SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA Št. Članska knjižica „Bolniške blagajne mestnih nameščencev ljubljanskih“, registrevane pomožne blagajne, za družino Preberite zagotovo vsaj § 7 pravil! V zavarovanje so sprejeti družinski poglavar Vrsta sorodstva z družinskim poglavarjem in morebiten poklic Ime in priimek blagajničnega člana an, mesec in leto rojstva Starostni razred in spodaj našteti njegovi družinski člani: Višina skupnega zavarovalnega prispevka na mesec Od tega plačuje član sam Mestna občina plačuje Dan sprejema v zavarovanje Spremembe 1 !■ • Višina skupnih mesečnih zavarovalnih prispevkov za družinskega poglavarja in vse njegove družinske člane skupaj Od tega zneska se odteguje družinskemu poglavarju od njegovih, prejemkov vsak mesec Mestna občina plačuje Podpis družinskega poglavarja: tajnika: Podpis blagajničnega načelnika: Pečat blagajne: 1 ; i: . !: I - f. Pravila „Bolniške blagajne mestnih nameščencev ljubljanskih“, registrovane pomožne blagajne. § 1. Ime, namen, oddelki, sedež in pokrajinsko področje blagajne. Na podlagi določil zakona z dne 16. julija 1892, št. 202 drž. zakonika, o registrovanih pomožnih blagajnah, se osnavlja na vzajemnem medsebojnem zavarovanju članov temeljočo blagajno pod imenom „Bolniška blagajna mestnih nameščencev ljubljanskih“, registrovana pomožna blagajna. Blagajna a) oskrbujo bolne -bbdaplačuje-za-u-mrtimi člani pogrebščino in c) daje-4zfodnc podporo: -fena bri oddeltee, in siee^ u) bolniški sklad, b)- pogrebni sklad-h» -e-j-iaredn-i- podporni sklad. Vsakdo zamore pristopiti-lc za člana' vseh treh oddelkov skupaj. -Blagajna ma- svoj -delovanje- b ol ni škega- -sklada -je—oa-po zakonu omejeno' na tisto -gr-ebivaje-aH-se-zaposlene -v-okolišu incatnc občine-ljubljanske - in- okrajnegar glavarstva.ljubijanskegar- § 2. Kdo lahko postane član blagajne? ■Kot reden--član pristopi lahko blagajni- 1. vsak (stalno all-začasno ■nastavljeni)" aktivni-in (trajno ali začasno) yPO’kyeni—nameščenec" alf nameščenka mestne občine ljubljanske a-mesečno- 4e- M rado v in podjetij, mestne hranilnice •iu-mestnega--dohodars-tvenega- urada- (prejšnjega—užtitninskoga-. zakupa)- in vsak tak član ali članica ■prole-sorskcga 4n-- u čl t c 1 jske g a --z-bor a mestnega- -dekliškega- liceja, oziroma zavoda, ki bi stopil na mesto liceja. 2. vsak izmed nameščenčevih spodaj naštetih družinskih članov in 3. vsaka vdova, sirota ali druga po takem nameščencu preostala oseba, ki prejema po njem vdovnino, vzgojevalnino, sirotnino ali pa miloščino. Vsi pa le, če niso že po zakonu dolžni biti zavarovani pri kaki drugi blagajni ali če so te dolžnosti oproščeni. Kot nameščenčevi družinski člani prihajajo za zavarovanje v poštev 1. zakonska žena, in sicer tudi ločena, če ie nameščenec dolžan skrbeti za njeno vzdrževanje. 2. nepreskrbljeni otroci (zakonski, pozakonjeni, adoptirani, pastrki lin pastrke). .k preskrbljeni otroci, ki žive-in dokler-žive z Hamešče-neem v—skupneni gospodarstvu, in •k pod pogojem, da žive in dokler živo a nameščencem v skupnem—gospodarstvu in radi nji-h»ve nepreskrbljenosti on pokriva naj-večji—dol izdatkov za njihovo .vzdrževanje, tako-da bi motal nositi-, tudi sk4eče-osebe;—zakonski- mož, neporočeni zakonski drug—aij družica.—brezplačna-stalna gospodinja, ki io sprejeta -v družinsko xvezo-in na-domestujc žono,- rejenci in voo osebe,-st-ojeoe-z nameščencem ali z njegovim, zakonskim ali nezakonskim 'drugom v krvnem (-bodisi zakonskem ali ne-zakonskem) sorodstva-ali svastvu (n. p>r. nezako«--ski otroci,—zakonski—in nezakonski-starči,—sta-d , steroi, vnuki,'bratjor-sostrer-stjäci, tete, ■nečaki,, nečakinje, tast. tašoar-svakir-svakinje it ek) Podporna članica blagajne je mestna občina ^ ljubljanska, ki plačuje za vse zavarovane nameščence in vsaj za tiste izmed njihovih zavarovanih diru-L žinskih članov, za katere daje nameščencem dru-'* žinske draginjske doklade, kakor tudi za vse zavarovane vdove, sirote in druge zgoraj pod točko 3. prvega odstavka navedene osebe, dve tretjini pristopnine in prispevkov za blagajno. Tiste izmed zgoraj naštetih družinskih članov, za katere mestna občinafblagajni ničesar ne pri-+ speva, je načelstvo blagajne upravičeno, toda ne obvezano, sprejemati v blagajno pod pogojem, da / / plačujejo sami celotna vplačila. Za slučaj, da bi bil kdaj odpravljen sistem družinskih draginjskih doklad, bo prispevala mestna občina^v blagajno dve tretjini vsaj za tiste družin-ske diane, katerim bi bila dolžna dajati za slučaj na-meščenčeve smrti vdovnino, vzgojevalnino ali si-/ v rotnino, in za zakonske starše in stare starše ne- oženjenih nameščencev, ki bi živeli z njimi v skupnem gospodarstvu in bi radi njihove nepreskrbljenosti nameščenci pokrivali največji del izdatkov za njihovo vzdrževanje. Tisti člani ^blagajne, za katere bi vsled morebitnega prenehanja sistema družinskih dräginjskih doklad prenehali prispevki mestne ob-čine^v blagajno, bi ostali lahko člani blagajne, če bi plačevali nadalje celotna vplačila sami. /7 § 3. Pričetek članstva. Članske knjižice. Redne člane sprejema načelstvo blagajne. Vsa* ko osebo, za katero ie pripravljena mestna občina V prispevati dve tretjini vplačil, je načelstvo dolžno sprejeti brez ozira na njeno starost, zdravotvont» stanje in druge razmere; drugih osebah lahko načelstvo odločuje glede sprejema po svobodnem preudarku, a ima vsaka odklonjena oseba pravico priziva na občni zbor. Priziv je treba vložiti vsaj dni pred občnim zborom pismeno pri načelstvu. Načelstvo sprejema člane/n* podlagi njihove pismene pristopne izjave, katero podpiše lahko na-meščenec v imenu vseh svojih družinskih članov, ki jih mora pa izrečno navesti; le ločena žena mo-ra podpisati pristopno izjavo sama. Članstvo z vsemi pravicami pričenja po spre-/r^^^iemu takoj po vplačilu pristopnine in prvega zava-rovalnega prispevka brez vsakršnega čakalnega roka. Vsakemu zavarovanemu nameščencu vroči načelstvo po prvem vplačilu člansko knjižico, veljavno tudi za vse njegove zavarovane družinske člane razen ločene žene, ki dobi lastno knjižico. V članski knjižici mora potrditi načelnik blagajne ali njegov namestnik, katere osebe so sprejete v za-varovanje^s katerim dnem so sprejete, kako visoke skupne prispevke—je—tokba—pJačevati——vsako osebo, kolik, del-teh prispevkov plačuje zanjo mest- a.-i nhrin^i jn V.nliU dpi hn innrUa pUirpirnti V vsaki članski knjižici mora biti celoten odtis blagajničnili pravil. Člansko knjižico mora plačati vsakdo posebej iz svojega. Ceno knjižici določi načelstvo. Če kdo člansko knjižico izgubi, mora to takoj naznaniti načelstvu, da dobi proti plačilu duplikat in načelstvo lahko prepreči morebitno zlorabo knjižice. Mestna občinah postane-^ podporni članica^ sklepom mestnega sveta, ki ga vzame načelstvo znanje, in z vplačilom najnja&odpadajočega zneska/ pristopnine in prvih prispevkov. ^ * § 4. Prenehanje članstva. Članstvo z vsemi pravicami preneha 1. s smrtjo,. 2-.- n prostovoljidm-izstopom iz blagajno, ki io pa le pri tistih članih-dopusten,, za katero mestna ob-4ma ničesar ne prispeva, A/, z izstopom ali z odpustitvijo nameščenčevo iz mestne službe. s prenehanjem pokojnine, vdovnine, vzgoje-valnine, sirotnine ali miloščine, s prenehanjem plačevanja dela prispevkov mestni -občini,*/' če član prostovoljno ne plačuje dalje celotnih prispevkov, ; £ prj osebah, naštetih v § 2vpod točkm+ta 3./m ' f 4, n prenehanjem- življenja v skupnem gospodarstvu . zi nameščencem fr.—osebah,—naštetih v^^-pod točko- dt—s prenehanjem—nepreskrbljenosti,—ozirowa—v-zdrže-v-T-mja po nameščencu, in S-. z-izki-iučitvijo,-44 jo pa-ie-pri-4istih članih dopustna, za 'katero mestna občina ničesar ne prispevat in le-v tem -slučaju,-če jo član-a-neresničnimi po-datki -oškodoval blagajno in ji noče -povrniti škodr.-. Sklep o izključitvi mora izdati načelstvo pismeno in je zoper ta sklep dopustna pritožba na razsodišče. Č-o so član izseli iz Jugoslavije.—fffonoha biti elan blagajno. Če-se-v-mojah Ju-sn-slavijo izseli i/. oko Uka—hj ub 1 jan e- in -ok r a jneg a glavarstva Ijubljan^ skoga, prenclia biti le član-bolniškoga sklada, ostane pa lahko še član pogrebnega oklada, čo plačuje prispevke za- ta sklad nadalje, in- član- izrednega fM.yl,pm-npm ddaxln, čp plflčnjp y iy.rpdni podporni sklad--tako visoke prispevke, kot so prispevki za bolniški in za iziredni-sklad-s-kupaj, V.-z-a-dmem slu.-čaiu mu potem blagajna—povrača -s-troško za bol-' niško oskrbo (§ iz -izrediiega-poUpornega sklada po istih načelih kot članom—bolniškoga—sldatln -i/. bolniškega sklada-im-ffln plačuje iz izred-noga podpornega sklada tud4 "porod-nine-in izr-e4ne podpore. V vsakem posameznem slučaju preneha pravi-lamo le članstvo tiste osebe, piri katerih je na- stopila katera izmed zgoraj naštetih okolnosti; če preneha članstvo nameščenca samega, preneha obenem tudi članstvo vseh članov, ki izvajajo pravico do članstva iz njegove osebe, razen če ne ob-drže pravice do članstva vsled kakega drugega v § 2. navedenega svojstva (kot nameščenčeva vdova ali sirota, kot oče ali mati z miloščino, kot-eseba. ki živi s kakim drntffmr-mamoščencom-mostee-ob^ Z dnevom prenehanja članstva prenehajo vse pravice do kakršnihkoli dajatev blagajne. Bivši član mora člansko knjižico vrniti načelstvu, oziroma moraV članstvo-njegovo ime v ■ knjigi črtati, če ostane ta še za druge člane veljavna. Ce zadobi bivši član vsled kakega šele pozneje nastalega v § 2. navedenega svojstva zopet pravico do članstva (m pr. vsled poznejšega skupnega gospodarstva in odvisnosti ali vsled poroke z nameščencem mestne občine# vsled vstopa v mestno službo itd.) mora plačati znova pristopnino 'in mora plačevati prispevke v izmeri, odgovarjajoči/7 njegovi starosti ob zopetnem sprejemu. ^ § 5. Pravice in dolžnosti članov. Način plačevanja zavarovalnih prispevkov (premij). Redni člani imajo pravico do blagajničnih dajatev po določilih §^S 7 -m (neobvezno) 8 teh pravil in se smejo udeleževati blagajnične uprave po določilih §§ do 2$. Dolžni so pa plačati nanje odpadajoči del pristopnine in plačevati nanje odpadajoče mesečne n zavarovalne prispevke vsakega 1. dne v mesecu za naprej, oziroma dopuščati, da jili odteguje uradna blagajna, katera izplačuje mesečne službene prejemke, pokojnine, vdovnine, vzgojevalnine ali miloščine. Ta blagajna odteguje na račun bolniške blagajne pristopnine in mesečne "prispevke za vse družinske člane istega družinskega poglavarja, v kolikor morajo te pristopnine in prispevke plače- » vati on ali njegovi družinski člani, od skupnih mesečnih izplačil, ki jih ima dobivati družinski poglavar od uradne blagajne. Če je blagajnični član vpoklican ali če gre prostovoljno v vojaško službovanje, mu za dobo tega službovanja za njegovo osebo (ne pa tudi za njegove družinske člane) ni treba vplačevati nika-kih prispevkov v blagajno, nima pa tudi za svojo osebo nikake pravice do bolniške oskrbe ftti do podpor iz izrednega -podpor-nega—sklada; Če pri vojakih umre, izplača blagajna njegovim preostalim pogrebnino, od katere pa odšteje vse mesečne prispevke, ki bi jih bil moral v tej dobi vplačati v pogrebni sklad, toda brez obresti. Če gre član k vojakom šele po prvem dnevu v mesecu, tako-, da mu je bil prvega dne prispevek za blagajno že odtrgan, ostane ta* prispevek v korist blagajni; če se pa član vrne od vojakov med mesecem, dobi takoj pravico do vseh blagajničnih dajatev, prispevke v blagajno začne pa vplačevati šele s prvim dnem prihodnjega meseca. Družinski poglavar, oziroma vsak član, je dolžan takoj naznaniti načelstvu vsako spremembo, ki ima za posledico prenehanje članstva (§ 4). Naznaniti je treba tudi morebiten odhod v vojaško službovanje. M estna občina/kot podporn^Pcla^Tc^ nima r ii -vice do nikakršnih dajatev iz bolniške blagajne, srneće pa udeleževati blagajnične uprave po določilih §§ IZ do 20. Naniml- odpadajoči dve tretjini pristopnin in mesečnih prispevkov mora vplačevati istočasno kot vplačujejo redni člani svoje dele. § 6. Koliko morajo plačevati člani pristopnine in sečnih zavarovalnih prispevkov. me- Celotna pristopnina za vsakega člana (in sicer za vsakega člana družine posebej, če je v eni družini več članov) znaša G^&i^Torej plača pri članu, za katerega ^prispeva mestna občina9'dve tretjini.ž^-^f^r^' član samo 2 1^-mestna občina^pa 4 ...............- -------. Celotni mesečni zavarovalni prispevki znašajo/ / za vsakega člana (v družini): •mfttHe+rt- ruzreclu- Te jc,- p istopu sUa' -Z« hfA-mžUi«klad ~Kr~ Za pogreb-nl_sklad -K— Za izi edni podporni skl;;:.! K ^Klneoec du 19-let- / S 'IQ U. JU -4h- -Qß PO-lf-K nsfn 1 QO o in J™- -ffir- —tVr- -Vt- -3Q 59- 7-A4^ A Q0 m on 40-49 1 "t.zu ’ J.Z/ ' i J . ötr 50 59-^- 11.22 2.10 . . A QQ 4. PO 1 o on IO. JU —VJ:- -Vft- ^70 -79 „ - 10.1 I 21:24 Ö.U/ ' 4/./U~ - ' 80 let ali“ več - - Član, za katerega prispeva dve tretjini mestna občina, plačuje torej le eno tretjino gornjih zneskov, in sicer: V-eta--cestne n* razredu- ■To jo, če je -čl»» -ob- pristopu st»o Za-bel-niškv sklad -K* ped pom U o, ni-sklad " -K- I. do 19 let 1.19 0.10 •0.31 1.60- lir —20—29-tet- - 1:83 --024- -0.63- — 2.70 - —111.- -30-39-— -2.48' 0.30 0.82 - 3.60- —IVr -40—49——— 3.09- - -0.42 M»- 4.6Q- V,- 50 59-5, —3,74- —OTO— - -IM- - 6,10 - —VI,- - 60-69 5.37 1.34 —2.99 9,70 - —¥Hr - 70-79 „ 7.08 2.89 5.93- 15.90- ^¥1». 80 let ali več 9.13 6.03 4-1.74- 26.90- Za člane, za katere prispeva mestna občina dve tretjini, prispeva torej mestna občina: V- sta* -rostr.eui- -razredu- Te-je^ ee je -eta« žtv bol’ niški sklad. —Kr- Za-jKMjreb-ni-sklad -K Z« izredni-podporni skiad Kr- Skupaj- na mesec -Kr- h -do»19-lct - 2.38 -0.20 0.62 - - -3.20- Ifr 20—29 let 3.66 •■0.48 • 1.26- - -5:40- —m. 30—39—ir— 4.96 - 0.60 1.64 • -7.20— -IV,- 40—49—„ —^ 9—6.18- 0.84 -2.-18- -9.20 —V,- 50—59 „ 7.48 1.40 3.32 12.20- - -VI. 60-69 ., 10.74 2.68 - 5.98 19.40- -vo.: -'--70—79-„- 14.16 5.78 11.86 31.80 * -r-VHl,- 80-let-ali- več -18.26 12.06 ■23.48 53.80- öie4e -izmere prispevkov se smatra vsakega 4iana starega 20,.30, 40, 50 60, 70 in 80 let že., ad. -j-,' j-anuarja tistega leia. v katerem-^o-dopolmk-svr j-e-30.-,- 4a„ 50,, 60,, 70. ali SO-Mo. ----razen če bi bilo treba iz- prispevka ves čas le v tisti višini, ki je določena-za-njegove -starest-ob-pristopu; le~člani, ki so-.ob-pristopu-stari -manj-kakor 20 -let, plačujejo-od 1. januarja ristega-4eta-nadalje,- v katerem dopolnijo 20. leto, prispevke vep-čas-v- višinir-deločeni'-za starost- 20 ■ 29 let. § 7. Do katerih blagajničnih dajatev imajo člani pravico. Blagajna mora dajati svojim rednim članom iz bolniškega sklada v slučaju bolezni brezplačno bolniško oskrbo in v slučaju poroda določeno porod-nino in iz pogrebnega sklada v slučaju smrti določeno pogrebnino. A. Bolniška oskrba obsega zdravniško pomoč, potrebna zdravilna sredstva s potrebnimi terapevtičnimi pripomočki (zdravila, zdravilne kopeli, pasove za kilo, berglje, umetne ude. umetne oči, očala za bolne, toda ne za samo kratkovidne, dalekovidne ali slabovidne _ oči, ddr) in v slučaju potrebe oskrbo v bolnišnici ali v kakem drugem zavodu za zdravljenje^tv^A^-^a.^ Vsak član, ki potrebuje zdravniške pomoči mora preje sam ali po zastopniku s člansko knjižico javiti pri blagajni, kjer dobi nakaznico za zdrav nika. če tega vsled nujne sile ni utegnil, se mora1-^ javiti takoj naknadno. Obolele člane zdravijo načeloma- blagajii.črii zdravniki, in sicer ob določenih ordinacijskih urah ali na na bolnikovem domu. če je to potrebno. Bla-• gajnični zdravnik-mofa iia-v-sakega-djohrika.- pH-h-*--terem je res- potrebno spečijalno -zdravljenje, pO' -slati k zdravniku-specijalistu, pri-katerem poravna-poiem vse- strcKŠke blagajna- -čc bolnik-sam pozove ali-obišče- kakega-dru- atroške- le do zneska, ki bi ga morala plačati, če bi» -bolnika—zdravil- blagajnični■ zdravnik -ali--po njem-odrejeni zdravnik-specijalist, in sioer-le- pod pogr^- 'dni po-di]e\'n,' ko mu je podelil zdravnik pr-vo' moe?-in zahteva -povrač-llo--vsaj tekom 14 dni-pokončalo.—Le za prvo pomoč- drugega- zdravnika -plačuje blagajna - vse -stroške, če je bila- nujna -silaza zdravniško pomoč in ni bilo blagajničnega zdrav odka -pri rokah. -Stroške—za—zobotehnične-arapfave (plombeT -umetne—zobe- itd.) — -toda-le- do-zneska, kolikor-bi -stale -v-najpriprostejši izvršitvi — in za ruvanje- ter -zdravljenje zob-plačuje blagajna-le-, v kolikor- so potrebni, da se ozdravi že obstoječe želodčne bolezni--aii da se tdpravk nesposobnost za-delo. ki-de- po- Idagajnlčni zdravnik-. Zdravila na recepte blagajničnih ali po njih odrejenih zdravnikov in drugih zdravnikov, če ie blagajnični zdravnik njihove recepte odobril, dobav-Ijajcfž lekarne, ki jih določi blagajn ar ali pa jih dobavlja blagajna sama kje drugje. X/ -tve- — 16 Ce bolnik kako potrebno zdravilo ali kak potreben terapevtični pripomoček nabavi sam. mu povrne blagajna strošek le do zneska, ki bi ga morala izdati, -če bi sredstvo predpisal blagajnični ali od njega odrejeni zdravnik in bi ga dobavila iočena lekarna ali določeno drugo dobavališče. le pod pogojem, da zahteva povračilo tekom 14 dnr / po dnevu nabave. Če je bolnik potreben oskrbe v bolnišnici, blaznici ali kakem drugem zavodu za zdravljenje, označi zdravnik to na zdravniški nakaznici in blagajna izda bolniku nakaznico za sprejem v dotični zavod. Če gre član v tak zavod brez dovoljenja blagajne, povrne blagajna troske le v slučaju, če je bila nujna sila in ne bi zadostovalo zdravljenje doma, temveč je neobhodno potrebno zdravljenje ravno' v zavodu. V takem slučaju je treba blagajno o vstopu v zavod takoj nakpadno .obvestiti., Če zboli član zunaj okoliša blagajne (n. vrf.na potovanju, izletu, letovišču), ali če član. ki ima stalno bivališče v okolišu blagajne, začasno biva zunaj tega okoliša (n. pr. med šolskim letom radi študij) ali če blagajna v slučaju resnične potrebe članu dovoli bolniško oskrbo zunaj svojega okoliša fn. pr. obisk klinike ali ^pecnatis^^^če zboli član, ki prebiva v okolišu ^kf^ega*^avarstva-ljubljanskega tako daleč od Ljubljane, da mu je nemogoče ali pretežavno obračati se na blagajničnega zdrav- nika, alf-č-e zboli- član, ki se je izselil iz- okoliša bol- , - _ .. mu-blagaina povrača tudi mo- •rebitnc bolniške stroske (§ 4)-. mu povrne blagajna vse brezdvomno dokazane potrebne stroške za bolniško oskrbo (za zdravnika, zdravila, terapev- tične pripomočke, zavode za zdravljenje), toda le pod pogojem, da obvesti blagajno © tej oskrbi "te-]/^^ kom 3 dni po dnevu pričetka oskrbe in zahteva pr?-1— vračilo tekom 14 dni po dnevu končanja oskrbe za tä slučaj obolelosti, oziroma, da odda to obvestilo v teh rokah na pošto. Take stroške povrača blagajna le za toliko časa, dokler je član radi bolezni ali drugih tehtnih razlogov prisiljen, da se zdravi zunaj okoliša blagajne. Kakor hitro ti razlogi odpadejo, izgubi pravico do vsakršne oskrbe razen take v okolišu blagajne. Za bolnike v bolntšmeah. blaznicah ali drugih zavodih za zdravljenje v okolišu ali zunaj okoliša blagajne plačuje blagajna oskrbne stroške za II. oskrbovalni razred ali za, razred, ki je v drugih zavodih enak II. razredu^oeojavne bolnice v Ljubljani, -toda največ do zneska,-k-t-ga-je-teba-plačeva-tk &a-iIr-ra-z-red-obče-jnvne---bolmŠHtee v -Ljubljani. Ge -sebne ugodnosti, tako, da je oskrbovalmaa- zanj •nižja kakor splošno za- blagajnične-člane,- ima mra-vico, da se izplača razliko-1 otroški višji, jih mena-plačati sam. BlagainSfplačuje j^rbm^sgjJŠkc v takih zavodih le toliko časa, dok^i^icnn^Lnci potrebno, da se bolnik zdravi v zavodu in se še ne sme preseliti domov. Blagajna plačuje tudi stroške za prevoz v zdraviliške zavode in iz njih na bolnikov dom ali kraj, kamor je iz zavoda namenjen, v kolikor ie prevoz in izbrani način prevoza potreben. Blagajna je dolžna plačevati stroške za bolniško oskrbo (za zdravnika, zdravila, bolnišnico, itd-.)- za ■ves-čas bolezni, tod« največ za dobo dveh let-, ki je—najdaljša po zakonu—dopustna -podporna -dobar (Äko zboli član pred potekom osmih tednov zopet za boleznijo, za katero je bil ravno oskrbovan, se smatra to obolenje za nadaljevanje prvega obolenja in nadalje.všteva v pod/orno iffiboTd-vch 1-et- Ce zboli pa član po poteku osmih tednov po prenehanju prvega obolenja ali če zboli za drugo boleznijo, akoravno pred osminii tednh se .smatra^toobolenje za novo obolenje in se zdob«u znova računati. 1>ot-ek4.a-;-dovoljuje lahko ■ načelstvo ■ v slučajdh' -vr-c-4-- mega-sklada (§ 8), Vsak član mora plačevati prispevke tudi med časom, ko uživa bolniško oskrbo. Član. ki zahteva od blagajne povračilo stroškov za bolniško oskrbo, mora te stroške brez-dvomno dokazati, in sicer vsakemu posameznemu slučaju primerno, n. pr. z zdravniškim potrdilom, iz katerega je razvidna vrsta bolezni, kdaj se je bolezen začela in do kdaj je trajala, dnevi vsakokratne zdravniške pomoči (ordinacije), po potrebi dejstvo, da je bila nujna sila za zdravniško pomoč ali za sprejem v bolnišnico, da je bilo in do katerega dne je bilo zdravljenje v bolnišnici neobhodno potrebno, da in do katerega dne član ni bil sposoben za prevoz v okoliš blagajne, dalje z recepti in računi z označenimi dnevi bolniške oskrbe in nabave zdravilnih sredstev 4tdr Stroške za zdravniška potrdila mora nositi član sam. razen, če mu-je bilo- -ali izven-okoliša bolniškega sklada nemogoč-e-.-da B. P o r o d n i n a . Vsaka članica ima v slučaju poroda, in sicer tudi če je rodila mrtvega, toda razvitega otroka, pravico do porodnine, oziroma jorispevka k stroškom za babico, ki znaša #00 za vsakega^ nadaljnjega otroka (pri dvojčkih itd.j pa po400 JraktK' Ce porodnica umre, se izplača porcdnino* njenim rodbinskim članom, če jih ni. plača pa blagajna babico, če jo je porodnica imela, do višine gornjih zneskov. C. Pogrebnina. ža-vsakega- umrlega člana-splača blagajna nje---govim svojcem, ki so oskrbe-li-pegre-bv-pogrebnino;--ki-zmaša-za mrtvorojenega-,-doda razvitega etr-ekar ■ in za-otroka-de- v-resnici dopolnjenega leta -sta-rostk-kO-k-; 'za-vse-ostale-etane pa- 400-K-. Razen teh- -slučajih smrti so iz- 4zrednega- podpornega- sklada va-vsakega otroka -do 7-.- leta najmanj-po 120 K" Če ni svojcev, &ki so oskrbeli pogreb, plača blagajna pogreb, -do.gornjih zneskov; (iz obeh na- vedenih skladov). 4-ft- -4zredni podperai-skiadr -Bočim ima do blagajmčmh-dajate-v,- naštetih v -§ -7, (razen - onih- iz izrednega -podpornega -sklada)--V- danem-. slučaja^v3ak_čIamJzierhiviL4n^vjco,--ikj-io 4ahko—uveljavi—s tožbo pred-raz«vt+ščemr -čegar--sklepe v-kiučaju—potrebe-■ izvršuje redno- sodiščer--nima pa nihče tožne pravice- do- podpore iz izr-ed--«.ega podpornega sklada. • v rs ti. - 4a 4aje- člajiom -izpčdftG -pod-pore, - zlasti—v--&fftftnem slučaju- irv-v svrho-4>olßiske. preprečevalrva-■(pfoliiak tičae) in -okrovalae.osfcpbe--do katere-pp- 4aje dodatke-najmanj- 4>o -42ö-4Q -oziroma 6tki Kr -sklada -prenehali biti člani- bolniškega sklada, a se ostali—elani- izrednega- podpornega e-pravilih, prispeva-k-stroškom,- ki presegajo v- pravilih--določeno - -višino,—k bolniškim—stroškom- za -elane, ki jim je dveletna podporna doba že petc-kkn--k-stroškom za operacije, za razne zobotelmične. naprave ali za drage načine specijalnega zdra-o- ie-pa'Pričakovati koristi, k stroškom v ortopedičnih -zavodih, zdraviliščih in kopališčih in za--vozne strolk--ko tjekaj-4n--fiazaj" za člane,- k-i sicer-niso-,,bolnik -v. , navadnem pomenu besede, ki-so pa-vendar -po=--ttebni nege in okrepljenja, tako n. pr. za člane-s--skrMjeno-drrbtenico.-s-škrofulozno ali jetično kon— -dalje- daje podporo v slučajih izredna potrebe -ak--izrednih. nesreč,-plačuje članarino mesto -potrebnih- nosečim -in -dojeeim-materamr dravstvo- ar-^roiftc-boleznir —-pospešuje-ljudsko -zdravstvo in svojih članov. -fef-edni-podporni sklad—-upravlja ■ načelstvo.—lau -ter-ema-pa -občnf- zbor -čela, ki-se jih-ima ■tako n. pr. kakšne stoeaje-mora: v-]>rvi vrsti vtki-- števati. katero - skupno svoto smejo doseči vse -t^ 4«>m prihodnjega poslovnega leta podeljene- -pod---pore. Itolijkx)—podporo sme dovoliti načelstvo- v- po---same-zneni- slučaju, koliko za enega elana ali za ene--družino tekom vsega leta, čez koliko časa sme-elan ali družina -dobiti vno vič - podporo--itd -Za izredno podporo je treba- posebej prositi^- O-prošnjah odločuje načelstvo, a Se lahko vsak elan pritoži na obem-zbor. P ritožboje treba - vložiti ■vsaj -8--dni prod -občnim—zb atomu -pismena - pri- na--eelštvtt-. služi - pa—Izredni—podporui-višine za pokritje -morebitnth--primanjktjajev-, ki bi se pokazali pri bolniškem ali -pogrebnem skladu vsled—morebitne njune—nez-a---dostne dotacije___ U- Doliodki blagajne. Blagajnični skladi. Dohodki blagajne obstojajo: 1. iz pristopnin, 2. iz mesečnih zavarovalnih prispevkov (premij). 3. iz daril, volil in drugih prejemkov, in 4. iz obresti plodonosno naložene blagajnične imovine. Imovina blagajne obstoja iz -brek skladov in sicer: 1. iz bolniškega sklada^l^ 2. iz pogrebnega sklada. 4n- 3.4z izrednega- podpornega -skladar- Z imovino vsakega izmed teh skladov je treba po zakonu posebej gospodariti, denar zaračunavati j n hraniti. Iz bolniškega sklada se plačuje stroške za bolniško oskrbo in porod n i n e .-d-ol očen e~y-§- 7 teh pravil, iz—pogrebnega sklada v istem § določene pogreb-onne, -Izrednega— podpornega, -sklada—pa.- izredne- -podpore—(-§ 8-in-deloma 1\. Upravnih in drugih skupnih stroškov blagajne- 4u- -tiati-del-ki-ie-določen ■■ ■ 4r- Od pristopnin pripada polovica bolniškemu in polovica pogrebnemu skladu, enako od dohodkov, naštetih pod točko 3. tega §, v kolikor darovalec itd. slednjih zneskov ni izrečno naklonil gotovemu skladu. Od obresti pripadajo vsakemu skladu obresti njegove imovine. § 91. Knjigovodstvo in polaganje računov. Blagajna mora voditi natančen zaznamek članov, v katerem morajo biti za vsakega člana vpisani njegovi najvažnejši osebni, zlasti rojstni podatki in dan pristopa, in iz katerega mora biti razvidno, kateri člani spadajo k isti družini. Blagajna vodi knjige in polaga račune po načelih enostavnega knjigovodstva, pri čemer uporablja vzorec F., predpisan z ministrskim ukazom z dne 1. decembra 1892, št. 203 drž. zak. Knjige in račune mora sklepati z 31. decembrom vsakega leta in do 15. februarja prihodnjega leta sestavljati za vsakega izmed Ifeh skladov, naštetih v § <£ teh ' pravil, poseben računski zaključek z računom o dohodkih in stroških in z izkazom o imovini po vzorcu C gornjega ukaza. Računske zaključke mora nadzorovalni odbor vsaj do konca februarja pregledati, nakar jih predloži načelstvo z letnim poročilom o splošnem delovanju blagajne občnemu zboru v odobritev. Po tej odobritvi, toda po^ajkony .ysai.dou/kpn.Qa. marcm^se mora predložiti eezelnemu^politiGnen;-u ^mtasfvir v Ljubljani letno poročilo, računske zaključke z izkazom o stanju in naložbi rezerve in statistično poročilo o stanju članov, p bolezenskih razmerah, o umrljivosti itd. Statistično poročilo' je treba sestaviti po vzorcu D, predpisanem po gornjem ukazu. § 10. Višina blagajniških skladov. Bolniški in pogrebni rezervni sklad. Imetje vsakega sklada obstoja iz prebitka njegovih aktiv nad njegovimi pasivi. Imetje bolniškega in imetje pogrebnega sklada morata doseči in obdržati gotovo spodaj določeno najmanjšo višino, ki tvori rezervni sklad za pokritje morebitnih izdatkov, povzročenih po izrednih okolnostih, če redni dohodki ne bi mogli pokriti nastale potrebe in zagotoviti članom dajatev, ki jim jih je blagajna po pravilih dolžna dajati. Blagajna mora skrbeti, da bolniški rezervni sklad in pogrebni sklad dosežeta dvakratno višino povprečnih letnih izdatkov dotičnega sklada v zadnjih petih računskih letih, in ju mora, če tre^a, zopet dopolniti do te višine. Dokler rezervna sklada teh zneskov ne dosežeta ali če hi padla pod ta zneska, mora blagajna zanju zalagati najmanj 20% članskih mesečnih prispevkov, določenih za bolniški, oziroma pogrebni sklad. če se pokaže iz letnih računskih zaključkov, da se kateri izmed rezervnih skladov, dokler še ni dosegel predpisane dvakratne višine povprečnih letnih izdatkov, ne povečava vsako leto za 20% pripadajočih mu članskih prispevkov, ali da je vsled večjih izdatkov kakor so dohodki padel pod to dvakratno višino, je treba, če se primanjkljajev ne da odpraviti z odkazi iz morebitnega prebitka drugega izmed obeh skladov ah-z -odkazi-iz-izredr ■aega podpornega-sklada, zvišati članske prispevke ali znižati blagajnične dajatve ter v to svrho primerno spremeniti blagajnična pravila. če se pri bolniškem ali pogrebnem skladu, če-gar rezervni sklad raste po predpisih vsako leto za 20% pripadajočih mu članskih prispevkov ali pa je že dosegel predpisano dvakratno višino povprečnih letnih izdatkov, iz letnih računskih zaključkov pokaže posloven prebitek, se mora ta prebitek v prvi vrsti porabiti za pokritje morebitnega primanjkljaja pri drugem izmed obeh skladov, če pa takega primanjkljaja ni ali če po njega pokritju še kai prebitka preostane, lahko občni zbor sklene, da se prebitek pripiše v povečanje rezervnega sklada, da se -ga - odkaže- izrednemu podpornemu skladu-, da se blagajnične dajatve primerno zviša ali prispevke zniža ali pa da se prebitek porabi deloma v eno, deloma v drugo izmed navedenih svrh. Za iaredni podpe-mt-^kted-vižitta im&tia.fti -d-ö- ledena.-ogj-r-oma —nabrali—rezervnega ■sklada-. Vciitlaf—je—ptt—Magajnične ■ naeclstve-tltijžtte ■skrbeti. . ^3grcl)ninam. določenih v s 7, > •datiko--amrljivosti zasiguraner § 14. Nalaganje imetja. Blagajnično imetje se sme nalagati samo 1. v vrednostnih papirjih, primernih za nalaganje papilarnega imetja, 2. v papilarno varnih hipotekah. .f r 3. v poštni hranilnici in v drug^f hranilnicah Jugoslavije. 4. v obrestonosnih nepremičninah, če ne ostanejo obremenjene nad eno tretjino nakupne cene. Nepremičnine, ki ne donašajo nikakih obresti, sme blagajna pridobivati le, da jih sama uporablja kot poslovne prostore, zdravilišča, oskrbovališča in lekarne. Po zakonu je treba hraniti denar vsakega sklada ločeno. § \h Upravni in kontrolni organi blagajne. Blagajnične zadeve upravljata načelstvo in občni zbor. Razen teh posluje kot kontrolni orga nadzorovali organ v zadevah, ki so mu odkazane po teh pravilih. 1$. Sestava in poslovna doba blagajničnega načelstva. jstih, za namest- Blagajnično načelstvo sestoji iz dobo treh let izvoljenih članov in iz-1 nikov. Člani načelstva in njihovi namestniki mörajo biti svojepravni jugoslovanski državljani. (Svoje-pravne so osebe, ki imajo pravico, da svoje premoženje same upravljajo.) Ävo načelstvo tvorijo «sebe, ki sa naštete- v-&~2Z-.—Njibov-mandat- •rom-. Deset članov načelstva in vse^ls^amestniket^ izvolijo na občnem zboru prisotni odposlanci rednih članov iz srede rednih članov in obenem določijo, kateri izmed kandidatov naj opravlja službo načelnika, podnačelnika, tajnika, blagajnika, knjigovodje in namestnikov tajnika, blagajnika in knjigovodje; ostalih pet članov imenuje pa mestna občina kot podporna članica, oziroma jih izvoli mestni občinski svet iz .svoje .sredit ČlaneDi^elstva' in namestnike se voli z vzklikom ali pa z glasovnicami na ta način, da napiše vsak volilni upravičenec na glasovnico toliko imen, kolikor članov in namestnikov ie treba voliti, in poleg imena morebitno službo, ki naj jo dotičnik opravlja. Izvoljeni so tisti, ki dobe za gotovo službo največ glasov. Med tistimi, ki so dobili enako število glasov, odločuje žreb, ki ga potegne voditelj volitve. Volitev vodi dosedanje načelstvo. Ako je načelnik, tajnik, blagajnik ali knjigovodja začasno zadržan (vsled bolezni, dopusta itd.), stopi na njegovo mesto za ta čas podnačelnik, ozi- roma tajnikov, blagajnikov ali knjigovodjev namestnik, ako pa kateri izmed naštetih fimkcijonar-iev načelstva ali izmed namestnikov trajno odpade (vsled smrti, odstopa, izstopa iz službe ali drugačnega prenehanja članstva itd.), predno je potekla triletna poslovna doba, se vrši za njegovo mesto dopolnilna volitev. Ce je pri tej dopolnilni volitvi morda dosedanji namestnik izvoljen za pravega funkcijonarja, se vrši potem takoj še dopolnilna volitev namestnika. Kdor je bil izvoljen pri taki dopolnilni volitvi, ostane pa le tako dolgo na tem mestu, kolikor časa b-i bila še trajala poslovna doba odpadlega člana. Vsakega člana in namestnika načelstva se lahko zopet izvoli. Vsako- spremembo v sestavi načelstva, če je trajno odpadel kak član načelstva ali namestnik, je § l* Opravilni red blagajničnega načelstva. Načelstvo ima seje po potrebi, -praviloma—pa -enkrat ma-meaee; Na zahtevo vsaj 5 članov načelstva je treba sklicati izredno sejo. 7 Seje sklicuje in jim predseduje načelnik, če je zadržan, pa podnačelnik. Načelstvo je sklepčno, če so bili vabljeni k seji vsi člani načelstva in nadzorstva in je s predsednikom seje skupaj vsaj sedem članov načelstva pri seji prisotnih. Sklepa se z večino glasov prisotnih članov načelstva. Pri enakem številu odločuje glas predsednikov. ■ Posvetovanju in sklepanju o njegovih lastnih zadevah ali o zadevah njegovih družinskih članov dotični član načelstva, oziroma nadzorstva, ne sme prisostvovati. O sejah je treba voditi zapisnik, ki obsegaj dan seje in njene udeležnike, bistvo poročil in doslovne sklepe ter podpis predsednikov in tajnikov. § i