Stev. 173. V Ljubljani, torek 1. avgusta 1939 Leto IV Poštnina plačana v gotovini Anglija še zmeraj samo upa na zvezo SCauia^cIia DiicSIa Chamberlain je včeraj napovedal, da #Wv|«IIIIV MISIJO odidejo angleški generali v Moskvo London, 1. avg. o. Današnji jutranji listi obširno pišejo o včerajšnji razpravi o zunanji politiki v spodnji zbornici. Številni listi objavljajo svoja poročila pod naslovom, češ da je Chamberlain napovedal samo odhod vojaškega odposlanstva angleškega in francoskega generalnega štaba v Moskvo. Listi so nekoliko razočarani nad tem, da Chamberlain še zmeraj ni mogel bolj točno govoriti o stanju političnih pogajanj med Anglijo, Francijo in Rusijo. Vendar pa iisti dopuščajo domnevo, da morajo tudi politična pogajanja biti že tako zrela, da bi lahko pričakovali sklep politične pogodbe kmalu po zaključku vojaških razgovorov. »Times« piše v svojem današnjm uvodniku, da napoved vojaških razgovorov v Moskvi ne more biti nič drugega kot pa lepo znamenje za uspešni zaključek političnih razgovorov. Kajti težko si je misliti, da bi se mogle države med seboj pogovarjati o skupnih strateških in političnih ciljih, če ni med njimi že pravega političnega zavezništva. Sicer je vprašanje o tem, kdo je posreden in neposreden napadalec, še zelo nerazčiščeno, vendar pa je jasno, da je zaupnost med Londonom, Parizom in Moskvo že zelo napredovala. »Daily Telegraph« piše, da sedaj ne smemo več dvomiti v uspeh moskovskih pogajanj, ko je Chamberlain vendarle že omenil, da ni več nobenega razloga za skeptično razsojo položaja. >Daily Mail« pa piše danes zjutraj, da odhod vojaškega odposlanstva v Moskvo pomeni, da sedaj nismo več daleč od politične pogodbe Opozi-eionalna »News Chronicle« piše, da bodo danes dejanja angleške diplomacije več veljala kot pa besede. Trenutna vest o tem, da bo odšlo vojaško odposlanstvo v Moskvo, ho več opravila kot pa če bi napovedali, da bi odšli gospodarstveniki ali pa finančniki. Tudi delavski list >Daily Herald« piše v tem smislu. Pisma iz najmanjše in najmlajše slovaške države: Na slovaških tleh Bratislava 30. julija. Kakor sem že v prvem pismu omenil, som se vozil v Bratislavo v družbi dveh slovaških delavcev, ki «ta se vračala iz Nemčije. V razgovoru, ki smo ja začeli, sta mi povedala, da gresta domov, ker je zdaj tam dela dovolj in pa, ker ni mogoče zaslužka iz Nemčije pošiljati v domovino. Doma de- » nar potrebujejo, a da bi ležal v nemških bankah in čakal na mednarodno reiitev, za to ni ča6a. Zato se sedaj tudi onadva vračata domov. Ko kupujeta z markami vozovnice od slovaške meje do Bratislave, zabavljata čez nizki uradni kurz valute. Pred pregledom sta poskrila tiste marke, kar jih je bilo čez deset — več namreč ni dovoljeno nesti v državo in iz njel — Iz njiju govori preprosta kmečka zvitost, ki gre v svet kamorkoli in nikoli ne bo trpela škode. Ko pride na meji do nemškega pregleda, ne znata besedice po nemško. Samo »Urlaub-schein« poznata in ga cariniku pokažeta, češ da se res mislita še vrniti na delo v železne rudnike, a se gotovo ne bosta vrnila več tja, saj prav za to odhajata iz Nemčije, da bi ostal doma. ... meji je nemški pregled bežen, slova-‘,Pa dovolj natančen. Takoj na prvi slo-,1. . reii obmejni postaji nastopijo službo nrmta-ii ' spr?vo^n*ki. Na vozovih, ki 6toje na oofetf nekH . r’®i «• tudi mi vozimo, stoji blike ČSR trSikZnkTienLnakreiŠn^ 1^“' Skih železnic. Na tirih « ki imajo poleg značke CS^erS-o ,e znak »vozove čeSko-moravskega protektorata. Potniki unajo stare potne liste le s pretiskanim novim imenom države Slo vaške, eden izmed njih p, ima že nov potni list, tiskan na ime »Slovensky Stat«. Cariniki in financarji imajo namesto prejšnjega državnega grba na kapah slovaško zastavico. V govorjenju in vedenju so kavalirski. V8ej kar je videti, so torej samo malenkostne spremembe. Ko kažem potni list brez vizuma, mi uradnik naroči, naj 6i preskrbim zastonjski vizum v Bratislavi na policijskem ravnatelj- StVU' i « Nato 6e odpeljemo. Meja na to stran poteka prav tam, kjer se je pred letom. Gledamo v Moravo, čez katero zdrdra vlak, m strmimo v daljavi v 6iv grič, ki je pritisnjen k zadnjim poiganjkom Malih Karpatov. Tam teče' Donava, tam se pod gričem steka v n)0 Morava. Ona siva skala je Devin. Deloma je na sivem gričti razznati zidine in podrtine to je nekdanji grad Mojmirov, Rastislavov in Svetopolkov, oporna točka nekdanje Velike Morave na zapadu, a 6edaj jo vključuje popravljena nemško-slovaška meja v nemško ozemlje. (Mislimo si, da je ves levi breg Ljubljanice last tuje države, a da je z desnega brega vzet povrh še ljubljanski grad). Devin, ki je gotovo poleg svojih vladarjev videl tudi Konstantina in Metoda, morav-sko-slovaško-slovanska apostola, in bil politična trdnjava proti napadom od zahoda, je sedaj vključen v sosedovo ozemlje. Vozimo med požetimi plohami žita, ki se suši v križih. Letina je dobro obrodila. Po pobočjih zeleni nizko bukovje in hrast-je, v vsem je polno poletja in sonca, ki žge. Skozi Male Karpate zdrknemo skozi majhen in kratek predor, nato smo pred Bratislavo. Še trenutek in vlak se ustavi. Prispeli smo v slovaško prestolnico, edino slovaško pristanišče, novo politično, kulturno in gospodarsko središče nove države Slovaške V. Smolej. Kaj je povedal Chamberlain London, 1. avgusta, o. Takoj v začetku svojega govora je Chamberlain izjavil, da bodo še ta teden odpotovali v Moskvo francoski in angleški vojaški strokovnjaki. Ruska vlada je namreč izjavila, da bi bila taka vojaška posvetovanja v sedanjem času koristna. Angleško odposlanstvo bo vodil letalski admiral Burnet, dodeljeni mu pa bodo zastopniki generalnih štabov armade, mornarice in letalstva. Res je, da se angleški, francoski in ruski zastopniki do sedaj še niso sporazumeli o tem, kdo je posredni napadalec. O tem še ni bilo sestavljeno besedilo, ki naj bi zadovoljilo vse te države. Vsi trije pa so prepričani, da bi bil posreden napad prav tako nevaren, kakor neposreden napad. Težave so posebno zaradi tega, ker ni bilo mogoče spraviti in sprejeti besedila, ki ga predlaga Rusija. Da pa hočemo resnično uspešno zaključiti ta pogajanja, pa dokazuje dejstvo, da se je zgodilo prvič v angleški zgodovini, da sta Anglija in Francija pristali na vojaški razgovor, preden je bil sklenjen politični sporazum med Anglijo, Francijo in Rusijo. Angleška in francoska vlada pa sta prepričani, da politična nasprotja niso več taka, da bi resno ovirala sporazum ali pa da bi onemogočila vojaška pogajanja. Prav zaradi tega pripisujejo Anglija, Francija in Rusija velik pomen vojaškim razgovorom. Kaj pravi Chamberlain o Gdansku V svojem govoru je Chamberlain govoril tudi o Gdansku in rekel, da dogodki zadnjih dni dokazujejo, da se je napetost zaradi Gdanska še povečala. Anglija pa popolnoma zaupa poljski vladi in poljskemu narodu, ker ve, da bo Poljska tudi v bodoče ostala trezna in razumna. O pogajanjih v Tokiju je Chamberlain rekel, da tokijski sporazum ne bo spremenil angleške politike na Daljnem vzhodu. Ce se hujskanje proti Angliji ne bo ustavilo in če ne bodo pustili pri miru angleških koristi, tedaj bo angleška vlada prisiljena seči po zelo resnih ukrepih. Svoj govor je Chamberlain zaključil z mislijo, da si moremo danes težko misliti, da bi se položaj lahko razčistil drugače, kakor z vojnim spopadom. Če pa bi se posrečilo postaviti mednarodno zaupanje na kak drugačen način, potem bi ne bilo na svetu več nobenega vprašanja, ki se ne bi dalo rešiti na miren način. Ce pride do vojne, potem bo pač vseeno, kdo bo pmagal. Kajti jasno je, da bosta zmagovalec in premaganec pahnjena v naj-večjo bedo in trpljenje. Te resnice se naj zavedajo vsi tisti, ki nosijo odgovornost za mednarodno politiko. Gdanski senat napovedal gospodarsko vofno Poljski Gdansk, f. avgusta. A A. Reuter: Kakor se izve, je poljski generalni komisar v Gdansku H o d a c k i pr ekinil svoj kratki oddih ter se vrnil v Gdansk, da ponovno prevzame svojo dolžnost in napravi potrebne korake zaradi najnovejših dogodkov, ki se razvijajo v smeri ostre gospodarske borbe med svobodnim mestom in Poljsko. Pred 15 dnevi so Poljaki zagro-žili, da bodo umaknili svoje ljudi in ustavili trgovino z Gdanskom, ako bodo oblasti svo- bodnega mesta še nadalje ovirale delo poljskih nadzornikov ter delo v skupni tovarni Margarine v Gdansku. Poljska sedaj noče več kupovati margarine iz omenjene tovarne. Senat je isto tako najavil gospodarsko vojno proti Poljski, ako ne bo upoštevali sklepov senata svobodnega mesta. Govori se, da bodo trgovci v Gdansku prenehali dobavljati Poljski sveže ribe. — Isto tako javljajo, da je Berlin pripravljen podpirati senat tudi finančno. Nemci odgovarjajo Chamberlainu: Gdansk se bo vrnil pod okrilje Nemčije Berlin, 1. avgusta, o. »Deutscher Dienst< komentira Chamberlainovo izjavo v spodnjem domu ter pravi, da izjava o analogiji angleško-ameriških ciljev ter pogledov glede Japonske, kakor tudi to, je treba uporabljati v raznih primerih razne metode, potrjuje naše mnenje, da London in Wa-shington nimata potrebe prijeti za orožje in igrati 8*-i? i ? razdeljenimi parolami. Zgodovina zadnjih let nam je večkrat dokazala dvoličnost angleškega zunanjega ministra. Vendar pa Chamberlain prizna, da je Gdansk nemško mesto in ni nikoli oporekal osnovni nemški značaj tega mesta. Zato lahko obljubljamo, da se bo Gdansk vrnil pod okrilje Nemčije navzlic temu, da se' to vprašanje razpravlja v spodnjem domu. Tudi se ne more dopustiti, da bi se stalno ogrožala življenje in imo-vina Nemcev na Poljskem. Ghamberlain smatra, da mora pohvaliti miroljubno stališče Poljske. Nam se zdi, da obstoja glede oportunosti angleške zunanje politike med stališčem vlade in narodom še veliko nasprotje, kar naj nikogar ne iznenadi, ker mora vsak davkoplačevalec v Angliji sodelovati v tej igri, ker zunanje ministrstvo razpolaga z njegovim denarjem za podpiranje poljske me-galomije. Hitler je odredil, da naj ima protektorat svojo češko armado Vojska bo štela le 280 častnikov In 7000 mož Gradcu bodo imeli sedeže inšpektorji, ki bodo poveljevali bataljonom, ki bodo imeli svoje garnizije v raznih mestih protektorata, člani l,: _uu: nnrA^nncti. hnnn rp. Praga, i. avgusta. AA. DNB.: O priliki proglasitve protektorata nad češko in Moravsko je Hitler odobril predlog, da se ustanovi posebna armada čeških vladnih čet za ohranitev reda in javne varnosti. Izve se, da bo predsednik protektorata vrhovni poveljnik te armade. Predsednik vlade bo vodil administrativne posle. Poveljnik bo generalni inšpektor s sedežem v Pragi. V Pragi, Brnu in Kraljevem Rornuije v raznm oiraim čet, ki morajo biti češke narodnosti, bodo rekrutirani iz bivših članov češke vojske, njihove vrste pa bodo spopolnjene^ s pr os to v o 1 j -ci, ki se bodo zavezali služiti 29 let. Armada bo štela 280 častnikov in 7000 mož. Največji manevri nemške vojske Istočasno bodo tudi manevri italijanske vojske v Gornji Italiji Berlin, 1. avgusta. o. Nemška vojska se sedaj Pj‘Pr*y|ia na največje manevre, kar ji je sploh kdaj bilo v Nemčiji. Te dni bodo v severozapadni Nemčiji prepovedali redni letalski promet in sicer ?a -*i ^r‘, ”rav tak° bodo tam omejili celo ves železniški in cestni promet, ki bo na razpolago vo-jaškim poveljnikom« Do sedaj je bila splošna mednarodna navada, da so vojaška poveljstva na manevre vabila tudi inozemske vojaške odposlance, ki so bili akreditirani pri nemški vladi. Do sedaj pa še noben tuji letalski odposlanec ni dobil vabila, da bi se lahko kot gost ali opazovalec udeležil teh manevrov. Najprej se bodo vršili letalski manevri, ki bodo zavzeli ogromen in izreden obseg. Letalskim manevrom pa bodo sledili manevri motoririzanih divizij. Ko bodo končani manevri v teh predelih, pa se bodo začeli manevri Je v večjem obsegu z istimi razporeditvami in omejitvami v Sleziji, v su-det6kih deželah, na Češkem in na Moravskem ter vzdolž cele poljske meje. Nemška vojaška poveljstva bodo prav kmalu, najbrž še v prvih dneh meseca avgusta poklicala številne rezerviste na vojaške vaje V nekaterih okrožjih pa so že 6edaj te dni vpoklicali na vojaške vaje šoferje in lastnike avtomobilov. Vsi ti avtomobili bodo ves ta čas na razpolago vojaškim povBlVtva*” Vojaška poveljstva so prav tako izdala posebne odredbe civilnemu prebivalstvu o vporabi petroleja, naite in drugih pogonskih olj za ves ta Sas ko se bodo vršili manevri. Fantje nosijo križ. kongresni simbol. Škof dr. Rožman zaključuje z govorom kongres Vesti 1. avgusta Napovedujejo, da bo sv. oče Pij XII. še pred 15. avgusta objavil svojo prvo encikliko. Ta bo izredno važna zaradi mednarodnega položaja. V Švici sta na železniški postaji Loos trčila dva vlaka, ki sta prihajala na postajo od dveh različnih strani. 20 ljudi je bilo ranjenih. Italijanski finančni minister Thaon di Revcl je včeraj pregledal dela za ureditev zemljišča in njegovo bonefikacijo v okolici Neaplja. Tam blizu bo zgrajeno veliko gledališče za predstave na prostem, ki jih bo lahko gledalo 35.000 ljudi. Nizozemska dvorna pisarna je objavila, da lahko nizozemski narod pričakuje veselega dogodka na dvoru nekako v sredini meseca avgusta, King-Hall je včeraj sprejel v Parizu, kamor je prišel na daljši obisk, zastopnike; tiska in jim med drugim dejal, da je s svojimi pismi hotel Od&traniti nesporazume med nemškim in angleškim narodom. Ob koncu je poudaril, da je popolnoma neodvisen in da je samo časnikar. Kar je storil, je storil na lastno pobudo. Povedal je še, da bo pri prihodnjih volitvah kandidiral za poslanca. Egiptski listi obširno poročajo, da bodo v sredini avgusta prišli v Suez angleški vojaki iz Indije. Prišlo jih bo 50.000. Zanje so že pripravili taborišča ob glavni železniški progi. Topniške enote, ki bodo prišle iz Indije, bodo taborile v bližini piramid. Vse te angleške čete se bodo udeležile manevrov egiptske vojske ob libijski meji. Nemci o svojem porazu v Zagrebu Nemški listi objavljajo vesti o tekmi za prven stvo Evrope v Zagrebu na športnih straneh poc zelo velikimi naslovi. Tako objavlja list »Kolnische Zeitung« vest pod velikim naslovom, da je Jugoslavijo evropski prvak v tenisu. List priznava, da sta Nemca v doublu zmagala z zelo veliko težavo. Poročevalec piše listu iz Zagreba, da so med dour bleom morali linijske sodnike petkrat odstaviti. Prav zanimivo pa je poročilo tega lista o nedeljskem porazu Henkla in Gopferta. Kot največjo značilnost tega poraza omenja list dejstvo, ki ga izraža v naslovu: »Entscheidung bei 40 Grad« — »Odločitev pri 40 stopinjah vročine«. List pravi, da so pri igrah med Mitičem in Gopfertom in med Punčecem in Henklom zopet mnogo grešili linijski sodniki, in sicer na škodo nemškega moštva. List pravi, da je Mitič zmagal zaradi tega, ker igra dobro samo v Jugoslaviji, dočim je v inozemstvu navadno za en razred slabši kot pa doma. O igri med Punčecom in Henklom pravijo nemški poročevalci, da je bila ta igra, ki je trajala dve uri. najbolj popolna teniška igra. kar so jih sploh kdaj videli. Nikdar še v nobeni igri teniški igralci niso pokazali tolikšno višino, kakor sta jo pokazala Henkel in Punčec, ki sta bila oba v odlični formi. Vsega, kar smo videli, ne moremo povedati v teh kratkih stavkih, pač pa moramo poudariti, da je bila strašna vročina in sta oba igrala naravnost s peklenskim temperamentom. Razočaranje na nemški strani je bilo seveda brezmejno, dasi smo bili že pred začetkom igre prepričani, da bo šlo zelo težko in da bi morali računati tudi na srečo, ki naj bi nam pomagala prodreti skozi takšne okoliščine. Moštvo, ki je prvič v zgodovini priborilo zmago Jugoslaviji, bo po odlični igri v Zagrebu lahko nastopilo pot čez Ocean zastopat Evropo. Naš vojni minister v Dobrni Celje, 1. avgusta. _ V Dobrni pri Celju j« tudi letos zelo živahno. Ta kraj je po«tal že toliko man in priljubljen, da pride f tja vsako leto več domačih in tujih gostov med katerimi je tudi več odličnih osebnosti. Da' nesee je pripeljal tja z avtomobilom naš vojn minister armiijski general Nedič. Ostal bo v Do brni za nekaj časa na letovanj«. Položnice se priložene današnji Številki »Slov doma«. Vse naročnike prosimo, da z njim ooravnaio tekolfo in zaostalo naroiSntn«. Papežev odposlanec se poslovil Ljubljana, 1. avgusta. Množice so ge razžle, potihnil je svečani hrum, zamrlo je življenje, ki je tako bujno preplavljalo mesto v veličastnih dneh kongresa Kristusa Kralja. Onemel je Stadion, pozorišče sijajnih manifestacij, in opustel; zastopniki narodov so pohiteli od nas na svoje domove, pravit, kako sijajna je bila ta prireditev. Včeraj dopoldne je odpotoval tudi kardinal-legat Hlond. V Križankah se je poslovil od gostoljubnih redovnikov. Ko je stopal v avtomobil, se mu je približala štiriletna deklica, ki mu je poklonila lep šopek pisanih nageljnov. Kardinal je bil prijetno presenečen ter je iz šopka deklici vrnil eno rožo. Na kolodvoru ga je čakala častna četa 40. pešpolka z zastovo in godbo. Posebno odposlanstvo kongresnega pripravljalnega odbora je bilo določeno za spremljanje kardinala do Postojne. V lem odposlanstvu so bili dr. Tine Debeljak, inž. Sodja, g. Razberger in ravnatelj Martelanc. Slovo na glavnem kolodvoru Na peron so kmalu nato začeli prihajati škofje in druge osebnosti, da se poslove od legata, tako lublinski škof dr. Ladislav Go ral, krški škof dr. Srebrnič, škof Burič, škof Mileta iz Šibenika, kitajski škof Čeng, zagrebški nadškof dr. Stepinac in ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. V salonski čakalnici so bili dalje zbrani še: poljski poslanik na našem dvoru Roman Dem-bicki s svojo soprogo, ban dr. Marko Natlačen, podban dr. Majcen, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, predsednik kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani dr. Leonid Pitamic, predsednik pripravljalnega odbora za ta kongres dr. Stanislav Žitko, predsednik Prosvetne zveze dr. Lukman, bivši predsednik madžarske vlade g. Huszar in še mnogi drugi. Univ. doc. dr. Cholewa se je poslovil od kardinala v imenu Zveze Poljakov v Jugoslaviji. Za vojaško oblast so bili navzočni komandant dravske divizije, general Dragoslav Stefanovič s pomočnikom, brigadnim generalom Dodičem in več višjih častnikov. Ob 9.10 je dospel na kolodvor v spremstvu komturja Učaka kardinal Hlond. Bil je od vseh prisrčno pozdravljen. V spremstvu divizijskega generala Dragoslava Stefanoviča in bana dr. Natlačena je kardinal obšel častno četo. Godba je zaigrala najprej papeško himno, nato pa, ko je bil pregled končan. Še našo državno himno. Ob 9.15 je privozil ekspresni vlak. Za kardinala-legata je bil pripravljen poseben salonski voz, v katerega so vstopili poleg njega še nekateri člani njegovega spremstva, častnik papeške garde, ban dr. Natla-' čen, direktor ljubljanske železniške direkcije inž. Kavčič, univ. prof. dr. Lukman, gori omenjena delegacija pripravljalnega kongresnega odbora in drugi. G. ban in direktor inž. Kavčič sta se peljala samo do meje na postajo Rakek, ostali pa še čez mejo do Postojne. Pri slovesu, ko je ekspresni vlak odhajal, je vojaška godba zasvirala papeško himno. Z orient-ekspresom se je kardinal Hlond odpeljal s svojim kaplanom Filipiakom v Pariz, ostalo njegovo spremstvo, tako tajnik Baranjak, ki je prav tako uživalo gostoljubje križanskega reda, je danes ob 13 odnosno ob 17 odpotovalo iz Ljubljane domov. Po svečanem slovesu v Ljubljani, ko je godba odigrala svojo himno, so vstopili v posebni salonski voz, ki je bil priklopljen orients-ekspresu, za kardinalom legatom, njegovim kaplanom č. g. dr. Filipiakom ter rimskim grofom Antimorom, ki predstavljata njegovo spremstvo, še ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, rektor prelat dr. Slavit, vseuč. prof. dr. Lnkman, načelnik Žel. ravnateljstva dr. Podbregar, svetnik drž. železnic Razberger ter zastopniki glavnega odbora in časopisja dr. Tine Dtbeljak, inž. Sodja in ravnatelj Martelanc. Kardinal legat se je tudi telegrafsko poslovil od najvlšjih predstavnikov naše države, kneza namestnika Pavla in predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča, ki se glasita: Zahvala knezu namestniku Pavlu Njegovemu kraljevskemu Visočanstvu knezu namestniku Pavlu — Brdo. Ko zapuščam drago mi kraljevino Jugoslavijo po odlično uspelem mednarodnem kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani, smatram za svojo premilo dolžnost poslati Vašemu kraljevskemu Visočanstvu izraze svoje najprisrčnejše zahvale za i-kreno udeležbo jugoslovanske vlade na kongresu in pri sprejemu legata svetega očeta. Izražam Vašemu kraljevskemu Visočanstvu svojo najglobljo vdanost z željami osebne sreče Vašemu kraljevskemu Visočanstvu, kakor tudi vsej kraljevini JugoslavijL Kardinal legat Hlond. Brzojavka min. predsedniku Cvetkoviču Ministrskemu predsedniku Dragiši Cvetkoviču pa je kardinal legat Hlond poslal naslednjo brzojavko: Gospod Dragiša Cvetkovič, predsednik kraljevske vlade — Bled. Ko zapuščam meje kraljevine Jugoslavije po odlično uspelem mednarodnem kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani, pošiljam Vam, gospod predsednik kraljevske vlade, izraze svoje hvaležnosti za udeležbo jugoslovanske vlade na tem kongresu in za sprejem legata svetega očeta, ter želim vsej jugoslovanski vladi vso srečo in obilo božjega blagoslova. Kardinal legat Hlond. Brzojavka papežu Piju XII. Svetemu Očetu Piju XII. je kardinal legat že v soboto poslal naslednjo brzojavko: V imenu šestega mednarodnega kongresa Kristusa Kralja, ki se te dni pod pokroviteljstvom Vaše Svetosti svečano obhaja v Ljubljani, izražam Vaši Svetosti najponižnejše pokionstvo vernosti in vdanosti. V čudovitem soglasju vseh udeležencev, ki pripadajo devetnajstim narodom, se obdelujejo vse točke programa in se želje vseh ujemajo v tem, da bi se večno in popolno gospodstvo Kristusa Kralja med narodi ustanovilo in utrdilo, krščansko življenje med njimi popolnoma obnovilo in mir med narodi pospešil. Za ta mir bo nocoj javno nočno čščenje in bodo vsi udeleženci molili po namenu Vaše Svetosti. Prosim ponižno apo^ stolskega blagoslova vsem navzočim: Eminenci beneškemu patriarhu, škofom, zlasti ljubljanskemu škofu, duhovščini, vernikom in sebi. Kardinal Maglione odgovarja kardinalu legatu Vatikanski držpvni tajnik kardinal Maglione pa je poslal kardinalu legatu Hlondu tole brzojavko: Eminenci kardinalu Hlondu. Vatikansko mesto, 30. VII. 1939. Sveti oče je z velikim veseljem sprejel vdanostne izjave, ki si jih izrazil v imenu kongresa in v srčni ljubezni podeljuje blagoslov Tebi, Eminenci beneškemu patriarhu, ljubljanskemu škofu in vsem udeležencem kongresa, ter iz srca želi in prosi Boga, da bi se življenje vseh, posameznikov in narodov, uravnalo po načelih Kristusa Kralja, ki ste jih na kongresu tako svečano proglasili in da bi vse v Njem, ki je edini naše življenje in naš mir, moč imelo, živelo in cvetelo. Kardinal Maglione. Ob odhodu fe papeški legat podal Izjavo Papeški legat kardinal Hlond je v vlaku, ki je vozil proti meji dal »Slovenčevemu« uredniku tole izjavo: »Navdušen in prepoln veličastnih vtiskov odhajam e mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani.« »Vera slovenskega naroda se je vnovič izrazila z vso neprisiljepo čustvenostjo in sijajno cerkveno organizacijo. Okvir tega kongresa ni mogel biti bolj veličasten in učinkovit ter zato vsi inozemski udeleženci kongresa odhajajo z vaše zemlje polni občudovanja in z najlepšimi vtiski. Za mnoge izmed njih je bilo to, kar so videli, pravo odkritje, ki jim bo ostalo za vedno v neizbrisnem spominu.« »Poslavljam se od slovenskega naroda, njegovih pastirjev in predstavnikov oblasti z iskreno željo, da bi to, kar so storili za kongres Kristusa Kralja, rodilo obilen blagoslov božji na vseh področjih življenja.« »Zahvaljujem se Slovencem za vse veselje, ki so mi ga pripravili s kongresom ter ginjen kličem: Na veselo svidenje k Sličice izza velikih kongresnih dni Gozdarska šola v Mariboru je zaključila svoje leto V soboto, 29. julija, se je zaključilo na gozdarski šoli v Mariboru deveto šolsko leto. Sklepni izpiti so bili od 22. do 28. julija, 29. julija pa so bila razdeljena gojencem spričevala sklepnih izpitov. Ob tej priliki je imel zastopnik kr. banske uprave g. banski svetnik inž. Sulgaj, ki je bil predsednik izpitne komisije, lep nagovor na gojence, prav tako se je od njih poslovil v nagovoru ravnatelj šole inž. Zmago Zirnfeld. Uspehi preteklega šolskega leta so v splošnem prav zadovoljivi. Z odličnim uspehom je napravil izpit 1, s prav dobrim uspehom jih je napravilo 12, z dobrim uspehom 12 in z zadostnim uspehom 7 gojencev. Med 32 gojenci jih je bilo iz Slovenije 14, iz zetske banovine 3, iz dunavske 2, iz savske 11, iz moravske 1 in iz vardarske banovine 1. Ljubljana, 1. avgusta. V podrobnostih, značilnih za vrvenje in življenje, ki je valovilo zadnja dva dneva velikega kongresa Kristusa Kralja, se prav lepo odraža splošna slika Ljubljane. Vse mirno in dostojno! Tu in tam je bil sicer kak izkoreninjenec, ki je zatajeval vero svoje poštene slovenske matere, toda drugače je vsakdo, tudi nasprotnik, znal ceniti veliko, veličastno mednarodno prireditev katolikov, na kateri je bilo zastopanih 16 narodov, lnozemci so odnašali iz Ljubljane najgloblje vtise in Ljubljana je res še izza- stoletja ohranila velik sloves kot »kongresna Ljubljana«. Kdor je tako-le opazoval slovenske može in žene, je pač videl, da so prihajali v Ljubljano ljudje visoke starosti. Bile so ženice-kmetice v starosti od 70—80 let in še več, ki so kaj krepko vztrajale pri vseh prireditvah in so kljubovale silni nedeljski pripeki. Tam iz okolice Murske Sobote je prispel sred-njevelik, sivolas starček. Lepo je sledil vsem prireditvam. Na vprašanje: »Oče, kako ste zadovoljni?« je sledil kratek odgovor: »Vesel in zadovoljen sem.« — »Kolikrat ste že bili v Ljubljani?« — »Vedno prihajam, kadar je kaj takega...« In pravil je, da kljub svoji starosti premaga vse napore in tudi vročino. Bil je na evharističnem kongresu, ki je bil zanj očarljiv, pa še lepši se mu je zdel sedanji kongres. Neka mamica iz zelene Štajerske iz prelepe Savinjske doline je kratko izrekla: »Vročine smo kmetje navajeni! Lahko jo prenesemo.« Moramo še enkrat brez vsakih olepšavanj priznati, da so vsi zdravniki, ne da bi navajali imena posameznikov, vršili svojo službo prav požrtvovalno in so skrbeli, da so dobivali ljudje, ki so nekoliko oslabeli, primerno zdravniško pomoč in oskrbo. Povsod je bila sanitejska služba prav vzorno organizirana in je tudi pohvalno delovala. Naši železničarji so zadnje kongresne dneve bili na mestu in so povsod vršili svojo dolžnost z največjo marljivostjo, vestnostjo in uvidevnostjo. Naval na vlake, prihajajoče in odhajajoče iz Ljubljane v vse smeri, je bil velikanski. 2e sedaj poudarjajo, da je bilo dejansko 50% več udeležencev, kakor jih je bilo prvotno prijavljenih železniški upravi. Na železnici ni bilo nikakih nesreč. Tudi žeparji niso mogli priti v vagonih do svojih plenov. Nekateri so bili že med potjo prijeti in zavrnjeni. Povsod so res skušali delati umetno gnečo in baje se jim je nekajkrat posrečilo, da so potnike obrali in olajšali za nekaj kovačev. Nevoščljivost je res grd greh. Pravi človek dolgo ni poznal te grde človeške napake. Ljubljančani, gostilničarji in drugi, so pa privoščili, da je bil enkrat bežigrajski okraj bolj podjeten in je nekaj zaslužil. So pa bili tudi godrnjavci, ki so zato zabavljali, zakaj da ne prihajajo ljudje v njihove lokale. Zakaj bi človek hodil v lokal, kjer je slišal zabavljanje? Ali naj bi tam mirno použil hrano in spil kak kozarec. To morajo taki gostilničarski tipi pač pomisliti, da niso vredni, da bi človek k njim zahajal, ko ga naravnost žalijo v njegovih globokih verskih čustvih. Kako so preprosti ljudje počivali in se hladili? To je pokazala zlasti nedelja. Mesarske stojnice na Vodnikovem trgu, stoječe med košatimi kostanji v hladu, so nudile mnogim preprostim ljudem prostor, kamor so šli, da so se odpočili od dopoldanske vročine na Stadionu in da so pobožno zaužili svoj grižljaj. Branjevke na Pogačarjevem trgu so lepo okrasile z zelenimi venci svoje štante in so prodajale ves dan v nedeljo sadje. Mnogi so si privoščili hruške in jabolka. Pa so tam v hladu ljudje pričakovali popoldanskega sprevoda, mirno se pogovarjajoč in kramljajoč. To so bili pravi slovenski romarji. Hudih nesreč ni bilo, ko je bil drugače velikanski naval na Stadion. Hudobni jeziki pa sedaj razširjajo prav go-rostasne laži o vsem kongresu. Satan res ne miruje. Tajinstveno šepetajo sedaj po raznih gostilnah, koliko ljudi se je ponesrečilo, koliko jih je umrlo in še druge neumnosti. Nekdo je celo pripovedoval, da je dobričina papeški legat, kardinal Hlond odnesel iz Ljubljane polno blagajno. Za takega človeka bi bilo najbolje, da bi mu našteli 25 krepkih s palico na ono mesto, ki je vsakomur znano. Ljubljana pa je lahko ponosna, da je sprejela v svoje zdravo osrčje mnogo katoliških narodov, ki so jo sedaj sami spoznali kot žarišče prave krščanske kulture. Lfublfana od včeraj do danes Lepo vreme je spremljalo ves čas veličastne kongresne dneve. Niti kapljice dežja ni padlo, vse prireditve so bile izvedene v jx>jx>lnem redu brez motenj; sončno vreme je pripomoglo, da je od blizu in daleč na kongres Kristusa Kralja prihitela ogromna množica vernega slovenskega ljudstva. »noči pa se je nebo nenadoma začelo oblačiti, kazalo je, da bo začelo deževati. Tudi davi je bilo nebo oblačno, ob osmih zjutraj je celo nekoliko porosilo, vendar pa je pozneje zmagalo sonce, ki se je zmagoslavno prerinilo skozi oblake. Kaže, da bo tudi danes vreme še ostalo lepo.' V mestu pospravljajo okrasje Kongres je v kraju, množice so se razšle na svoje domove, dostojanstveniki so se odpravili in poslovili od našega mesta. Zdaj je že začenjalb izginjati slovesno okrasje, ki je viselo jx> pročeljih ljubljanskih hiš ob kongresnih dneh. Nekateri hišni posestniki so sneli zastave že včeraj dopoldne, drugi so to napravili popoldne, neki pa jih snemajo šele danes. Delavci mestne občine ljubljanske izgrebajo mlaje in jih odvažajo, spet drugi delavci odstranjujejo električne inštalacije. Z oken izginjajo papirnate državne in papeške zastavice, zeleni venci, ki so 6e prepletali čez pročelja, so se v enem tednu že močno vsuli. Zdaj jih jemljejo proč in pometajo hodnike, na katerih leži suho listje, ki je z vencev popadalo na tla. Ljubljana jiomalem spet dobiva svoje navadno, vsakdanje lice, veliki dogodek je v kraju in za nami. Danes se je življenje že vrnilo v stari tir. Zdravniška služba in socijalno zavarovanje Ljubljana, 1. avgusta. V veliki dvorani Delavske zbornice se je danes kmalu po 8. pričela zanimiva anketa o perečem vprašanju: dosedanja zdravniška služba v delavskem zavarovanju. Delavska zbornica 6e je najprej obrnila na razne strokovne organizacije 6 prošnjo, da podajo svoje mnenje in predloge, kako urediti in voditi zdravniško službo v delavskem zavarovanju. O poslovanju zdravnikov je bilo slišati prav mnogo pritožb. Zbornica sama je pred anketo že podala obširen pismen referat, v kateter navaja praktične in umestne predloge glede preureditve zdravniške službe. V obširnem poročilu navaja n. pr. mnenje neke mariborske organizacije, ki dobesedno veli: Dosedanje poslovanje zdravnikov socialnega zavarovanja je pri nas pogosto tako, da imamo vtis, kakor bi hodili k zdravnikom sami reveži, ki se brezplačno zdravimo. Sjzrejeti smo često neprijazno, pregledani skrajno površno, odpravljeni hitro. V6e to vpliva na bolnika zelo neugodno. Po-S m • ? zadeva so obiski na domu. Zdrav- niki hodijo neradi na domove. Če pa že morajo iti, pridejo v hišo z nevoljo, godrnjaje. Nešteto primerov 6mo imeh, ko so bolniki samo enkrat klicali uradovega zdravnika. Potem pa so si raje odtrgali od U6t in poklicali privatnega zdravnika. Na drugi strani pa navaja ta organizacija, da se takim pojavom ni preveč čuditi, ker često res ni mogoče v določenih ordinacijskih urah pregledati bolnikov, ki se prijavljajo za zdravniška pomoč. Mnoge organizacije so se Izrekle proti temu, da bi zdravniki pregledovali bolnike po starem vojaškem receptu med svetovno vojno, ko je zdravnik poklical kar po 10 bolnikov in jih odpravil v par minutah. To je treba vsekakor odpraviti. Čule so se kritike, treba pa je povdariti, da so tudi zdravniki, ld se res z vsem idealizmom zavzemajo za bolnike delavskega zavarovanja in žrtvujejo za prave bolnike ure in ure, a za to niso primemo nagrajeni. So med zavarovanci hlim-bežl, sitnarji, gostači, dobičkarji in zdraviložeri, ki skušajo na ta način primemo špekulirati. Anketa je bila ob 8.15 otvorjena s kratkim nagovorom tajnika g. Hafnerja in ob sklepu lista še traja. Odpotoval je tudi beneški patriarh, kardinal Piazza Ljubljana, dne 1. avgusta. Včeraj dopoldne nas Je zapustil tudi drugi naš ljubi kongresni gost, beneški patriarh kardinal Piazza. Odjiotoval je z rednim brzovlakorti, ki je odpeljal iz Ljubljane ob četrt na 11 dop. K njegovemu slovesu so prihiteli domala vsi škofje in vladike, ki so se bili zbrali že k odhodu kardinala-legata. Cerkveni knezi so se poslovili od Slovenije v Ljubljane 60 v nedeljo zvečer in v toku včerajšnjega dne v vse te države, ki so bile zastopane po njih na kongresu, sj»et odpotovali visoki cerkveni dostojanstveniki. V našem mestu se tt6x^x •0 mu(lita le še belgrajski nadškof dr. J. Ujčič in šibeniški škof dr. Mileta. Vsi so ob slo-vesu. izjavil; SVoje veliko navdušenje nad tako nepričakovano mogočno versko prireditvijo. 27 Skrivnost smrtne megle Previdno pa se je čuval, da bi postavljal kakršnakoli zvijačna vprašanja. Danes ni hotel ničesar več doseči, kakor da se sprijatelji s profesorjem Mutachoro. Ostalo se bo potem kasneje samo od sebe ponudilo, ali... No ja, kakor se mu je smešno zdelo, bržkone se bo vse ostalo razvijalo po nasvetih njegovega »neznanega prijatelja«. Profesor je nenadoma pogledal na uro, a njegov obraz se je nekoliko zresnil. »Čas je, da greste!« je brezobzirno in nepričakovano dejal Devorny ga je pozijal. Tam je sedel mož, s katerim je zalival cvetlice, s katerim je krmil živali in molzel lamo. Tam je sedel mož, ki je pri vsem tem pokazal vedenje srečnega otroka. Tam je sedel in naredil tak obraz, kakor točno pFed tremi urami, ko je opazil nasilen vdor Devornyja v hišo »No? kaj se še obotavljate? Hitro!« Zmeden je detektiv vstal. Tisti hip ga je zapustil njegov humor, ki mu je sicer ostal v vsakem položaju. Nekoliko prenaglo je prišel ta preobrat v vedenju njegovega gostitelja. »Morda... vi boste vendar...« je jecljal Devorny zme--nno. Vendar pa se je nato zbraL »Kaj vas smem spet enkrat obiskati?« »Ne!« se je glasil odločen odgovor. Devorny je zmajal z rameni in odšel, stopal za starim po polžastih stopnicah navzdol, in mu sledil povprek skozi vrt. »Na svidenje!« je začel, vendar pa je nato popravil: »torei zdravstvujte, Mr. Mutachora!« »Zdravstvujte, mladi mož!« se je glasil hladni odgovor. Le še kratki pokloni z glavo, nato pa je stopal Devorny deset — petnajst — dvajset korakov, — jn ko je hotel ravno zaviti za oglom, tedaj... »He, he, mr. Kenntlbury! He! Pridite no sem!« Kaj je bil res profesor tisti, ki ga je poklical? Preden se je Devorny odzval klicu, se je najprej prepričal, da ni bilo nikogar v bližini. »Poslušatje, vi mladi mož,« je stopil Mutachora naprej in trkal, kakor da bi hotel potrditi svoje besede, s koščen ® prstom proti detektivom prsom. »Javite svojemu gospodarju, da ste svojo nalogo začeli nekoliko bolj zvito, kakor vaši štirje predniki, — da se pa tudi vam ni posrečilo preslepiti starega Mutachora... He, he, he... Stari Mutachora ima še vedno sol v glavi. Javite to! Ste razumeli?« Sledil je kratek molk, zli pogled. — >To velja za primer da ste tudi vi eden tistih — iž tolpe... hm... kakor sc bil! štirje drugi.« »In če to ne drži?« je Devorny napeto preizkušal. Obraz starega se je spremenil. »Potem...« je jezno zarenčal. »Potem — he. potem me obiščite ponovno!« In vrtna vrata so zaloputnila. XIII. Naslednjega dne je porabil Devorny četrturni odmor zato da je naredil dva nova posnetka velikega stroja. Bil je ravno neopazno spustil roko z drobnim aparatom v žep, ko se je nekdo nalahno dotaknil njegove rame. Pretirano počasi je obrnil detektiv glavo. Zraven njega je stal inženir Michaud. Njegove oči so gledale hladno in brezbrižno Devornyja, toda njegov glas je bil oster. »Kenntlbury! Po koncu dela k šefu!' Devomy je čutil, kako mu je kri izginila iz lic. Torej so ga opazovali. Brez dvoma je Michaud kaj opazili Ne da bi mogel kaj odgovoriti, je Devorny le kratko prikimal. Zdelo se je, da Michaud niti ni pričakoval drugačnega odgovora. Brez vsake besede je stopil naprej. Kaj se je zgodilo? Nič ali — najhujše... Devorny je sedel v ozkem prostoru stisnjen med tiste delavce, ki so jedli in kradli, držal z maslom namazan kos kruha v roki, pa ni nič mislil na jed. Ko ga je neki delavec butnil, se je šele zavedel. Če se je sedaj s svojim vedenjem izdal, potem se bo stvar še poslabšala... Pogledal je navzgor, vgriznil v kruh in bi skoro spet pozabil na jed, — zagledal je dvoje temnih oči, ki sta izbuljeni in razširjeni svetili vanj. Le za kratek hip so se križali njegovi pogledi onega drugega. Nato pa je tisti mož naglo izginil —, toda Devorny je vedel, da ga je opazoval. Seveda! kako bi tudi moglo biti drugače? če ga je Micbauc zares zalotil pri fotografiranju, potem bi ga vendar niti sekunde dalje ne bi pustil, ne da bi ga dal opazovati. Kaj naj storim? Morda ima še možnost, da neopažen skrije izdajalski aparat? Ne, če so ga opazovali, je bilo to popolnoma izključeno... Ura je udarila in vse je hitelo nazaj k delu. Devorny se je že sprijaznil z mislijo, da usode ne more več odgnati. Ni bilo nobene strašne stvari več, najmanj pa česa, kar bi ga moglo še presenetiti. Tudi to, da je tam zraven njega pri drugem stroju stal neki novi mož — prav isti mož. nad čigar pogledom je bil pred nekaj minutami tako presenečen —, tudi to gn ni moglo več posebno vznemiriti. Bil je pripravljen na najti ujš e. «ND 3 Od tu in tam Na parniku »Oplenac« k rit ari ob dalmatinski obali predsednik vlade in notranji minister gosp. DragiSa Cvetkovič. Včeraj je prispel v Trsteno | pri Dubrovniku, kjer se je pomudil ves dan. Zvečer je odpul v Dubrovnik, nato pa v Cavtat, kjer je tudi prenočil. Naslednjega dne je krenil v | Budvo, od tam pa se je vrnil v Dubrovnik. Od tam bo odpotoval predsednik vlade v Makarsko, kjer se mudi njegova družina. Zanimivo razsodbo glede spora med dvema tujima^ državljanoma, ki bivata v naši državi, je izdal Stol sedmorice v Zagrebu. Nek trgovec, italijanski državljan iz Splita, je tožil v imenu svoje hčerke drugega trgovca, prav tako italijanskega državljana, za priznanje očetovstva in za plačilo alimentov. Prvostopno in drugostopno sodišče je tožbo odklonilo, češ da se spori med dvema tujima državljanoma ne morejo reševati pred nagimi sod išče. Stol sedmorice pa je zavrgel to tolmačenje in ugotovil, da v naših zakonih ni predpisa, ki bi onemogočal tujcem, da bi si v takih primerih iskali pravice pred našimi sodišči. Zato je dobilo prvostopno sodišče stvar ponovno v presojo. Zastopniki trgovskih mornaric drfav Balkanskega sporazuma so 66 zbrali k posvetu v Pireju na Grškem. Razpravljali so o tem, kako bi izločili Narodna manifestacija koroških borcev v Ljubnem Celje, 31. julija. V Ljubno ob Savinji so se v nedeljo zgrinjale iz vseh krajev Slovenije čete Legije koroških in Maistrovih borcev, da 6kupno proslave 20 letnico spomina na one dni, ko so se borci zbrali v Ljubnem, prežeti plemenitih misli, stremljenj medsebojne pomoči in iskrenega tovarištva. Iz vseh krajev so prihiteli borci tam iz Guštanja, Maribora, Prevalj, Šoštanja, Slovenjgradca, Celja in Ljubljane, si tovariško stiskali roke in v prijateljskem razgovoru obujali spomine na dni, ko jih je trdno vezala zavest, ko so se zbrali v Ljubnem, da gredo v boj za pravico in svobodo svojega naroda, za katerega se niso ustrašili najtežjih žrtev. Ljubno je bilo v zastavah in je kar najdostoj-nejše sprejelo branitelje naše severne meje. Ob 10. se je razvil po sprejemu odličnikov, predsednika Legije koroških borcev polkovnika gosp. Andrejka Viktorja, okrajnega podnačelnika gosp. dr. Stanka Strehovca, predsednika Zveze legijonarjev kraljevine Jugoslavije g. Cvirna, zastopnika Zveze Maistrovih borcev g. Feldina iz Maribora, zastopnika vojnih prostovoljcev iz Ljubljane majorja Fona, zastopnika rezervnih častnikov g. Janka Zupanca in drugih, veličasten sprevod, kateremu je načelovala n« ____„ —,----------------- -. ------- _ Jjubinska narodna godba pod vodstvom Antona prehudo konkurenco med seboj. Sestavili so več ■ Tevža, za njimi so korakali Sokoli, zastopstvo Fan-predlogov, ki bo o njih končno sklepal stalni ■ tovskega odseka in okrog 400 koroških in Maistro-medbalkanski odbor za mornariška vprašanja, ki I vin borcev ter množica ljudi. Ob 10. je bila v žup-se bo sestal prihodnji mesec. Dalje so sklenili, ■ nijski cerkvi slovesna sv. maša za padle borce, da bodo vpeljali stalne linije e pristanišči bal- ■ g. župnik Turk pa je ob tej priliki imel krasen kanskih držav in da bodo sporazumno reševali ■ nacrovnr Th^ai — — —*-• •- i •> ------------------------------■ -- vprašanje trg. prometa s tretjimi državami. Naša vlada je te dni potrdila pogodbo ki je bila sklenjena med delniško družbo »Rudokop« v Belgradu z domačimi podjetji »Panonijo« d. d. v Belgradu, >Ugljanik< d. d. v Zagrebu m >Bi-tumenc d. d. v Zagrebu. Imenovana rudarska podjetja imajo pravico iskanja rud na ozemlju, ki meri skupno 3954 km’. V bližini Bujavice je podjetje >Rudokop< že postavilo stolpe, s katerimi bo začelo vrtati na petrolejskih poljih. Škofijski evharistični kongres za hvarsko škofijo je bil v nedeljo na otoku Visu. Udeležila sta ee ga hvarski škof Pušič in splitski škof dr. Bo-nefačič. Udeležba je bila zelo velika. Zborovalci so sprejeli spomenico, v kateri prosijo vodstvo hrvaškega narodnega gibanja, naj podpre strem-Ijena katoliškega episkopata, da se prepreči širjenje nemorale v besedi, slikah, v tisku in filmu. Prihodnjo nedeljo bo sarajevski nadškof dr. Ivan Šari6 posvetil svojega pomožnega škofa dr. Smiljana Cekado. To priliko so sklenila porabiti vsa hrvaška prosvetna in verska društva, da se bodo udeležila slovesnosti, da bi s tem pokazala svojo zvestobo Cerkvi, obenem pa izrazila hvaležnost dr. Čekadi, ki je bil vedno vnet delavec v hrvaških verskih in prosvetnih organizacijah. Vojvoda in vojvodinja Kentska bosta v kratkem prispela v našo državo na povabilo kneza namestnika Pavla. Dalj časa se bosta pomudila v Dubrovniku, kjer bosta bivala v vili ravnatelja Jugoslovanskega Lloyda Boža Banea. Vilo so v ta namen že preuredili. Visokima gostoma je stavil Banac na razpolago tudi svojo jahto »Tiha*, s katero se bosta vojvoda in. vojvodinja vozila ob dalmatinski obali. Kakor znano,, bo vojvodski-par jeseni odpotoval v Avstralijo, kjer bo vojvoda Kentski prevzel položaj generalnega guvernerja. Narodna banka je dobila potrdilo od slovaške narodne banke v Bratislavi, da morejo naši držav nagovor. Takoj po sv. maši je krenil sprevod na roršt, kjer je bilo slavnostno zborovanje. Pričel ga je predsednik krajevne organizacije LKB gosp. dr. Mejak in imel na zbrane jedrnat govor, v katerem je poudarjal pomen proslave dvajsetletnice spomina na osvobodilne boje na severni meji. V svojem govoru je omenjal dogodke ob prevratu, o narodnih stražah, o junakih, ki so zbirali zavedne Slovence, ter o ustanovitvi celjske legije, ki je imela glavni stan v gostilni Benda, v sedanji Bru-netovi hiši. Celjska Legija je imela nalogo, da varuje koroško in štajersko mejo in zadržuje ter brani vsako prodiranje sovražnika na ozemlju med Stakneči do Slemena nad Solčavo. Težko je podati v bežnih stavkih zgodovinsko stran bojev za našo severno mejo, vendar smo dolžni, da se spomnimo vseh onih 800 borcev, ki so izkrvaveli za srečnejšo našo bodočnost in ki so dali v teh bojih svoje najdražje, kar ima človek — življenje za to, da živimo danes svobodno na svoji slovenski zemlji. Govornik se je spominjal velikih junakov Malgaja Frana in Puncerja Srečka, ki sta izšla iz celjskih dijaških vrst. Spominjal se je prvega slovenskega generala Maistra, ki je v usodnih časih posegel tako energično med slovensko zgodovino. Vsem junakom so zborovalci vzkliknili trikratni »Slava!« Slavnostni govornik je nato iznesel zahteve koroških borcev, kakor se je razpravljalo o njih že na drugih zborovanjih — o priznanju prostovoljstva in drugo. Svoj govor je zaključil z željo, da bi Vsemogočni čuval to našo zemljo in našo, s tolikimi žrtvami pridobljeno Jugoslavijo, in naš narod, na koncu pa je vzkliknil »Živijo Nj. Vel. kralj Peter II.«, kar so vsi zborovalci z navdušenjem trikrat ponovili. Daljši programatični govor je imel predsednik glavnega odbora polkovnik gosp. Andrejka. V svojem govoru je pribijal pravice koroških borcev, katerim še do danes niso izpolnjene obljube — prostovoljstvo — polovična voznina na železnicah in ladjah. Koroški borci nočejo biti popustljivi in bodo venomer poudarjali na odločilnih mestih: enaka ljubezen do kralja in države, enaki napori, enake žrtve, zato pa tudi enake pravice in ugodnosti. Govor predsednika LKB so zborovalci sprejeli z vsem navdušenjem. — Nato sta še govorila predsednik Zveze legijonarjev kraljevine Jugoslavije g. Cvirn, zastopnik Zveze Maistrovih borcev g. Feldin iz Maribora, g. Zupanc Janko kot zastopnik rezervnih častnikov, v imenu Korošcev iz Mežiške doline pa je spregovoril g. Gačnik Janko. Posebno navdušeno je bila pozdravljena na slavnostnem zborovanju sestra junaka Malgaja, gospa Vajda. Po slavnostnem zborovanju so borci odkorakali pred Brunetovo hišo, kjer so odkrili spominsko ploščo. Na spominski plošči je krasen napis: Nepremagljivi ostanemo, če 3e ne bojimo umreti za domovino. Zastopnik rezervnih častnikov gosp. Janko Zupanc je položil pred spominsko ploščo krasen venec. Popoldne so se pripeljali v Ljubno še poveljnik 39. pp. iz Celja polkovnik g. Defar Liberat, podpolkovnik g. Krasnik in poveljnik orožniške čete major g. Vindakijevič. Vremensko poročilo »Slovenskega doma< Veliko graščinsko posestvo na bobnu Maribor, 31. julija. Danes Je bila na mariborskem sodišču draž-bena prodaja polovice graščinskega posestva v Slivnici pri Mariboru, ki je last grofa Franca Schfinborna. Druga polovica te posesti je bila last grofove pokojne žene Gabrijele ter pripada sedaj njegovim otrokom. Očetovo polovico pa je pognala na boben njegova hči Marija grofica Palavieini, ki živi s svojim možem na posestvu v Futogu v Banatu. Nastopila je proti očetu s terjatvijo 1 milijon dinarjev, pa Je prišlo posestvo na dražbo. Veliki kompleksi graščinskega zemljižča, ki leže v kata-stralnih občinah Slivnica, Čreta, Radizel in Rogoza, so bili sodno cenjeni na 1,293.305 din, najmanjši ponudek pa je znašal 862.203 din. Ker Je pri danaSnjl dražbi nastopila kot edini interesent grofica Palavieini, katero je zastopal njen odvetnik dr. Faninger, je bilo posestvo prodano za najmanjši ponudek 862.203 din. Dražba pa še ni spravila posestva končnove-ljavno v roke grofice Palavieini. Zadeva je namreč komplicirana zaradi tega, ker je grofica po svojem možu italijanska državljanka. Posest v Slivnici pa II Oi uuuc »aiiBC t uioun. o,*«, uitav- H iiuujuuDnu w. ca v i JUUK3. lUSCSl V OllVniCl pU ljani, ki potujejo na Slovaško kot turisti ali pa na I leži Še v 50-kilometrskem pasu od meje, na ka- ' Jinr, tirrtifl nrttrohn \rnlo?>pvhti Hanor im>a. ■ foram emoiA InAtAm«: l_I— _*i •___ zdravljenje, za svoje potrebe vplačevati denar preko tukajšnjih zavodov v kliring za Slovaško, in sicer odgovarjajočo vrednost v dinarjih za protivrednost 3000 slovaških kron na osebo. Močvirje v Strugi ob albanski meji bodo v kratkem izsušili. Pridobili bodo s tem okrog 3000 hektarjev plodne zemlje, ki bo lahko postala žitnica za tamkajšnje revne kraje. Najprej so reki Črni Drim presekali vse velike ovinke, ki so ovirali nagel odtok vode, nato pa speljali prečne pre- | kope, s katerimi odvajajo vodo iz pritokov po najbližji poti v reko. Končno bodo poglobili Crni Drim za 1 meter. S tem se bo takoj znišala gladina kotline v Strugi za 1 meter, kar pomeni, da bo polje izsušeno. Na nenavaden način si je končal življenje Ste terem ne smejo inozemci postati lastniki nepre mičnin. Zaradi tega je dal sodnik pri današnji dražbi zastopniku dražiteljiee štirimesečni rok, da v tem času prinese dokaze, da mu naše oblasti dovolijo prenos nepremičnin na ime njegove klien-tinje. če ga ne dobi, bo dražba neveljavna ter se bo ponovila. V tem primeru bi bilo dobro opozoriti na ugodno priložnost naše javne ustanove, saj bi bilo posestvo s svojim krasnim gradom kot nalašč primerno za kakšno socialno ustanovo. Lastnik slivniške graščine, grof Franc Schon-born, je bil v avstrijski diplomatski službi, po prevratu pa se je naselili na svojih posestvih v Vojvodini, ki jih pa sedaj nima več. V Novem Sadu je imel tudi afero, o kateri je časopisje naše prestolnice pred leti obširno pisalo. Njegova prijateljica, neka dama iz Novega Sada, ga je tožila za odškodnino v znesku 100.000 din. Ta tožba je bila tudi neposreden vzrok, da je začelo hirati gospodarstvo slivniške graščine, ki je slednjič prišla na boben. Ta graščina ima sploh zelo pisano preteklost. Slivniški grofje so bili v srednjem veku mogočni gospodje, ki so si bili z Mariborčani večkrat v laseh zaradi mejnih sporov. Najhujši spor so imeli leta 1671. Ko so dne 18. aprila Mariborčani postavljali mejnike ob meji slivniškega gospodstva v gozdu na Teznemu, je prišlo do spopada med njimi in med hlapci slivniškega grofa. Mariborčane je vodil njihov mestni sodnik Valentin de Buergo, Slivničane pa grajski oskrbnik Penič. Na obeh straneh so streljali, nazadnje pa so Mariborčani zmagali ter so nasprotnike pognali v beg. Spopad je zahteval več ranjenih. Agrarna reforma je po letu 1918 graščinska posestva precej okrnila, obširne predele pa so prodali lastniki že pred mnogimi leti raznim mariborskim bogatašem. Izlet In zborovanje Zveze absolventov kmetijskih šol pri Mariji Snežni na Velki Prvič snovni vojni prireja pri Marija Snežni na Velki, na tej skrajni severni točki naše lepe domovine organizacija mladih kmečkih ljudi svoje zborovanje. V tem, najbolj razcrlednem, naj-lepšern, pa tudi najbolj- zapostavljenem in najbolj - - “^“'oucii uarin si je Koncai zivijenjo zapostavljenem in nnibolj Grl»lja pri Cetinju. Fant se je bil 1 pozabljenem kraju Slovenskih goric, se še ni ves zapletel v nedovoljene odnose s Stano Vukasovič * * : ‘ r” ' fr P°menl to žalitev dekletove dru-* t n*™*? S vno osvet°, ki je v vasi Grblje še v navadi, sta se poglavarja obeh družin dogo- T\Čtev2 in Stana vzela- Stevo pa s to odločitvijo m bil zadovoljen. Povabil ie Stano naj gre z njini v K tor. SpotLa stl se iedfa in to priliko je Stevo porabil, da je z nožem zaklal dekle. Potem je odšel v Kotor. Ob oSu st fe privezal na hrbet kos lesa, na roki pa po en ka men. Tako obtežen se je vrgel v morje in utonil Da bi pa med družinama Vukasovičev in Gjura-novičev ne izbruhnilo obračunavanje krvne osvete so nastopili ugledni kmetje in posredovali za spravo, po kateri so pokopali obe žrtvi v skupnem grobu, stroške pa je plačal Gjuranovič. Zaradi klofute, ki j« je prejel pred 20 leti, se ie maščeval krvavo kmet I. Mitar iz Mokrica pri Petrinji. Ko je bil Mitar star deset let, je nekega dne prevrnil vrata sosedu kmetu Kudleku. Kmet ga je zlasal in mu prisolil dve klofuti Od tedaj je v Mitru zmerom tlela mrznja proti Kudleku, obenem pa želja, da bi se mu za to maščeval. Šele po dvajsetih letih se ®u je ponudila taka prilika. V gostilni st_a se s Kurflekom “£ čas po svetovni vojni vršilo kakšno kmečko stanovsko zborovanje, da bi se ondotnemu prebivalstvu vzbudila zavest, da njihovi stanovski tovariši mislijo in čutijo z njimi. Kakor je Belokrajina bila mnogo let po vojni pozabljena in zapuščena, tako so bili tudi ti obmejni Obmurski kraji od vseh Tiozabljeni. Kraji Sladki vrh, Lokavec, Trate, Son-vart, Ploderšnica, Zgornja in Spodnja Velka, večina sedanje občine Sv. Ana in celotna občina Apače, so pred vojno gospodarsko pripadali Cmu-reku, oziroma Nemški Radgoni. Onstran Mure je tekla železnica iz špilja v Radgono, med tem ko proti Mariboru niti poštene ceste ni bilo. Ko je po končani vojni postala Mura državna meja, so bili vsi ti kraji odrezani od prometa, šele 5 ali 6 let po vojni so dobili ti kraji cestno zvezo z Mariborom preko Jurjevskega dola. Sv. Jurja v Slov. goricah. Sv. Jakoba v Slov. gor in Jareninskega dola, nekaj let pozneje pa še zvezo preko i uCe oh ^ur’ ’n Ceršaka v Šent lij v Slov. goricah. Toda tudi cestna zveza ni imela pravega Gospodarskega učinka, ker je bila speljana po ve-j °v*nkih in je trajala vožnja z konjsko vpre-i? do Maribora, ki je postal gospodarsko sredi-- šest ur in še več. Kmetje teh so večinoma revni ker je zemlja iz rume- organlzacije absolventov izlet in zborovanje med temi trpini. Po večini mladi kmečki ljudje bodo šli med svoje tovariše, da se pogovore ž njimi v nedeljo dne 6. avgusta pri Marija Snežni ob 11 pri cerkvi o kmečkem položaju. Zato vsi resnični prijatelji kmeta 6. avgusta k Marija Snežni, na naš severni branik. športne vesti iana uniiha. v kubuiui ~ icvai ncr ie zemiia i® rumr Sala. Mitar je Kudleku prisolil dve J««*® *- I K £S8*nrK» ?kopa: Cene pridelkom so nici, nakar je Kudlek pobegnil. Toda M|,ar Je zunaj dohitel in s kolom tako premlatil, aa je Kudlek zaradi težkih ran umrl. Če* dalje večji srd nad cigani se širi med hrvaškim ljudstvom. Zadnje tedne so časopisi naštevali številne zločine, ki so jih zagrešili nad hrvaškim narodom cigani. Ljudje so se ponekod nad temi škodljivci kar sami znesli, ker se ne izpolni njihova zahteva, da država s strogimi ukrepi naredi konec tej nadlogi. Nekdo je celo izračunal, da narede cigani vsako leto po četrt milijarde din škode preprostemu ljudstvu. Obenem se sprašuje, če smo res tako bogati, da si lahko privoščimo tako razkošje, ko redimo cigansko nadlogo za tak drag denar. Povrh vsega tega pa so cigani nekaka izjema v vsakem pogledu. Ne priznavajo niti državnih niti cerkvenih zakonov, še manj pa se ozirajo na ljudsko moralo. Med seboj sklepajo zakone brez vednosti cerkvenih in svetnih oblasti, prav tako ne skrbe za šolanje svojih otrok. Listi zalo zahtevajo, da oblast brezobzirno naredi red in prisili cigane, da se za stalno naselijo ali pa jim z drugimi sredstvi onemogoči zločinsko delo. • 1 , , w VSočac, Družba sv. Cirila in Metodr. Glasbena Matica, Hubadova župa JPS, JadransV straža, Jugoslovansko-češkoslovaška liga, Jugoslovanska ženska zveza, sekcija za dravsko banov: no, Jugoslovanski touring klub; Jugoslovansko ne vinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, Jugosln vansko profesorsko društvo, sekcija Ljubljano Jugoslovansko učiteljsko udruženje, sekcija z dravsko banovino, Klub Primork, Kmečka zvezo Kolo Jugoslovanskih sester, Legija koroških bc cev, Obrtniško društvo, Ljubljana, Pevska zvezr Pevsko društvo »Ljubljanski zvone, Prosvetna zv za«, Slovenska krščanska ženska zveza, SlovensJ straža. Slovensko planinsko društvo, Sreska org nizacija vojnih dobrovoljcev, Strelsko okrož Ljubljana, UJNŽB podružnica Ljubljana, Udruž« nje rezervnih oficirjev, pododbor Ljubljana, Zdn ženje trgovcev. Zveza fantovskih odsekov, Zvez. kulturnih društev itd. skok v daljavo: Lindberg (F) 708 cm; 6kok v višino: Odmark (Š) 196 cm; met kladiva: Heimo (F) 51.10 m; \ met krogle: Suomela (F) 14.67 m; štafeta 4x100 m Švedska 42.3; tek na 400 m preko zaprek: Person (S) 55.4. Pogled na polovico Stadiona v nedeljo dopoldne, ko Je daroval sv. mašo kardinal Hlond Lojze Pajtler: BEG IZ lliaSKE LEGIOE »Rajši bi bil ostal doma pri ušivcihU me je počastil. »Nisem sam prišel, ampak so me dovedli. Drugače ne bi niti tukaj bil,« sem se mu zadrl nazaj. Nato mi je rekel, da me bodo poslali nazaj v Jugoslavijo. Zdaj pa nisem vedel, kaj bi odgovoril. Stisnil sem fige in čakal, kaj bo. Oblastniki so me škodoželjno gledali. Na lepem mi pade v glavo, naj rečem, da sem dezerter. »No, ali bo kaj?< me spet dregne tolmač. »Zakaj si pobegnil?« Odgovorim mu: »Dezerter sem in hočem v Francijo!« Prevedel je odgovor v italijanščino, nakar sta se začela nekaj posvetovati, f^ez čas se tolmač obrne k meni in mi pove, da bom moral v ječo. Preden sem odšel, sem vprašal: »Koliko časa bom zaprt?« »Petnajst dni ali tri mesece,« se je glasil odgovor. Prvo srečanje s tujo oblastjo me je potrlo. »ZbogOm bodočnost in legija!« sem si mislil in se odpravil z ječarjem v skupni zapor. Ko sem stopil tja, so se vse oči zapičile v mene. Na vsakih ustnicah sem videl porogljiv nasmeh. To me je čisto zmešalo. Slišal sem nekaj zbadljivih vprašanj v slovenščini, nič drugega. Ves obupan se vržem na odkazano mi posteljo. Pred mano je začela vstajati misel: tri mesece zapora! Nisem se je mogel otresti. Vedno znova in znova se mi je ponavljala ko grozeča prikazen. Prespal sem zmedeno, hudih sanj polno noč med mrčesom. Drugi dan sem se malo ogledal in začel pogovor s starejšim Slovencem, ki me je začel tolažiti s tem, da mi je pravil, da ima že zapora, da sam ne ve točno koliko. Rekel je tudi, da imajo ljudje njegove sorte tam vedno dosti zapora. Družba na jetniških pogradih je bila raznovrstna: Zamorec, dva Abesinca, en mornar invalid, nekaj Italijanov, največ pa Slovencev. Eden od Abesincev je takoj v začetku zbudil mojo pozornost. Bil je bister in umen, kar je bilo vidno opažati na njem. Pozneje sem zvedel, da je zelo bogat in je prišel v zapor — zaradi neprevidne vožnje z avtomobilom. Na dvorišču sem hitro spoznal tudi druge jetnike. Povedali so mi, da je največ — dezerterjev. Med stenicami, Zamorci, Abesinci in golitičnimi jetniki je čas hitro tekel, ez petnajst dni sem zapustil ječo, potem so me pa po odgonu poslali v Avstrijo. Bila sva dva — jaz in nekak ru ski knjaz. Ko smo se pripeljali do Trbiža, so mene in Rusa trije karabinerji peljali s kolesi prav do meje. Pomagali so nama prelomiti postavo o prekoračenju tneje in čez 15 minut sva bila že na avstrijski zemlji, na Koroškem, kjer sva srečavala skoraj same Slovence. Na poti po Koroškem sem se tudi do dobra spoznal z novim tovarišem. Kmalu sva se tako razumela, da bi mi šlo težko, če bi bil šel sam. V prvi menjalnici sem zmenjal denar in dobil zanj 24 šilingov. Kupila sva si z Rusom zemljevid, da sva se mogla ravnati. Vsak dan sva prehodila petnajst do dvajset kilometrov ob kruhu in vodi. Krenila sva na zahod, proti Franciji- Ker sva bila še čedno oblečena, se ni ob naju nihče spotaknil. Tako sva prišla do_ Lienza. Tam sta naju opazila dva orožnika in naju legitimirala Papirjev nisem imel ne jaz, ne tovariš. Po kratkem »sporazumevanju« sta naju peljala v pisarno, kjer nama je začel spraševati vest civilni komisar. »Kdo sta in odkod?« je bilo prvo vprašanje, katero nama je zastavil komisar. Tovariš Rus je precej dobro govoril nemški. Bil je zato tudi moj tolmač. Povedal je, da je iz Slobotke in že deset let iz Rusije. Sicer ni bilo nič zanimivega. Ko se je zaslišanje končalo, sva nekaj časa čakala odrešenja, potem nama je eden orožnikov razložil, da bova iz usmiljenja dobila »Zwangspass< in bova morala Avstrijo zapustiti v desetih dneh. Ker je bil videti navzlic sablji in medeninastemu orlu prijazen možic, sva ga povprašala za svet, kam naj jo mah- neva. Priporočal nama je Italijo, češ da je najbližja. Toda o tej sem imel že slabe skušnje. Po dveh dneh sva bila že spet na av-strijsko-italijanski meji. Tam sem tovarišu kar dejal, da ne grem več v Italijo, temveč da jo bom mahnil nazaj v Avstrijo, četudi dobim tri ali sto mesecev zapora, kakor nama je bilo zabičano, če bi se spet drznila prikazati v Avstriji. Hitro sem tudi Rusa pridobil za to pot. Ko sva prišla iz Južne Tirolske v Severno, sva »Zvangspass« kar raztrgala, da ga ne bi dobili pri naju, če bi naju spet prijeli. Brez »pasa« bi žandar skoraj gotovo ne^ vohal, da sva »Zwangs-pass« dobila že v Južnem Tirolu. In mahnila sva jo čez gore ... Srečno sva prišla do Grossglockner-ja. Tam sva naletela na Srba, ki je prav prišel na nedeljski oddih, kakor je nama zatrjeval. Ko je zvedel, da sem iz Ljubljane, je bil kar vesel in je takoj naročil jedi in pijače. Nič ni bil jezen, da je naletel na slovanska rojaka — potepuha. Jedli in pili smo na višini in nismo mislili na jutri... Drugo jutro sva jo urezala čez W8r-gel proti Innsbrucku. Tam sva se obrnila na levo, na Brenner, kjer so irnRli prav takrat Italijani velike manevre. Tovariš je imel na laški strani ob meji znanca od kdovekje, zato sva sklenila kar prekoračiti mejo. Hodila sva že dobro uro po italijan ski strani. Pot je bilo ozka kozja steza. Modrovala sva to in ono in sva komaj o pravem času opazila dva črna obmejna stražnika. Ustavili smo se kakor gamsi na stezi. Laha naju nekaj trenutkov gledata, midva pa nju. Trenutek nato zakriči tovariš: »Na desno!« Ko bi mignil, skočiva v grmovje in nazaj na avstrijsko stran. Čez kakih petdeset korakov počita za nama dva strela in še nekaj, in še nekaj — sam ne vem koliko. Prvikrat, ko je počilo, mi je zažvižgala krogla tik levega ušesa. Tovarišu, ki je tekel poleg mene, je krogla preluknjala desno hlačnico. Hujše škode ni bilo, dobri Bog ima take romarje, kakor sva midva, prav rad... Drugače sva ostala oba nepoškodovana. To je bilo pod večer. Potem sva. potovala po avstrijski strani do polnoči. Prišla sva do neke vasi, kjer sva prenočila na skednju in poslušala dež, ki je pel po strehi — edina, poceni, otožna uspavanka romarjem, ki jih srce žene za svobodo ... Napotila sva se v Nemčijo. Dva dni sva romala, da sva prišla čez to tretjo mejo. A v Nemčiji so nama povedali kmetje v prvi vasi, da bova zaprta tri mesece, če naju dobijo. Zato sva rekla »figo« in se takoj vrnila čez gozd po hribih nazaj v Avstrijo. Nekaj metrov pred mejo naju je zagledal nemški financar. Zakričal nama je »Stoj!« Naglo sva skočila med drevje in se skrila za skale. Za nama so počili trije streli iz revolverja, prvi in zadnji pozdrav iz Nemčije... Že v drugo sva srečno odnesla pete! In spet sva se klatila po Innsbrucku, dokler se ga nisva naveličala. Lepe noči sva ga zapustila, čez nekaj dni sva že bila v novi deželi — v Vorarlbergu. Ker je dežela majhna, sva bila brž blizu avstrijsko-švicarske meje. Tam naju je seveda ustavil orožnik. »Slovenski dom« Izhaja r«aU delavnik ob 12. Mesetoa oaroftnina 12 din inozemstvo 85 din prednico: Kopitarje*, ali« 6*11 T*Mo*JOJ ** «H»S Cora.a: Kool.arie,. ulica 6 7.a Jugoslovanski) »iskartm > Ljubljani loic Kramarič Izdajatelj Ini lote Sodja Hrednlk? Mirko Javornik Kaj pomeni Gdansk za Poljsko Priključitev Gdanska Nemčiji bi pomenila propad Gdlnje in konec poljske gospodarske neodvisnosti Poljska spada med tiste driave v Evropi, ki imajo sorazmerno zelo dolgo mejo po kopnem, celih 97.5 odstotkov vse poljske državne meje. Zato je razumljivo, zakaj ima tisti del poljske meje, ki se namaka ob morju, tako velik pomen za to državo. Ob njej sta vsega skupaj le dve važnejši pristaniški mesti, kamor je usmerjen ves poljski pomorski promet, Gdinja in Gdansk. Ti dve pristanišči imata za poljsko gospodarstvo mnogo večj'i pomen, kakor pa pristanišča tistih držav, ki imajo dolgo obmorsko mejo. Po zadnjih spremembah v Evropi je poljski zemljepisni položaj postal še mnogo bolj kočljiv, kot pa je bil prej, ker je Poljska zdaj od zahoda, juga in delno tudi od severa obkoljena od Nemčije, ali pa od držav, ki 60 od Nemčije odvisne. Vse žile, ki gredo proti zahodu in jugu m ki vzdržujejo zvezo, so v rokah Nemčije. • - „ - , Ob takšnih razmerah so poljska pristanišča dobila še mnogo večjo vrednost, kakor bi jo imela 6icer. Ker ima Nemčija v svojih rokah prometne žile, lahko vpliva na poljsko trgovino, industrijo in politiko. To zemljepisno obkoljevanje pa ne more biti za Poljsko nevarno vse dotlej, dokler ne bo pomenilo isto kot gospodarsko obkolitev, dokler bo imela Poljska možnost priti preko svojih dveh pristanišč ob Baltiškem morju, po Gdinji in Gdansku, na svetovno tržišče, in sicer brez nemškega nadzorstva. Promet med Poljsko in Nemčijo je razmeroma majhen in je leta 1936. v inozemski trgovini znašal samo 14.2 odstotka, od tega leta dalje pa je še znatno padel. Za poljsko zunanjo trgovino je velikanskega pomena možnost, da se ji tranzit preko Nemčije prepreči. V zadnjih letih je 78% tonaže poljskega inozemskega prometa šlo preko Gdinje in Gdanska, po vrednosti pa je to znašalo 63 odstotkov vse poljske trgovine. Danes pa, ko je zemljepisna obkolitev Poljske gotovo dejstvo, bo šel poljski promet v še večji meri preko pristanišč Gdanska in Gdinje. Gdansk - ustje največje poljske rekel Poljska je imela pri zgraditvi pristanišča v Gdinji velike stroške, vendar pa tudi Gdansk ni izgubil pomena za poljsko gospodarstvo Raz-mere med količinami blaga, ki se pretvori v Gdinji in v Gdansku, znaša nekako 9 proti 7. (9 milijonov ton v Gdinji nasproti 7.2 milijona ton v Gdansku leta 1938). V primeru, če bi Poljska izgubila pristanišče v Gdansku, bi d'’’ tega prometa lahko prenesla na Gdinjo, čeprav bi bilo to zvezano z velikimi stroški. Del poljskega izvoza bi vedno mogel ostati v gdanskem pri-stainišču. Treba je upoštevati tudi dejstvo, da se v Gdansku izliva v morje največja poljska reka Visla. Zato bi tudi v bodoče ves transport, ki prihaja do morja z vsega porečja Visle, ki e svojimi pritoki in prekopi sega tja do ruske in litvanske meje, moraj v pretežni meri iti preko Gdanska. Ker pa je rečni promet precej cenejši kot pa na primer promet po železnici, gre na primer ves izvoz lesa iz Poljske preko Gdanska, ne pa preko Gdimje. Delež Gdinje v rečnem prometu je sorazmerno zelo mal in je leta 1937 znašal pri izvozu samo 57.000 ton, pri uvozu pa 62.000 ton. Gdansk - drugo baltiško pristanišče Če bi se Gdansk priključil Nemčiji, bi se Nemci morali prizadevati v prvi vrsti in z vsemi možnimi sredstvi, vplivati na Poljsko, da usmeri še nadalje velik del svojega izvoza in uvoza Dve sliki z bojišč na Daljnem Vzhoda: Japonski stražar (levo) ob reki Harha na meji med Mandžu-kuom in Zunanjo Mongolijo. Druga slika kaže bodečo žico okoli Tiencina, v katero je napeljan električni tok preko gdanskega pristanišča, ker bi sicer Gdansk moral pretrpeti hud gospodarski udarec. To najbolje dokazujejo številčni podatki: Pred svetovno vojno je bil Gdansk na petem mestu med vsemi pristanišči ob Baltiškem morju. Pred njim so bili samo Stettin, Riga. Kodanj in Stockholm. Leta 1928. pa je bil Gdansk že na prvem mestu, po zgraditvi pristanišča v Gdinji leta 1933. pa se ie obdržal na drugem mestu. Leta 1912 je prispelo v Gdansk 6000 ladij z 1,960.000 ton, leta 1937 pa jih je priplulo v to baltiško pristanišče 12.000 z 8 milijoni ton. Gdansk se tudi kot mesto zelo hitro razvija. Leta 1912. je bilo tam vsega skupaj le 25 delniških družb, pred dvema letoma pa jih je bilo že 234. Od poljske trgovine, prometa, investicij itd. je dobil Gdansk predlanskem 1 milijardo 200 milijonov din. Gdansko pristanišče je razširjeno. Zgrajenih je tu mnogo novih pristaniških naprav. V eni uri je v tem pristanišču možno pretovoriti 600 ton premoga. Razna skladišča imajo danes 223 odstotkov več površine kot so jo imele tik pred svetovno vojno. Železniški tiri pa so danes za 847% daljši. Iz Gdanska v Gdinjo le 12 km Če bi le prišlo do tega, da bi se Gdansk priključil Nemčiji, bi nastala med obema sedanjima poljskima pristaniščema ob Baltiškem morju velika tekma. Pristanišči sta drugo od drugega oddaljeni le 12 km. Če bi Nemčija utrdila griče ob nemško-poljski meji, bi bila Gdinja, edino poljsKo pristanišče, izpostavljena nemškim topovom. Težko je misliti na to, da bi se dalo najti kapital za primerno utrditev Gdinje. Poljski vladi bi bilo tudi težko tvegati velikanske vsote za utrditev tega pristanišča, kajti nikdar ne bi mogla biti prepričana, da je ta denar žrtvovala za nekaj, kar bi se obneslo. Priključitev Gdanska k Nemčiji bi — tako z gotovostjo trdijo nekateri — pomenila tudi konec Gdinje, ali z drugimi besedami, popolno gospodarsko obkolitev Poljske in s tem tudi konec poljske gospodarske samostojnosti. Pomen Gdanska za Poljsko je torej tako velikanski, da mora Poljska za vsako ceno, pa čeprav bi bilo tudi treba prelivati kri, ohraniti 6voje postojanke ob izlivu reke Visle. II Vsak človek ie na nekaj „udarien Po tej „udarjenosti" naj bi določevali otrokom njihove bodoče poklice Naše dvajseto stoletje, ki je rodilo toliko novih znanosti in »znanstveno« razložilo toliko fizikalnih in psiholoških problemov, je pravkar zopet izvojevalo novo zmago. Ta čast pripada nekemu avstrijskemu zdravniku, ki živi ne dolgo časa kot izseljenec v Južni Afriki. Piše se dr. Karel Franenfeid. Ta zdravnik je bil učenec slavnega dunajskega profesorja Wagner-Jaureg-ga, Lombrosovega naslednika, ki je znan po svojih teorijah o patološki dednosti in po znamenitem odkritju, da se zdravi sifilistična paraliza s cepljenjem malarije, za kar je tudi dobil najvišje odlikovanje, Nobelovo nagrado. Po dolgotrajnih poizkusih, razglabljanjih in študijah^ pravi dr. Franenfeid, da to, kar v navadnem življenju imenujemo, da je kdo »na nekaj udarjen«, ni slučaj, muhavost ali dobra volja, apnpak po p6i-hologičnem in dednem zakonu ugotovljeno dejstvo. Vzrok, da sem se začel znanstveno zanimati za »nekaj, na kar je skoraj vsak človek udarjen, pravi dr. Franenfeid, so bili pogovori, ki sem Mb imel s slavnimi glasbeniki, slikarji in pisatelji. Skoraj vsak od teh mi je na vprašanje, ali je njegov umetniški dar v rodovini deden, odgovoril, da ne, ampak da je ena od sester njegovega starega očeta zelo rada komponirala za kratek čas. Drugi je zopet odgovoril, da je brat njegove stare matere rad slikal, tretji pa je rekel, da je njegov stari oče 1. 1877. objavil zvezek pesmi. Stvar sem še globlje raziskoval in prišel do zaključka, da je zelo veliko umetnikov (izvzemši one, ki so dar prejeli naravno od svojih prednikov), ki so imeli nekoč v 6voji rodbini nekoga in ki je gojil isto vrsto umetnosti, kakor pa sedaj on, prav tako na »nekaj udarjenih«. Ugotovil pa sem tudi neko drugo stvar, ki ni nič manj zanimiva. Pri državnikih, trgovcih in advokatih je mnogokrat opaziti, da so na »nekaj udarjeni«. Imajo veselje do igranja na flavto, do rezljanja slonove kosti ali pa radi slikajo na sleklo in podobno. Tudi ti so nekoč imeli kakega prednika, ki se je bavil s tem, kakor pa sedaj on sam. Toda ta prednik je bil »profesionaliet«. Njihova »udarjenost na nekaj« torej v resnici ni nič drugega, kakor rodbinski dar, že precej oslabljen od prvotnega, ki so ga imeli še njihovi predniki. Ali bodo teorije dr. Franenfelda, ki so izredno zanimive, prenovile zamisel človeške duše in človeškega značaja? Ali pa bo od tedaj naprej »udarjenost na nekaj« igrala važno ulogo pn psiholoških raziskovanjih posameznika? Mogoče se bodo ozirali pri izbiri poklica otroku tudi na to, na kaj je bil »udarjen« kdo od njegovih prednikov. Vsekakor so te teorije zelo zanimive in nenavadne. V primeru, da bi res držale, imajo vsi tisti, ki sami nimajo kakšne umetniške »udar-jenosti«, vsaj to upanje, da se bo to pokazalo pri kakemu potomcu v njegovem sorodstvu, in da bo vsaj eden igral na flavto, slika! na steklo ah kaj podobnega. Tudi v industriji domača imena Kakor poroča »Tekstil Zeitung«, uradna glasilo nemške industrije, bo odslej najprej v nemški oblačilni industriji prepovedano vsaka uporabljanje tujk. Nadomestili jih boda z lepo zvenečimi domačimi imeni. Tako bodto opustili zlasti vsa angleška in francoska imena, ki jih 6edaj uporabljajo in ki so zavzela prav v tej industriji hvale vredno mesto. Imena, ka]w shorts (kratke hlače), knickerbocker (pumparce), ki so sama angleška imena in po V6em svetu znano ime crepe de Chi-ne, ki ie francoskega izvora, vsa ta imena bodo izginila. Tako bodo na primer francosko ime crepe de Chine spremenili v china-krepp, ki ne bo prav nič podobno staremu. Malo težje bo pri kakih drugih imenih, ki 6e ne bodo dala tako spremeniti, da bi ne bila vsaj malo podobna starim. Programi Radio Ljubljana Torek, 1. avgusta: 12 Vesel orkestralni koncert (plošče) — 12.45 oPročila — 13 Napovedi — 13 Narod, ne pesmi poje kvartet Stritar, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 14 Napovedi — 18 Napovedi, poročila — ls.3o Deset minut zabave — lfl.4c Nac ura — 2o Poljske narodne (plošče) — 2o lo Zgodovinska usoda Poljake In narodna zavest pri Poljakih (g. prof. E. Bojo) — 2o.3o Konoert. Sodelujejo: gg E Meseolit* in M. Hebein (duet citer) in Trbo fjski pevsk* jazi kvartet - 22 Napovedi, poročila — 22.1č Pevski koncert ^^JDraga Burgerja, pri klavirju g. prof. Mar.