožnim G. K. ni bilo mogoče nabavljati tovrstnega materiala, je bilo nujno, da se je ves dotok stekal v eno ali več določenih central, od koder so delili blago edinicam.
Meseca avgusta 1944 se je izvršila reorganizacija okrožij Slovenskega Primorja. PO O F je zajel 5 okrožij, in stoer: (Trst, zahodnoprimorsko, severnoprimorsko, srednjepranoTSko in južnoprimorsko okrožje. Južnoprimorsko okrožje je vključevalo bivša okrožja Pivke, Brkinov in Slovenske Istre. V tem obdobju so se vršile volitve v N O O, sledile so jim volitve v P N O O. Delokrog Gosp. okrožnih komisij se je povečal in priprave za prevzem oblasti celotnega Slovenskega Primorja po osvoboditvi so bile v dokončnem stanju.
Prišel je končno v Slovensko Primorje mesec maj 1915- in z njim je naša gospodarska organizacija stopila v novo faao svobodnega razvoja. Tudi po osvoboditvi je bilo delo gospodarskih oddelkov in odseka težko, ali razvojna borbena pot gospodarskih komisij in njih delo je veliko doprineslo, da je prevzem' oblasti na Primorskem in obnova naših ponuSenih domov in zanemarjenega kmetijstva našla že začrtane poiti, po katerih so stopali prvi pionirji naše nove socialistične gospodarske stvarnosti, razni v večini slučajev pozabljeni, ak-itivjsti-gospodarski referenti1 po brkinskih, čičkih in istrskih vasicah.
k.
PRED IV. KONGRESOM AFŽ JUGOSLAVIJE
a®?:®;';:' >;:.';
Čeprav so naši zakoni izenačili ženo in njeno delo z delom, moškega, je v praksi zaradi zastarelega mišljenja nekaterih ljudi, v tovarnah in ustanovah ceni. ženino delo popolnoma drugače. Žensko delovno silo smatrajo kot nerentabilno, žene so prve na vrsti, kadar je govora o oflpustih. Če pa sprejemajo novo delovno silo so zopet prvi na vrsti moški.
Naj navedemo nekaj primerov:
Statistika nam kaže, da je polovica vseh nezaposlenih žena hranilcev svojih družin. Večina njih ima otroke, vendar je samo 20 odstotkov nuUerialno preskrbljeidh, to je prejemajo polovico svoje nekdanje plače, medidm ko druge nimajo niti teh ¡dohodkov.
Podatki p zaposlitvi govorijo še drugače. Iz le-teh je razvidno, da so podjetja v zadnjih mesecih zaposlila na delovnih mestih, ki ženi odgovarjajo, v veliki večini moške.
V podjetjih smatrajo ženo kot nerentabilno in. zaradi tega nihče ne misli j resno na njeno strokovno usposabljanje. Na kmetijskih posestvih so žene, večinoma nekvalificirana dejavna sila, čeprav so pokazale v nekaterih Lstrokah (ople-nvenjevanje rastlin, križanje vrst, se-Kkcija semena, gojenje zelenjave in perutnine) veliko več vestnosti in potrpljenja pa tudi več uspeha pri dekot moški.
Dalje vidimo, da podjetja zelo redko sprejmejo v uk vajenke. Tako je ženski mladini zelo težko najti priliko, da bi. se izučila kake obrti.
Tudi ¿ene z najvišjo strokovno kvalifikacijo, zaradi zaostalega gledanja poedincev na ženo sploh, pogosto pridejv t' težave. Na pr. žene agronomi velike težje dobijo službo kot njihovi moški tovariši in njihov položaj včasih celo otežujejo organi državnq administracije.
O vseh teh in podobnih pojavih bo razpravljal IV. kongres AFŽ Jugoslavije, ki bo ¡kontjc Iseptembra. Kongres bo [povedal svoje {mnenje in poskušal najti na^i.n, da dobijo žene učinkovitejšo in močnejšo oporo. Prav tako bo kongres razpravljal o nekaterih uredbah in zakonih, ki so v zvezi z življenjem žene.
Glavni odbori posameznih republik bodo iznesli pred kongres predloge o spremembi nekaterih členov zakona (zakon o dediščini, krivični zakonik in zakon o socialnem zavarovanju,). Ti predlogi se v.Lotikajo nekaterih perečih vprašanj, ki so do
zdaj otežkočala življenje žeja, ker jih zakon ni reševal v potankostih.
Posebno so važne spremembe, kijih bodo predlagali v zakonu o socialnem zavarovanju. \Govorili. bomo samo o najvažnejših. Predložili bodo spremembo tistega člena zakona, ki govori o pravici žene. na družinsko pokojnino, če je na dan. moževe smrti starejša od 45 let ali če je trajno ali popolnoma nesposobna za delo. Predlog je, da ima žena pravico na pokojnino, če je. starejša kot 30 let ali če ima več kot tri otroke. Podlaga temu. predlogu je mnenje, da ima žena, ki je bila do svojega tridesetega leta le gospodinja, še možnost, da se usposobi za kak 'poklic; medtem na je to zelo težko, če ne celo nemogoče, za ženo. ki se je več kot dvajset let ukvarjala le z gospodinjskimi posli.
Važna je še ena sprememba istega zakona. Po dosedanjem členu ima zavarovana žena kot moški pravico na invalidsko pokojnino po 32 letih delovnega staža. Toda po nekem drugem členu zakonu ima žena pravico na pokojnino po 30 letih službe, moški pa po 35. Tako vidimo, da se ženi. s pravico na invalidsko pokojnino zviša delovno razmerje za dve leti, moškemu pa zniža za tri leta. Zato komisija predhtga, da bi bil delovni staž za invalidsko pokojnino z ozirom na ženino življenje znižan na 28 let.
Zakon o dediščini predlaga nekatere spremembe v pravici dedovanja zakonskih, tovarišev in nezakonskih otrok, medtem ko v krivičnem zakoniku predlagajo dopolnitve, ki bi služile za utrditev zakonske zveze.
Zgodilo se je nenadoma. Nihče v hiši ni niti slutil, da deček nekaj snuje. Solo je sicer končal z zadostno oceno, da mu razreda ni bilo treba ponavljata. In potem, namesto da bi prišel domov, je izginil brez sledu. V hiši seveda tekanje, razburjenje, obup. Iskanje na vse strani. Kam je šel, kaj se je zgodilo? Nesreča? Vznemirili so se sorodniki, znanci in organi oblasti. Končno se je po dolgem in mučnem iskanju vse dobro končalo. Mali begunec se je vrnil.
Mati je bila najprej srečna, da je otrok spet doma, toda kmalu je vzkipela in ogorčeno planila nad sina: »Zakaj si bežal? Kaj ti je doma manjkalo? Kako si mogel, kako si smel narediti kaj takega?« Deček je bil presenečen s poplavo, sicer zasluženih jeznih očitkov in je molčal. Tiho in negotovo je sicer poskušal razložiti, da je hotel »v svet«, da je hotel doživeti nekaj velikega in nenavadnega, toda nihče ga ni poslušal. Hotel je zaupati materi, da je br2il v knjigah in gledal v filmih, kako so razni veliki ljudje takole odšli na slepo srečo in prišli do bogastva in slave. Toda mati mu ni dala priložnosti, da bi povedal do konca, ampak je le vpi-molčal in zgubil voljo za prijatelj-la in ga karala ter tepla. Deček je sko zaupanje.
Mati pa je vzdihovala: kakšna muka je s takim otrokom! Beži, če-
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
RDEČA SMRT ALI PELAGRA
Veliko krajev na svetu uporablja namesto kruha koruzo. To so posebno kraji, kjer je v navadi polenta (Italija, Balkan, Severna Afrika; južni del ZDA, Turčija), kjer je koruza glavna brana.
V teh krajih se navadno pojavi spomladi bolezen, ¡ki jo imenuje* jo ¡p d I a'g r a. To je italijanska beseda in pomeni grobo, lnapavo kožo. In res je najvidnejši znak bolezni 'kot opeka rdeča in hrapavi koža, ki se zdi, ko da bi bila vneta od sonca. Toda pelagra ni samo kožna bolezen. Prizadeti so !udi živci in prebava. Bolnik nima -apclha1, žene ga-, ¡zapusti .ga spomin, ne spi in dobiva napade.
JPelagra izbruhne proti koncu zime, spomladi je najmočnejša poleti in proti jeseni popušča, toda naslednjo pomlad librubaie ,9 podvojeno silo. Bolnik vedno bolj hujša, zdrži štiri do pet let, potem pa podleže. Ljudje pravijo, da je umrl od »rdeče .smrti«, tako so jo namreč imenovali revni JV>-Ijedlsiki delavci na jugu bogatih severnoameriških držav.
SMRTONOSNA BOLEZENL KI JO ZDRAVI KVAS!
Leta 1927 šc niso vedeli, knko jpride do pelaigre- Domnevali so ¡pač, da jo povzroči pokvarjena ko-nuza. Vedeli so tudi to, da je pelagro težko ozdraviti in da je zato potrebna zelo izdatna brana, kakršno jemo po bolnicah in sa-iratorijib.
Takrat pa je velika Teka v A-meriki, Mississipi, prestopila svoje bregoive in na tisoče ljudi je moralo zapustiti svoje domove. Begunce je sprejel ameriški Rdeči križ in ugotovil, da je 50.000 ljudi bolnih z a pelagro. ¡Nastalo je pereče vprašanje, kako spraviti naenkrat 50.000 ljudi v sanatorije in jim dajati dobro hrano? Kdo bo iplačal stroške? Takrat je prišel na pomoč dr. Goldber.ger iz New Yorka in Tekel, 'da je potrebno samo 10 vagonov kvasa. Vsakemu bolniku naj ga dajo dnevno šest žličk in ipelagra bo prešla.
Najprej so se bolniki protivili takemu zdravljenju ¡in so .se rogali navadnemu pekovskemu kvasu, ki bi lahko ozdravil smrtnonosno bolezen. Toda praksa je pokazala, da jo lahko ozdravi. In tudi prepreči jo lahko, zato pa tudj ni pe-lagre v krajih, kjer jedo kvašen kruh.
DRUŽINA B VITAMINOV
In kaj je v kvasu takega, da jjdraYi in preprečuje to nevarno bolezen? Zopet vitamin. Gotovo ste že slišali, da jo v kvasu B vitamin, ki zdrari bolezen beri-beri. Če ¡pa kvas dolgo kuliamo, ne zdravi bolezni beri-beri, ampak pelagro. Toda tudi to ni vse. V kvasu jo še veliko vitaminov, mogoče jib je 12, mogoče 18 ali več, in vseh še ne poznamo. Vemo pa, da ni vitamin B samo eden, ampak da jih je cela družina. Glavni vir tega vitamina je prav kvas, manj pa ga je v jetrih in zelenjavi.
prav ima vse, kar rabi. Nehvaležen je, to je velika pomanjkljivost. Lah-komiselen je, torej mu bo še večkrat spodrsnilo, saj je nevarnost že tako na vsakem koraku. Kar pa je najhuje: noče priznati, zakaj je ušel..,
Neka druga mati, pa, bolj razumna in mirna, razmišlja o vzrokih in tolaži razočarano mater:
»Nikar ne obupavajte! Deček je pač ušel, ker mu v njegovi dobi domišljija kaže zapeljive slike zunanjega in neznanega sveta, primeri tudi vplivajo, dobro in zlo še nimata popolnoma določenih oblik, po katerih bi ju lahko zanesljivo ločili«.
Seveda strah in žalost staršev pri tem hrupno izbruhneta, toda nujno je, da prevlada razum. Mati mora pristopiti k otroku razumno i.n z veliko obzirnostjo. Skuša naj se pridobiti otrokovo zaupanje, da ji bo kar povedal, kaj ga je gnalo. Ce u-gotovi, da je nanj vplivala literatura ah filmi, naj mu pojasni, da je treba za take podvige zrelih, izkušenih ljudi, da je treba za to mnogo znati in se učiti. Ce so bega krive slabe ocene v šoli, naj ga mati hrabri, da bo še vse lahko popravil z marljivostjo in dobro voljo. Ce pa za šolo nima veselja, naj ga da učit obrti ah kaj drugega, kar ga mika. Mati naj mu ne bo samo tožitelj in sodnik, ampak tudi prijatelj in svetovalec. Seveda mu mara tudi na obziren in razumljiv način prikazati, da mu nikjer na svetu ne bo tako prijetno in brezskrbno, kakor dama. Takrat bo otrok čutil, da je materina ljubezen neprecenljiva dobrota. Priljubilo se mu bo vse tisto, kar dobi doma brez računa,' iz dobrote in ljubezni.
Mogoče je tudi, da otrok pri najboljši volji ne bo znal odgovoriti na to, zakaj je bežal, kaj ga je k temu prignalo. So nekateri podneti v puberteti, ki so nerazumljivi in jih ne moremo prestrogo obravnavati.
Dve preprosti, in lepi obleki za tople poletne dni. Prva ima ovalni de-kolte in našite žepe. Robcnti so prešit; z drugobarvno svilo. Druga je £s bele svile olerašena s -aiurjem ah drttgobarvnim vezenjem.
m
te' .: :

'
'ifrfcb,,;
.¿m i

ifi
'TO
"'ii'1
■
'•Si'-,.
v
Sv

mm
m?.
r m::im§f \ „
A	r J -Sfm,
ti \dtmkmnrn mMf,:-11*? ; 'J • ■ -i-■■¡■•iM
1 immn
■' ■ ■ mmt- ■ sij,®
!:■•,' ■ .¡.K«	A M»
mmiimBd^MT
osebnost prve obleke je le lep vzorec svile in. nagubano krilo. Druga ')leka iz pikčaste svile ima z organd ijem nakazan bolf^ro, tretja pa ima
Pos
obleka iz pikčaste
na bluzi in krilu na lite bleščeče biserčke.
KRVAVENJE: Do krvavenja pride vsled ranitive krvnih žil. Količina krvi. ki pri tem izteče, je. odvisna od vrste žile, ki smo jo ranili. Do zdravnikovega prihoda moramo ravnati takole:
Če krvavi roka ali noga, jo moramo dvigniti, da bi s tem presekali zvezo med srcem ¡in rano. Ud še pre-¡vežemo med rano in srcem in sicer v oddaljenosti za širino pesti od rane.
Ko smo tako kri za silo ustavili, moramo Toko ali nogo poviti.
Če krvavi bolnik iz pljuč, mu moramo naravnati visoko vzglavje, ležati mora popolnoma nepremično,
Mati mora znati hitro pomagati
piti mu damo malo osoljeno vodo. Po potrebi <1 ¡¡.mo -in, prša mrzle ob-kladke, na roke in noge pa vroče.
Pri krvavenju želode.a in črevesja mora bolnik ležati vodoravno, mirovati, na trebuh mu damo mrzel ob-kladek, ua roke in noge pa vroč ob-kladek.
UGRIZI PSA, KAČE IN INSEK-TO'V: Pri pasjem ugrizu moramo najprej pomislili na to. da je bil pes mogoče stekel. Zaradi tega pa psa še ni treba ubiti, ampak ga je treba peljati na pregled k živino-zdravniku. Ramo takoj razkužimo z alkoholom aH jodovo tinkturo. Čim prej moramo do zdravnika, da nam vbrizga zdravilo proti pasji steklini.
Če nos je pičila strupena kača, moramo ranjeno mesto takoj podve-zati in ga izžigati z razbeljeno iglo ali železom. Hitro poiščimo zdrav-
NAS DOMAČI PROIZVOD BOLJŠI KOT DDT _
Po mnogih .poizkusih se je našim strokovnjakom posrečilo izdelati učinkovito sredstvo proti mrčesu in insektom, ki je boljše kol znani prašek DDT. Ta novi prašek se imenuje Lindane. Poskusi so pokazali odlične rezidtate. Popolnoma uničuje muhe, komarje, stenice, molje, mravlje, uši, bolhe. Kar je pri tem najvažnejše, prašek ni strupen za ljudi in domače živali. 'Uporaba je zelo enostavna: potresa se kot vsak prašek.
Naši strok ovnj aki izpopolnjujejo še neko sredstvo. To so tako imenovane dimne tablete Toxol, ki učinkuje na živčni sistem mrčesa. Uporaba je enostavna. Pred uporabo zapremo -vsa- Qkiia in vrata, odpremo omare, kovčke, razmečemo posteljo in položimo tablete na peč, svečo ali kuhalnik. Tablete bodo proizvajale dim, ki bo vse nezaželene insekUs in mrčes uničil. Ta proces traja samo pol ure. Dim jo neškodljiv za ljudi ■in živali ter ne pušča nobenega duha na stvareh ali življenjskih potrebščinah.
V kratkem bodo ta sredstva v prodaji v naših trgovinah.
ni.sko pomoč- kajti proti kačjemu .piku imamo serum.
Pri insekto-vem piku poskušajmo lizdreti želo (če nimamo priprave, s čistimi rokami) ter Tano razkužimo z alkoholom ali jodom.
OPEKLINE: Na žalost so opekline zlasti v otroški dobi kaj pogoste, pri čemer je mnogokrat kriva malomarnost staršev. Zato naj bo otrok čim dalj od vrele vode, lugov, špirita. petroleja in raznih kislin. Nikoli tudi ne smemo dovoliti, da bi se otrok igral z žveplenkami, ker jih bo tudi zažigal in to lahko plača z življenjem. V slučaju, da se je vžga. la obleka-, moumo osebo takoj povaljati po tleh in ogenj dušiti z debelimi in mokrimi dekaml in oblekami. Ko je ogenj pogašen, obleko takoj slečemo, ponesrečencu pa damo močno sredstvo za okrepitev (črno kavo, konjak, močno žganje). Na opečena mesta ne smemo dati vodo niti ne zbadati in odpirati mehurjev. Rane pokrijemo s stelizira-no gaizo, ki jo lahko napojimo s čistim olivnim oljen ali burovo vodo. Tako počakamo, da pride zdravnik.
Opekline moramo jemati zelo resno, ker so poleg bolečin, ki jih povzročajo, tudi odprta vrata za razne nevarno nalezljive bolezni.
Če je opeklina od lugov ali kislin, moramo najprej z vato pobrati škodljivo tekočino, potem pa (če je ■vzrok kislina) rano izprati z milnico ali z mlekom, lahko pa jo tudi posipamo s kredo.
Brolbaii Eaas^eta -velikca pomoč
Ce apnu dodamo nekaj galuna in s tem prebelimo stene, ne bomo imeli v prostoru muh.
v
Kozarce, posodo, porcelan in kuhinjske predmete bomo laže umile, če dodamo vodi malo boraksa, ki
smo ga raztopile v topli vodi.
•
Cenam duh po zajcu ali bravini ni všeč, jo namočimo, preden jo pečemo, v mleku ali pa poparimo s kropom in nataremo s česnom. Neprijetni duh bo popolnoma izginil.
v
Tudi okus jeter ni vsem po vcijL Zrezane koščke namočimo v niieko, pa ne bodo prav nič grenila.
Linolej se nam ne bo lomil, če ga bomo mazali z mešanico olja in kisa,
če so ščetke za pranje rok postale mehke, jih za nekaj hipov namočite v vodi, Id ste ji dodali precej kisa.
*
Jajce je sveže, če v slani vodi pade na dno.
*
Glavnike in krtače za nego las operete v bencinu alli v napremočni milnici. Glavnike med zobmi dobro oščetkajte. Pri krtačah izrnivajte samo ščetine in pazite, da se ne zmoči deščica, ker se le-ta, če je prevečkrat zmočena, kaj hitro odlepi..
KOLESARSKA DIRKA
Od Triglava do Jadrana
bo veljala kot državno prvenstvo
Pod pokroviteljstvom primorskega tednika Slovenski Jadran l>o kole-sarski klub Proleter iz Kqpra or-ganiziral 19. Ln 20. septembra 1953 •dvoetapno kolesarsko dirko Od Triglava do Jadrana. Idejo >za ustanovitev te športne prireditve je dal lani časopis Slovenski Jadran z na-menom, da športniki iz vseli bratskih republik nekako simbolično povežejo vse osvobojene primorske kraje od Triglava do Jadrana ter manifestirajo trdno povezanost teb krajev z matično domovino. Lanskoletna dirka jc imela velik uspeh. Udeležiio so jo je '18 tekmovalcev iz vseh ljudskih republik in iz STO. Po vseh vaseh, kjer je šla dirka, so prebivalci navdušeno pozdravljali kolesarje.
Letošnja dirika Od Triglava do Jadrana pa ima neprimerno večji pomen od lanske. Organizirali jo bodo v času, ko primorsko ljudstvo slavi deseto obletnico priključitve k matični domovini, hkrati pa bo veljala tudi kot državno cestno prvenstvo za posameznike in ekipe. Uredništvo Slovenskega Jadrana je sklenilo. da bodo dirko odslej organizirali vsako leto v septembru v spomin na zgodovinske septembrske dogodke v Slovenskem Primorju.
Prva etapa (RovecJNova Gorica-A idovščin a -Post o j» a ) se bo začela 19. septembra in bo dolga 137 km, dnicja etapa (Postojna-Sežaua-Ilirska Bi-Iru-a-Koper-Portorož) pa se bo začela 20. septembra in bo dolga 158 km. Ta etapa bo razdeljena na dvo polet api, od katerih bo prva pol etapa na kronometer (Postojná-Sežana, 30 km) z individualnim startom s presledkom 2 minut, s startom zadnje plasira nega vozača na prvi etapi Bovec-Postojna, druga etapa na progi Sež.nua-Ilirska BLstriea-Honp 1 j e - Kozi n a-Koper-Port or ož (124 km) pa s skupnim štartom. Dolžina celotne proge znaša 295 km. Proga je deloma asfaltirana, deloma pa je drugorazredna avtomobilska pot.
Za dirko je med jugoslovanskimi kolesarji veliko zanimanje. -Med prvimi se je prijavila ekipa Partizana iz Beograda v postavi Veseltn Petrovič. Rad oje Bulatovic, Aleksander Lakovič, Miša K oslič, Božidftr Cvejin, Stojan Orlovič in Aleksander iKrebelj. Glavna opora ekipi je vsekakor -Veselin Petrovič, ki je na ccstaem prvenstvu v Švici zasedel 11. mesto, na dirki po Hrvatski iu Sloveniji pa se je plasiral na drugo mesto. Petrovič je skupaj z Delln Santo glavni favorit dirke.
Tudi koprski Proleter bo nastopil v najmočnejši postavi na čelu z enaj-stoplusiranim na državnem cestnem prvenstvu v Švici Silverijem DeUa Santo. V ekipi bo nastopil tudi lanskoletni zmagovalec te dirke Apol-lonio Bruno ter znana tekmovulea Oreste Brajnik in Peter Lonzarič. Pnrič bo sodciloval v seuiorski dirki mladinec Mirko Miklavčič, ki mno-
go obeta. V tej postavi so Koprčani poleg beograjskega Partizana glasni favoriti za osvojitev državnega ekipnega prvenstva.
Razen teh se je prijavil za dirko tudi Valčič iz Pulja, vsak čas pa pričakujejo tudi prijave vozačev iz Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovino in Makedonije. Računajo, 'da se bo dirke udeležilo okrog 60 tekmovalcev.
Za zmagovalec so predvidene lepe nagrade zmagovalua ekipa pa bo prejela pokal Slov. Jadrana.
Vsem udeležencem dirke želi uredništvo Slovenskega Jadrana čim več uspehov!
GLIGORIČ MED VODEČLUI NA TURNIRJU KANDIDATOV
Na turnirju kandidatov za svetovno šahovsko prvenstvo so do sedaj odigrali pel kol. Jugoslovanski predstavnik velemojster Gligorič jc začel zelo dobro, saj je iz štirih partij dobil 2 in pol točke in jo med petimi velemojstri, ki še niso utrpeli poraza. Gligorič je premagal sovjetskega velemojstra Ave/rbaha. remiziral pa je s Pctrosjaiom, Naj-dorfom in Tajmanovom. Trenutno deli četrto in peto mesto skupaj z argentinskim velemojstrom Najdor-fom. V šestem kolu se bo srečal s Szaibojem.
Stanje po petem kolu je naslednje; ReShewsky in Smislov 3 in pol, Roleslavski 3 (ena paTtija manj odigrana), Gligorič 'in Najdorf 2 in poL (ena partija manj odigrana), Averbah, Bronštajn in Euwe 2 in po?, itd. i
KATASTROFA ODREDA NA DOMAČEM IGRIŠČU
V sredo so odigrali tretje kolo državnega nogometnega prvenstva. Od-red jc imel v gosteh četrtqplasirano moštvo lanskega prvenstva novosad-sko Vojvodino. Številni ljubitelji nogometa, ki so se zbrali na igrišču, so pričakovali zmago ali vsaj neodločen rezultat edinega slovenskega predstavnika v zvezni ligi. Vendar jc Odred popolnoma razočaral iu izgubil srečanje z 2-1 (0-1). Zmaga Vojvodine jc popolnoma zaslužena in je po poteku igre še premalo visoko izražena. Odredovci so slabo podajali, nesmiselno kombinirali in slabo štartalii. Premoč Vojvodine se jasno vidi tudi v razmerju kotov 8-3.
Prvi polčas je Vojvodina povsem gospodarila na igrišču in se ima. Od-red zahvaliti le požrtvovalnemu vratarju Benciku, da je prejel 'le en gol. V dragem polčasu se je Odred nekoliko popravil, vendar so bili njegovi napadi <v primerjavi z napadi Vojvodino nenevarni. Rajkov in Leskov sta ustvarjala vrsto nevarnih situacij pred golom Odreda.^ od katerili sta tudi tri realizirala, šele v zadnjih minutah jc uspelo Ljubljančanom po zaslugi Belcerja rezultat zmanjšati na 4-2. Gole za Vojvodino so dosegli Rajkov 2 ter Le-škov in H i rman. za Odred pa Hočevar in Belcer.
Veliko zanimanje je vladalo v Za-ifjrebu za tekmo med Dinamom ter Partizanom. ZagrebSani so popravili slab vtis, ki so ga pustili po nedavnem porazu s Fiorentino ter sigurno zmagali z 2-0. Ostali rezultati: BSK — .Ralx>tnički 8-1 '(3-1), Crvena zvezda — Špairtak 2-1 (2-0), Sarajevo -Radnički 2-0 (0-0) m Proleter -..okomoti.va 2-2 (1-1).
od 12. IX. do 18. IX. 1953 SOBOTA, 12. IX,: 14.30 Žena in dom; 17.30 V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji; 18.15 Prerez sko-izi opero: R. Leoncavallo; Glumači .< magnetofonski posnetek s puljske-ga festivala); 21.00 Pojeta vam komorni Zbor iz Trsta pod vodstvom U. Vrabca in mešani zbor iz Bar-kovelj p, v. Millana Pertota. NEDELJA, 13. IX.: 8.30 Za naše kmetovalce; 9.00 Mladinska oddaja: Rob n Hood (1. nadaljevanje) in pogovor s pionirji; 13.45 Glasba po željah; 17.00 Naši pevski zbori pred ■novo zimsko sezono; 18.30: Samospevi in druge skladbe slovenskih avtorjev. PONEDELJEK, 14. IX.: 14.30 S filmskega platna; 14.40 Slovenske narodne pesmi; pojo in i-grajo solisti in zbori; 17.30 Koncert popularnih opernih arij; 18.15 Robert Schuman: Sonata za violino in klavir v a-molu, opus 105; 18.30 Priljubljene melodije iz znanih filmov. TOREK, 15. IX.: 14.30 Kulturni razgledi; 14.40 Slovenski oktet poje slovenske umetne pesmi; 17.30 Jugoslavija v narodni pesmi in plesu; 18.15 Melodije in ritmi s plošč; 20.00 G. Puccini: Madame Butterfly (1. in 2. slika). SREDA, 16. IX.: 14.30 Od Triglava do Jadrana; 14.40 Slovenske vinske narodne pesmi in zdravice; 17,30 Verdijeve in Bartoluccijeve
■skladbe: izvaja godba na pihala iz Izole p. v. Ivana Boleta; 18.15 15' v ritmu foxtrota in tanga; 20.00 G. Puccini: Madame Butterfly (3. sii-ika); 21.00 S knjižne police: Bogomir Magajna: »Odmev korakov«!. ČETRTEK, 17. IX.: 14,30 Po svetu okrog; 14.40 Koncert Zbora '»Srečko Kosovel«, posnetek s koncerta v Sežani; 18.15 Zabavni orkestri in marsikaj vmes; igrajo za zidano voljo in ples.
KMETIJSKA ŠOLA LOŽE PRI VIPAVI
razpisuje sprejem učencev v šolo za prihodnje šolsko leto 1953/54. Šola traja eno leto in sprejema mladino, ki ima veselje do kmetijstva in se želi posvetiti kmetijstvu doma na posestvu ali v službi.
¡Pogoji za sprejem; dva razreda gimnazije ali 6 razredov osnovna šole ter starost nad 16 let.
X šolo sprejeli učenci imajo vso oskrbo v internatu (stanovanje, hrana, pranje). Učenci iz okrajev Gorica, Sežana in Koper bodo plačevali oskrbovalo i no le delno; revnejši bodo imeli brezplačno oskrbo v internatu.
Šola se prične 15. septembra.
Interesenti naj čimprej pošljejo lastnoročno napisano prošnjo z zadnjim šolskim spričevalom na naslov: Kmetijska šola, Lože pri Vipavi.
Uprava šole.
S © je čas da se vpišete v članstvo Prešernove družbe.
Obveščamo vse poverjenike in prijatelje dobre knjige, da bomo do preklica nadaljevali z vpisovanjem novih članov Prešernove družbe. Glavni odbor je namreč po zaključenem roku sprejel še nad 1.600 prijav novih članov. Zaradi počitnic in raznih drugih razlogov pa številni poverjeniki niso zaključili, vpisovanja ter nam zato še niso javili števila članov. V okoli 50 občinah pa se je postavljanje poveijeniške mreže močno zakasnilo. Vse to je narekovalo Glavnemu odboru, da je določil večjo naklado svojim knjigam kot
Leben — eden najbolj požrtvovalnih kolesarjev Slovenije
Čeprav sem so pošteno prespal, mi vendar venomer silijo misli nazaj na Okroglico, kjer smo toliko lepega in zanimivega doživeli. 'Nad tri sto tisoi? ljudi! Takega človeškega mravljišča še nisem videl! Rad bi izrazil nekaj najmočnejših vtisov, ki sem jih odnesel s tega veličastnega ljudskega tabora.
Beseda našega predsednika je bila vsekakor najsvetlejša točka te mogočne manifestacije. Da, Italijani naj se spomnijo, kako so se v preteklosti, »prikupili« našemu ljudstvu! Samo bilance, ki jim jo je v številkah prebral naš Maršal, naj se spomnijo, pa se jim bodo takoj nehale cediti sline po naši zemlji. Le čemu nam vsiljujejo svojo »kulturo«, ko pa je ne maramo in nočemo?! Saj vedo, da se pri na.s počutijo kakor pes v cerkvi., da rabim milo primero. Trst brez zaledja je kakor telo. ki ima odsekane ude. Zaledje pa jo naše. Trst spada k zaledju in ne narobe. Nič ni bollj naravnega in samo po sebi razumljivega. Naš Maršal ne zna drugače povedati, kakor samo tako, kakor jc. Vedno je tako povedal in doslej se še ni zmotil. Italijanskega nbav-bava« se ne bojimo. Nismo otroci. Mednaroden naj postane Trst in ves svet bo pripomogel, da bo postal zopet cvetoče mesto.	J i •'•''!
Gospod novinar Terra se jc. na vse to na Okrog lic i — napil. Svetujem, naj ga posnemajo tudi gospod Pella iu njegovi trobentači. Val naj se napijejo do onemoglosti. Samo no j)ri nas — ampak doma v Rimu. Sicer pa mislim, da so dobili tudi brez tega po Titovem govoru kapitalnega »mačka«.
Gospod novinar Terra jc res pokazal — sijajne akrobatske sposobnosti. Svoji 'novinarski časti sc je poklonil me samo do tal, temveč celo na sama tla. Zato pa je novinar
Terra! Oh tem se jaz Vane spominjam dogodka v Tirolih v prejšnji svetovni vojni. Bosanci so minirali del hriba, poet katerim so jurišali italijanski vojaki. Seveda je vse zasulo. Vojaški štab jo o tistem dogodku izdal tole vojno poročilo: Zopet nam je padel v roke kos sovražne zemlje. No, jaz Vane pa o tem dogodku izdajam tole privatno poročilo: Italijanski novinar Terra je pod iplivom vinsko ojačanih mišic z vso prisebnostjo odgovornosti akreditiranega novinarja uradn» agencije Ansa slavno pade!, na Okro-gliei na slovensko zemljo. Kaže, da je bil padec precej hud, ker mu je kmalu nato zavrela kri, da je hotel z roko pobožati slovensko partizai-ko na nedovoljenem mestu. Seveda je za to prejel — zvenečo klofuto. Kaže, da «e šele potem, ko se je znašel ma drugii strani bloka pri Gorici, zavede', ker sc je o dogodku zlagal, kot je pač navada v Italiji.
ALi ste slišali o tistem vojaku, ki jo padel v robido tam nekje pri Doberdobu? No, bom pa jaz nekaj ipofvcdal. Tudi ta je skupno, z več drugimi pojačal svoj pogum z alkoholom. Tu blizu so »partigiani«. Ojej, ojej! štrbunk v robido. Robida pa je hitro »vedela«, da je treba revčku pomagali. S trnom je pritisnila na petelina 'in___bum ...
»Aiiuto, mirnima niia!«
«Pomoč« je hitro prišla v obliki rafala, ki ga jc sprožil stražar ob tanku. Vojak v robidi jo jc tokrat dobil zares.
O ti robida, rO.bidasta, kaj si sirila. PoliU džip karabinjerjev je takoj pridrvel" v bližnjo gostilno na Pnl-kašu in drugi na Poljane.
Tokrat je bila že sama robida, ki je povzročila tak p «plah, kaj bi bilo šele, fle bi sc bil tam prikazal partizan!!!
Italija je danes res svet zase. Vedno je veljalo pravilo, da ima v cerkvi besedo samo duhovnik. To bi moralo držati še posebno za tako katoliško državo, kot je Italija. Pa ne drži. V Beneški Sloveniji, kamor so že več časa pred Okroglico navlekli okoM 40 tankov in večje število vozil ter vojaštva, je šel »co-lone.llo« Olivieri na prižnico v vasi Kožica. Tam je ljudem »pridigal«, da so minili čitsi strahu. Medtem pa so Benečanom tanki pogazili koruzna pollja, travnike in vinograde.
Pri Doberdobu so se italijanski vojaki »slaivniiih« divizij ustrašili celo napisa »Tukaj jc Jugoslavija«, ki je tam ostal še iz leta 1916. Kako dobro je vsem takim di viri j am povedal na Okroglici tovariš Tito: »... Saj smo že videli njihove divizije iu ne eno — dve ... oborožene in razor o ženo ...!«
O tem bi vedel veliko povedali vsak partizan, pa ne govorijo, kci ni vredno. Saj je še sveža karikatura iz teh dni, ki prikazuje, kako so nekje v Italiji suši ce'la vrsta hlač in se perice pritožujejo, koliko mila več so porabile kot navadno.
Še to bi povedal zu zaključek. Re^ zelo peče rimske saanogpltiiike ta naša proslava na Okroglici. To pa še posebno zato, ker smo praznovali na obletnico tistih časov, ko so ta ozemlja, »... Ki so jih s kravjimi kupčijami in šnkalskimi metodami nagrabili...« Talko je na njihov račun povedal angleški državnik 'Lloyd George, in ne jaz, Barba Vane. To moram podurtati, da se bomo prav in dobro razumeli. Sicer pa vem. da tudi mojn preprosta in poštena beseda nekaj velja, ker ljudje sami tako pravijo, Za tako »štiniungo« pa je vedno hvaležen . ..
vaš Vaue.
pa je doslej vpisanih članov. S tem je omogočeno zamudnikom, da se vpišejo v članstvo ter si s tem zagotove prejem 5 dragocenih knjig. Poudarjamo, da ostane članarina 240.— din nespremenjena do izida knjig. Kasneje bo le nekaj knjig na razpolago v knjigarnah po knjigotržnih cenaih, ki bodo znatno višje.
Ker je naklada omejena, aato pohitite z vpisom, da ne ostanete brez knjig Prešernove drnžbe.
Vse poverjenike pa prosimo, da nam vsakih 15 dni javljajo nove člane, da jih ne bi zaključek vpisovanja presenetil.
Glavni odbor Prešernove družbe.
OBVESTILO
Uradni dnevi za nevabljens stranke pri Okrajnem ljudskem odboru v Postojni so: vsak ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure. Predsednik in podpredsednik ter tajnik pa sprejemajo nevabljenc stranke iste dni od 10. do 12. ure. Ostale dneve ■nevabljenih strank ne sprejemamo, izvzemši v izredno nujnih primerih.
KOCJANČIČ AI.OJZ pok. Jožefa in Štefančič Ane, rojen 25. X. 1923 v Lalborju-Marezige, istotam bivajoč, je izgubil osebno legitimacijo, izdano od ol>č. LO Marczige, in jo razglaša za neveljavno.
RIC.COBON ANA od Josipa iu Furlanič Marije, rojena 21. X. 1914 v Manžamu-Marezige. sedaj tavajoča v Kopru. Ulica JLA št. 21, je izgubila osebno legitimacijo, izdano od MLO Koper, in jo razglaša za neveljavno.
MALA DRUŽINA iz koprske okolice bi sprejela vdovo ali samsko, staro okrog 50—55 let tudi za stalno za hišna dela. Ponudba na upravo lista pod »Družinska.«
KUPIM ŠTEDILNIK. Naslov v upravi našega lista.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so lajšali trpljenje naši ljubljeni ženi in mami Kar-meli Koterle v njeni dolgi bolezni. Prav posebno se zahvaljujemo vsem zdravnikom, sorodnikom in prijateljem, ki so jo v poslednjih dneh obiskali in tolažili, nadalje vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Iz srca se zahvaljujemo pevskemu zboru, godbi iz Sv. Antona in darovalcem cvetja.
Žalujoča družina Koterle
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milico Stolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru