1‘VAVPOTIČ
GIENMI LNT
IZDAIAUPRAVANA' RODNEGA OLEDAIIKA VIJLBUANIUREIA OTON ŽUPAINIČIC
CEINA3K
Spored za dvanajsti teden
Drama
Poned., 29. nov. — Figaro se ženi.
Torek, 30. nov. — Zapito.
Sreda, 1. dec. — Hasanaginica. Slavnostna pred. četrtek, 2. dec. — Bobrov ko/.uli.
Petek, 3. dec. — Sen kresne noči v opernem gleda lišču ob dramskih cenah.
Sobota, 4. dec. — Bobrov kožuh.
Nedelja, 4. dec. — Figaro se ženi.
Poned., 6. dec. — Pohujšanje v dolini šentflorjanski.
Opera
Poned.,	29.	nov.	— Zaprto.
Torek,	30.	nov.	— Vesele žene windsorske. B
Sreda, Četrtek,	1.	dec.	— Dalibor. Slavnostna predstava. Izven
	2.	dec.	— Zaprto.
Petek,	3.	dec.	— Sen kresne noči. Dramska predstava. C
Sobota,	4.	dec.	— Rigoletto. A
Nedelja,	5.	dec.	— Vesele žene windsorske. Izven
Poned.,	6. dec.		— Zaprto.
□
^ drami se pripravljajo enodejanke Čehova: Medved, Snubač, Jubilej, Kirurgija; — v operi Tosca.
Izven.
E
C
D
Izven.
B
Začetek ob 8.
Konec ob pol ll-
Figciro se ženi
Komedija v petih dejanjih. Spisal Beaumarchais, prevel
Boris Putjata.
Režiser: M. MURATOV.
Grof Almaviva		
Grofica Rozina, njegova žena .	. ga Nikolajeva.
Figaro, njegov sluga		g. Putjata.
Suzana, grofičina sobarica .	
Cherubino, paž grofice Rozine	. . gna Vera Danilova.
Basilio, učitelj muzike pri grofu .	. . g. Manjecki.
Bartholo, zdravnik		g. Strniša.
Marcelina		
Antonio, vrtnar, Suzanin stric . .	g. Čengeri.
Fanchetta, njegova hči ....	. . ga. Čengerijeva.
Don Gusman Brid’oison, sodnik .	g. Kuratov.
Doublemain, njegov tajnik . . .	. . g. Volkov.
Pastir		
Prva kmetica		
Druga kmetica		
Pristav, sodniki, kmetje, kmetice,	muzikanti, plesalci. Godi
se na gradu Aguas Frescas blizu Sevilje.
Grof Almaviva. vseoblastni gospodar Sevilje in seviljske province, živi v svojem gradu s prelepo ženo Rozino, ki jo je pred davnim časom odvzel s pomočjo svojega sluge Figara doktorju Bartholu. Figaro, bivši seviljski brivec je premeten, pameten, z vsemi mazili namazan človek kosmate vesti.
Figaro bi se rad oženil s prekrasno deklico Suzano. Suzana ugaja tudi grofu Almavivi. Grof je pripravljen privoliti v Figarovo ženitev, toda kot vladar se hoče okoristiti s pravom prve noči. Dasiravno je svoji ženi že obljubil, da bo to postavo razveljavil, tega doslej še ni izvršil. Grof Almaviva je vsemogočen in Figaro si mora izmisliti intrigo, da prepreči izvršitev grofove namere.
Figaro ima smolo. Pri Marcelini, ženski, ki je mnogo starejša od njega, si je bil izposodil nekoč 2000 piastov ter je podpisal pogodbo, da jo vzame za ženo.
V tem položaju se nahajajo glavni junaki ob začetku komedije.
Dejanje se vrši v 18. veku, vseh pet aktov na en dan. prvi trije zjutraj, zadnja dva pa zvečer.
Prvo dejanje. Soba v gradu Almavive, oddana bodočemu zakonskemu paru Figaru in Suzani. En sam velik stol je vse pohištvo te sobe.
Figaro izve od svoje neveste o grofovi nameri, izrabiti vladarsko pravico prve noči in snuje načrt, kako bi prevaril grofa, ne da bi pri tem kaj izgubil. Marcelina je slišala o nameravani Figarovi ženitvi, prihiti s svojim advokatom doktorjem Bartholom v grad, Pokaže pogodbo, po kateri se mora Figaro z njo poročiti in zahteva njeno izpolnitev. Bartholo bi se rad maščeval nad Figarom (Figaro je namreč pomagal grofu Almavivi odvzeti Bartholu Rozino) in zategadelj zelo rad pomaga Marcelini, tem rajši, ker bi se je na ta način lahko iznebil. Pred 30 leti je imel z njo sina, ki so ga potem ukradli cigani.
Suzana in Marcelina se v gradu srečata. Rivalinji pravita druga drugi take prijaznosti, da Marcelina užaljena zapusti grad.
Sledi prizor Suzane s Kerubinom, pažem grofinje Rozine. Paž ie zelo nesrečen. Sinoči ga je zalotil grof, ko je dvoril vrtnarjevi hčerki Fanšeti, ki je pa tudi grofu všeč. Grof ga je spodil domov. Baš toži o Suzani, ko vstopi Almaviva.
Kerubino se skrije za edini stol.
Grof pregovarja Suzano, naj pride na sestanek v park. toda v tem hipu vstopi dvorni organist in muzikant Bazil. Tudi grof se skrije za edini stol, paž pa zleze v stol. Bazil ne ve. da je grof Prisoten in pripoveduje Suzani o spletkah, ki spravljajo ime grofinje Rozine v dotiko s pažem. Zdaj zdaj bi zabesnela nevihta — toda v tem hipu vstopi grofinja Rozina z dvornim spremstvom in Figa-fom. Vsi so prišli po Figarovem načrtu, da bi s pomočio grofinje izsilili od grofa opustitev prava prve noči. Grof se nahaja v položaju brez izhoda in se mora proti volji udati. Vsi so radostni in Prosijo grofa, naj obenem odpusti Kerubinu. Grof se sicer srdi nanl, toda paž je skrit v stolu preveč slišal in grof mora kapitulirati. Ker se ga hoče na vsak način iznebiti, ga imenuje za oficirja v Polku, nahajajočem se daleč nekje v Kataloniji.
Drugo dejanje. Budoar grofinje Almavive.
Suzana pripoveduje grofinji, da jo hoče grof zapeljati in o pa-ževi ljubezni do grofinje. Grofinja je ogorčena nad ponašanjem svo-iega soproga, paževa ljubezen jo pa gane, ji laska ter jo nekoliko vznemirja
Pojavi se Figaro, ki predlaga, naj sklenejo grofinja. Suzana in °n zvezo. Naloga te zveze je, ohraniti grofinji moža in preprečiti "iegovo nezvestobo, Figara in Suzano pa obvarovati pred njegovimi nakanami. V to svrho je Figaro že poslal grofu anonimno Pismo. V njem mu naznanja, da se nekdo izmed občudovalcev nle-£ove žene namerava tajno sestati z njo. Grofinja ne odobrava tega Postopanja, toda opasnost jo prisili, da Figaru zaupa.
Figaro razvija svoj načrt dalje: Suzana mora pristati na sestanek z grofom v parku. Grofinja in Suzana naj preoblečeta Kerubina v žensko. Zvečer pojde preoblečeni Kerubin mesto Suzane v Park in grofinja bo pri tem zasačila grofa.
Kerubino vstopi In začno ga pripravljati. Tu se nenadoma vrne Krof z lova. Kerubino se skrije v sosedno sobo ter se zapre. Grot. Vznemirjen vsled anonimnega pisma, sliši v sosedni sobi šum. nalde Pa zaprta vrata. Odloči se šiloma vdreti v sobo. Odide po orodje, a vzame sabo grofinjo. Suzana izpusti iz zasede Kerubina, ki skoti drugega nadstropja na vrt, da se reši.
Suzana se skrije na njegovo mesto. Grof in grofinja se vrneta IHiti 'T Prizna, da je v sobi — Kerubino. Ljubosumni grof hoCe ubiti paža, toda iz sobe stopi — Suzana.
Grof je poražen in prosi grofinjo odpuščanja za sumničenje.
Grofica se zagovori in izda, da je Figaro pisec anonimnega pisma.
Ko Figaro izve. kaj se godi v grofičinem budoarju, pride na pomot.. Grof ga zaslišuje, a on se s pomočjo svojih zaveznic zelo spretno zagovarja.
Zadeva bi bila že urejena, tu vstopi stari pijanec, vrtnar Antonio. s pritožbo, da je nekdo skočil z okna ter mu pokvaril gredo cvetlic.
Grof zopet sumniči Kerubina, a Figaro vzame krivdo nase ln grof mora verovati.
Figarova svatba je sedaj gotova stvar. Ta hip vstopi Marcelina in zahteva, da jo Figaro vzame, kot je po pogodbi dolžan Grof zapove sklicati sodni dvor.
Tretje dejanje. Za sodno obravnavo pripravljena dvorana v gradu. Grof skuša izvedeti od Figara, če mu je Sjizana Kaj izdala od njegovih načrtov. Figara ni mogoče vloviti in norec ostane — Almaviva.
Suzana dela vse po Figarovem načrtu, je pripravljena, snitl se z grofom v parku, a zahteva obenem svojo doto. da bi plačala Marcelini ženinov dolg.
Na odru vidimo duhovito karikaturo sodnije in sodstva z vso njihovo malenkostnostjo. Bistvo procesa leži v tem. da pokriva najbolj važno mesto pogodbe črnilni madež. tako. da m mogočo razločiti, je-li obvezan Figaro plačati i n ženiti se. ali plačati a i» ženiti se. Grof se izvije iz težkega položaja in zlorabi ves sodni dvor za to, da bi dosegel svoj smoter. Ker ve, da Figaro nima niti vinarja, zapove, naj takoj plača svoj dolg Marcelini, ali pa naj se takoj oženi z njo.
Po tetoviranem znaku na Figarovi roki spozna Marcelina v njem svojega sina.
Poslednje zapreke za Figarovo ženitev s Suzano so odstranjene. Suzana in Marcelina prigovarjata Bartholu naj se oženi z materjo svojega otroka.
Četrto dejanje. Ceremonijalna dvorana v gradu, v n]e} dva prestola.
Ker so premagane vse težkoče glede ženitve s Figarom. Suzana ne mara več iti na sestanek z grofom. Grofinji pa je mnogo na tem, da bi zasačila grofa pri nezvestobi in napravi brez Fi-garove vednosti nov načrt: Preobleči se hoče v Suzanino poročno obleko, iti na sestanek in tam presenetiti moža. V to svrho narekuje Suzani pismo za grofa, kjer mu naznači natančno mesto sestanka — ,;pod velikimi kostanji". Pismo zapre z iglo, ki naj jo pošlje grof Suzani nazaj — v znamenje, da bo prišel.
Sledi poročna ceremonija Figara s Suzano in Bartola z Marcelino.
Med ceremonijo izroči Suzana grofu listek. Figaro vidi. da čita grof pismo in da je spravil iglo, toda čegavo je to pismo, ne ve.
Cermonija Je končana. Grof je zadovoljen s prejetim pismom in ukaže pripraviti obe poročni pogodbi. Vsi se razidejo.
Figaro preseneti Fanšeto, ki nekoga išče. V svoji naivnosti mu Fanšeta prizna, da ji je ukazal grof, izročiti iglo Suzani ter ii povedati. da je to znamenje ..velikih kostanjev1*. Figaru je vse jasno: Suzana ga vara. Ostane sam in izlije svoje razočaranje v veliki, znameniti
Monolog.
O	ženščini, ženščini, ženščini, lživija, kovarnija sozdanja ...
Nad Suzano je razočaran, toda tako lahko je ne odstopi. Navajen je doseči vse s trudom in talentom, medtem ko se je trudil grof le enkrat v svojem življenju — takrat, ko se je rodil. On, Figaro, mora zmagati. Spominja se svojega življenja in goreče protestira proti človeški nepravičnosti, ki je njega, mladeniča z najlepšimi stremljenji, nasilno preobrnila v lopova. Nezadovoljen s svojim poklicem kot seviljski brivec je študiral medicino, toda brez Protekcije je postal lahko samo živinozdravnik. Potem je poskusil srečo pri gledališču. V prvi komediji, ki jo je bil napisal, je kritiziral Mohameda. Za to novotarijo so ga vtaknili v ječo. češ, da žali s tem prijateljske mohamedanske vladarje. Ko je bil spet svoboden, se je začel baviti s publicistiko. Toda v Španiji je bila tiskovna svoboda taka, da je mogel pisati v svojem časopisu le o vremenu. Nato je vstopil v tajno igralnico, kjer je postal bankir. Začeli so ga spoštovati. Ljudje njegove okolice pa so izrabili nezakonitost njegovega poklica ter mu pobrali vse dohodke. Ze se je mislil usmrtiti. Ali njegova dobra vila mu je vdahnila misel, naj se odpove dimu slave in odvrže sram. to pretežko breme za preprostega človeka. Postal je zopet veseli seviljski brivec. Suzanina nezvestoba niu jemlje nanovo vero v ljudi. Duh borbe pa je v njem silen. Vztrajati hoče do konca.
Peto dejanje. „Pod velikimi kostanji". Marcelina pripelje Preoblečeno grofinjo in Suzano. Opozarja, da tava'Figaro nekje tod okrog. Marcelina gre v lopo, da bi sledila poteku dogodkov, butana se skrije za kostanj, grofinja ostane v Suzanini poročni obleki sama Pride Kerubino, ki ima na istem mestu dogovorjen sestanek s Fanšeto Misleč, da je grofinja Suzana, ji začne dvoriti. Grof naide Paža, mu hoče dati klofuto, toda paž se skloni in klofuto dobi prisluškujoči Figaro. Prepričan, da ima pred seboj Suzano, jo hoče odpeljati v lopo. Figaro svojega ljubosumja ne more več prenašati 'n stopi iz skrivališča. Grofinja zbeži v lopo. grof pa v park. Figaro v temi tega ne vidi in je prepričan, da sta v lopi Suzana in grof. Ze hoče klicati na pomoč, toda Suzana, preoblečena v grožnjo, hoče zasačiti Figara prav tako. kakor grofinja svojega so-Droga. Premeteni Figaro takoj spozna Suzane, a jo vleče, pretvar-iaioč se, da jo smatra za grofinjo. Grof se vrne. Suzano smatra za grofinjo, Figara pa za onega neznanca, o katerem je bilo pisano v anonimnem pismu drugega dejanja. Besen je in kliče ljudi. Pri svet-lobi luči svetilk se razkrije vsa intriga. Ljubosumni grof prosi ženo ^Puščanja. Suzana in Figaro pa sta končno srečna.
Začetek ob 8.
Konec ob pol 11.
Hcisanaginica
Drama v treh dejanjih. Spisal Milan Ogrizovič, poslovenil Anton Funtek.
Režiser: ZVONIMIR ROGOZ.
njiju deca
Aga Hasanaga Hasanaginica Sultanija Fata . .
Meho Ahmed .
Beg Pintorovič, brat Hasanagin Zarifhanuma, njena mati . . Umihanuma, mati Ilasanagova
Imoski kadija.................
Teta Hata Teta Aiša Ibrahim Husref .
Robinjica Vlahinja Latifa, služkinja pri Zarifhanumi Husejin, starec, sluga Hasanagov Starejšina svatov................
rodbina Radijeva
cin
g. Danilo, ga Danilova, ga Šariceva.
Vida.
Ruta.
Mala Ljubičeva. g. Gabrščik. gna Wintrova. ga Juvanova, g. Gregorin, gna Erjavčeva, gna Maškova. g. Plut. g. Strniša, ga Rogozova. gna Lehmannova. g. Terčič. g. Locnik.
Mali begovič v zibelki. Služkinje. Sluge. Vojniki (askeri). Kmetje. Sužnje. Sužnji. Igralke. Igralci. Muslimi. Muslimke. Družice. Svatje. Deca itd.
Prvo dejanje se godi na Hasanagovi kuli, drugo v hiši bego-vice Zarifhanume.
Čas: Hrvatska narodna pesem.
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
Bobrov kožuh
ratinska komedija v štirih dejanjih. Spisal Gerli. Hauptmann. Prevel Josip Mazi.
^1. Werhahn, uradni predstojnik Kriiger, renta r Fleischer .
Motes . .
Gospa Motesova ^olfovka, perica Julij Wolf, njen mož Leontina I . . , . . {
Adela	l nJem hceri (
^ulkov, brodnik .
Glasenapp, uradni pisar Mitteldorf, uradni sluga p>lip..................
Režiser: A. DANILO.
. g. Peček.
g. Rogoz.
.	g.	Pregare.
.	g.	Gregorin.
. gna Rakarjeva.
ga Danilova.
. g. Plut.
. gna Bukšekova. gna M. Danilova, g. Danilo.
.	g.	Strniša.
.	g.	Gradiš.
* *
dejanje se vrši
v Greunanu pri Berlinu za časa septenatnega boja.
Začetek oh 8.
Konec ob 11.
Sen kresne noči
Komedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare, prevel Oton Zupančič. Glasba F. Mendelssohna.
Dirigent: B. PERIČ.	Režiser:	OSIP	ŠEST.
Tezej, vojvoda atenski .	.	.	.
Egej, Hermijin oče.......................
Demetrij! j zaliubliena v Hermii° | Filostrat, voditelj zabav pri Teziju Dunja, tesar .
Klopčič, tkalec Pisk, mehokrp Nosan, kotlar Trlica, krojač Smuk, mizar .
Hipolita, kraljica amazonska Hermije, zaljubljena v Lisandra Helena, zaljubljena v Demetrija Oberon, vilinski kralj .
Titanija, vilinska kraljica
Spak.......................
Grašek Pajčevina Vešča Gorčica
palčki
g. Gabrščik. g. Gregorin, g. Terčič. g. Rakuša, g. Potokar, g. Strniša, g Daneš. g. Rogoz, g. Ločnik. g. Peček, g. Plut.
gna Bergantova, ga Juvanova, ga Rogozova. gna Wintrova. ga Šaričeva. gna Vera Danilova. gna Gorjupova. gna Presetnikova-gna Repovževa. Juvanova ml.
Drugi palčki iz spremstva kraljevega in kraljičinega. Tezejevo in Hipolitino spremstvo. — Godi se v Atenah in v gozdu bliz**
njih.
Začetek ob 8.
Konec ob pol 11.
Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Farsa v treh dejanjih. Spisal: Ivan Cankar. Režiser: g. O. ŠEST.
Krištof Kobar, imenovan Peter .... g.	Šest.
Jacinta.......................................ga	Šaričeva.
Zupan............................................g.	Pregare.
Županja.......................................ga	Juvanova.
Dacar.........................................g.	Plut.
Dacarka..........................................gna	Wintrova
Ekspeditorica....................................gna	Rakarjeva.
Učitelj Šviligoj .  ..........................g.	Gabrščik.
Notar.........................................g.	Škerl.
gtacunar.........................................g.	Ločnik.
Stacunarka.......................................gna	Rovanova.
Cerkovnik.....................................g.	Rogoz.
Debeli človek....................................g.	Matijevič.
Popotnik......................................g.	Micič.
Zlodej........................................ . g.	Peček.
Godi se v dolini šentflorjanski ob današnjih časili.
Začetek ob 8.
Konec ob ll.
Vesele žene wi n d sorske
Komično-fantastična opera v treh dejanjih (šestih slikah). Besedilo po W. Shakespearu; prevel A. Funtek, uglasbit
O. Nicolai.
Dirigent: 1. BREZO V ŠE K.	Režiser: F. BUČAR.
Sir John Falstaff (bas) . . . Fluth, meščan (bariton) . . .
Page, meščan (bas)..............
Fluthova (sopran)...............
Pageva (mezzo-sopran) . . . Fenton, mlad meščan (tenor) Ana, hči Pageva (sopran) . . Slender, bogat meščan (tenor) Dr. Cajus, Francoz (bariton) .
Natakar ........................
Prvi meščan.....................
Drugi meščan....................
Meščani in meščanke, bajne prikazi sorju na Angleškem v začet
g. Zathey. g. Romanovski. g. Zupan, gna Zikova. gna Sterkova. g. Kovač, ga Levičkova. g. Trbuhovič. g. Zorman, gna Vrhunčeva. g. Simončič, g. Drenovec.
—	Godi se v Wind-
i	17. stoletja.
1.	Gospe Fluthova in Pageva sta prejeli od Falstaffa enako glaseči se pismi ter skleneta maščevati se na vesel način.
Ljubosumni Fluth svari svoje prijatelje, naj ne zaupajo ženskair.
—	Pageva hčerka Ana ima tri snubače, bogatega Sionderja, drj;» Cajusa iti siromašnega Fentona, katerega ona ljubi, njeni starši p>' odklanjajo. — Fenton prosi zaman Pagea, naj mu da hčerko v zakon. Po prerekanju nastane prepir in Fenton zatrjuje, da si bo piidobil Ano z zvesto svojo ljubeznijo.
2.	S o b a pri F1 u t h o v i h .
Falstaff pride povabljen k sestanku z gospo Fluthovo, ali gospa Pageva pride, kakor je bilo dogovorjeno, vsa razburjena s strašno novico, da prihaja ljubosumni Fluth, ki namerava zapeljivca umoriti. Ves prestrašen se da Falstaff veselim ženskam skriti v veliko košaro za perilo. — Hlapcema, ki naj neseta perilo na belišče
— iO -
ukažeta ženi vreči vsebino košare v vodo. Ljubosumni soprog rluth privede s seb;j več prijateljev, s katerimi zaman iztika po stanovanju, da bi zasačil Falstaifa. Fluthova in Pageva se delati užaljeni in ker tudi Fluithovi prijatelji ne najdejo zapeljivca, očitaio vsi Fluthu pretirano ljubosumnost.
3. Gostilna.
Falstaff išče v pijači utehe po včerajšnji nezgodi. Potolažeiv Pa je šele, ko prejme zopet pismo od Flutliove, naj pride k njal. Ker je njen mož odšel na lov. Lovska družba pride na požirek yina in nekateri so toli predrzni, da si upajo s Falstaffoni tekmovati v pijači. — Fluth pride k Falstaffu preoblečen kot Sir Broak Pri dobri kapljici zasuče Brook govorico na svojo ženo in talco-'2ve dan in uro sestanka.
4. S o b a pri F1 u t h o v i h .
Končno je Falstaff s Fluthovo sam. Ona hlini ljubezen in obžaluje včerajšnjo nezgodo na belišču. Zopet ju moti Paseva z neprijetno vestjo, da že prihaja besni soprog. Urno vtakneta veseli ‘•sni Falstaffa v obleko neke tete, kateri pa je bil svoj čas Fluth Prepovedal prihajati v hišo. Fluth zopet preišče vse stanovanje in 2a>nan prebrska košaro, hoteč umoriti Falstaffa. V staro babo prevlečenega Falstaffa Fluth ne spozna in vrže debelo babo, udrihajoč i*0 njej, stoži vrata.
5. Vrt pri P a g e v i h .
Nadejaje se, da ugleda svojo sladko Ano, pride Slender, ali ^‘tro se skrije za grm. ko začuje prihajajočega Cajusa, ki tudi up i Uzreti svojo Ano. Ali i on se hitro skrije, ko zasliši Fentoma peti Sei'enado. — Ana prihiti k Fentonu in oba si obljubita večno Ijube-Zen. Veseli ženi sta razodeli svojima soprogima vso burko s Fa!-staffom n sedaj se vsi dogovore, da ga pozovejo še enkrat na Ostanek v windsorski park, kjer naj se uprizori s pomočjo prijateljev velika čarobna burka, Falstaffu za kazen.
6. W i n d s o r s k i park o polnoči.
Falstaff pride kot bajni lovec lferne, veseli ženi se mu ^ridru-a baš ko misli Falstaff, da se bliža trenutek razkošja, nastane ®° Parku vrišč in hrup, vsa vesela družba privre našemljena v Hine prikazni in muči Falstaffa, dokler se grešnik ne spokori. — , 'l|th, Pa^e in njiju veseli ženici razodenejo Falstaffu vprizorjeno Urko, Falsitaff prizna svojo pregreho, sprejme ponujeno mu sprav’. 111 vesele igre je konec.
- 11
Začetek ob 8.
Konec okrog 11-
DALIBOR
Opera v 3 dejanjih. Besedilo po I. Wenzig-u prevel F. Finžgar, vglasbil B. Smetana.
Dirigent: F. RUKAVINA.
Režiser F. BUČAR-
Vladislav, kralj češki (bariton) . Dalibor, vitez (tenor). .... Milada, grofica (sopran) .
Jitka, sirota (sopran) .... Vitek, oproda Daliborov (tenor) Beneš, jetničar (bas) .... Budivoj, poveljnik kraljeve straže Prvi sodnik (bariton) ....
Sodniki ........................ gospod
Zdenko, prikazen ....
g. Romanovski. g Drvota. gna Richterjeva, gna Thalerjeva, g. Šindler. g. Zathey. (bariton) g. Zorman.
g. Perko, e Povše, Vovko, Ribič, Pip-gna Bežkova.
Kraljevo spremstvo, ljudstvo, vojaki, paži. Godi se v 15. stoletju na gradu Hradšinu v Pragi. Prva vprizoritev 1. 1888 v Pragi'
I. Na dvorišču gradu Hradšina v Pragi pričakuje ljudstvo kralja, ki naj sodi Dalibora zaradi umora. Milada. sestra umorjenega grofa obtožuje Dalibora. Pred sodišče poklicani Dalioor se žago-varja rekoč, da je le maščeval svojega prijatelja Zdenka. Sodnik1 obsodijo Dalibora v dosmrtno ječo. Milada. prepričana o plemenitosti Dalibora, začuti vzbujajočo se ljubezen ter prosi zaman do-miloščenja zanj. Daliborova varovanka Jitka sklene osvoboditi Da' libora s pomočjo Milade.
II. Jitka pričaka svojega ženina Vitka ter mu razodene načr1 za osvobojenje Dalibora. Vitek navdušeno pritrdi, pove vse prihajajočim vojščakom, ki tako] obljubijo bojevati se za ljubljenega Dalibora.
Premena. Milada. v moškega preoblečena, vstopi v služb0 pri jetničarju Benešu, da bi bila rešiia Dalibora. Beneš pošlje Milado k Daliboru z naprošenimi goslimi. Milada se koj poda v ječo K Daliboru.
Premena. Spečemu Daliboru se v sanjah prikaže Zdenko-Milada pride in pove strmečemu Daliboru, da ga hoče osvobodit’1 ker ga ljubi.
III. Daliboru se ni posrečilo pobegniti. Na predlog Kralja obsodijo Dalibora na smrt.
Premena. Milada čaka z vojščaki pred ječo na Daliborovo znamenje za naskok. Namestu znamenja se začuje mrtvaški zvon-Dalibora vedejo na morišče. Zaman naskočijo vojščaki grad. Dalibo* privede smrtno ranjeno Milado in ko zagleda zmagonosne sovraž' nike, se jim vda.
— 12 -
Začetek ob 8.	Konec	okrog 10 s/4-
RIGOLETTO
Opera v treh dejanjih. Besedilo po Vik tora Hugoja drami „Le roi s’amuse“, napisal F. M. Piave, preložil A. Funtek. Vglasbil Giuseppe Verdi..
Dirigent: A. BALATKA.	Režiser: F. BUČAR
Vojvoda mantovanski (tenor).....................g. Drvota.
Ritjoletto, njegov dvorni šaljivec (bariton).... g. Levar.
Gilda, hči Ruolettova (sopran)..................gna Levičkova.
Sparafueile, bandit (bas).......................g. Pisarevič.
Maddalena, njegova sestra (alt).................gna Šterkova.
Monterone (bas).................................g. Zupan.
fjorsa	J	(tenor)....................g	Mohorič.
Marullo	>	dvorniki	(bariton)..................g.	Zorman.
^eprano	J	(bas)......................g.	Trbuhovič.
grofica Ceprano (sopran)........................gna Šuštarjeva.
Paž (sopran)....................................gna Ponikvarjeva-..
stražnik (bariton)..............................g. Vovko.
Dvorne dame in kavalirji. Godi se v Mantovi in okolici v XVI. stoletju.
Prva vprizoritev 1. 1851. v Benetkah.
I. Slavnost pri vojvodi. Vojvoda pripoveduje svojemu dvor-&>ku Borsi o neki deklici, ki jo je videl v cerkvi. Všeč pa mu je ‘Udi grofica Ceprano. Stari Monterone, čigar hčer je bil vojvoda zapeljal, ga kliče brezuspešno na odgovor. Rigoletto. dvorni šaliivec_ zasmehuje Monterona, ta pa prekolne vojvodo in Rigoletta. Monte-Jona odvedejo v ječo. — Premena. Ulica. Rigolettov dom. gilda presrčno pozdravi prihajajočega očeta Rigoletta, Ko čuje 'vigoletto korake, hiti gledat, kdo prihaja, med tem pa smukne skozi vrata vojvoda, preoblečen v študenta, podkupi varuhinjo ^.tovanno in se skrije. Ko Rigoletto odide, se vojvoda približa Gildi,
ga ljubi, odkar ga je videla v cerkvi. Prisežcta si zvesto ljubezen, vojvoda odide. Na ulici so vojvodovi kavalirji, ki naj Gildo uSrabijo. Prihajajoči Rigoletto vpraša, kaj nameravajoi Rečejo g»u. da itnajo nalog, ugrabiti grofico Ceprano, nasproti bivajočo. — •vigoletto naj se, kakor oni, maskira in naj jim pomaga. Ko lažnjivi kavalirji odvedejo Gildo. spozna Rigoletto. kako kruto so ga pre-varili.
II. Dvorana. Kavalirji pripovedujejo vojvodi, da je Gilda že ,u v sosednji sobi. Vojvoda hiti k njej.
.. Rigoletto se dela veselega. Ko hoče k hčeri, mu kavalirji bra-JSJlo. Gilda je čula očetov glas in prihiti k njemu. Kavalirji odidejo. 'Jilda prizna, da ljubi svojega zapeljivca. Rigoletto misli le še na °sveto, zaman prosi Gilda milosti.
III. Ulica. Krčma Sparafucilova. Rigoletto je najel bandita Spa-rafucila. naj umori nocoj vojvodo, ki zahaja v to krčmo zaradi lepe p,esalke Maddalene, sestre Sparafucilove. Maddalena ve o nametanem umoru, hoče pa vojvodo rešiti, ker ji je všeč, zato predla bratu, naj umori kogarsikoli, da ne bo ob zaslužek. Vse to p® čuje Gilda ter sklene, žrtvovati se za vojvodo. Nevihta narašča, M'Ma, preoblečena v moško obleko, išče zavetja v krčmi, potrka l" komaj vstopi, zabodena umrje. Rigoletto zahteva mrtvega vojvodo, Sparafucile mu prinese zavitega mrliča, — kar se začuje glas v°ivodov. Rigoletto pogleda mrliča, vidi svojo hčer in se zgrudi "anjo.
— 13 —
Italijanska moderna veristična opera.
Italija je domovina glasbe, Italija je zibel one bajne melodike, ki je od nekdaj pa do danes obvladovala ves glasbeni svet, in italijansko solnce je rodilo oni nebroj glasbenikov, skladateljev, godcev kakor tudi pevcev, ki nosijo skrivnosti glasbe v svojem srcu.
Do francoske revolucije je Italija preplavila s svojimi glasbeniki in svojo glasbo vso Evropo; Berlin — Pariš — London — Praga — Dunaj in vsa ostala manjša torišča glasbe je obvladala italijanska opera s svojimi italijanskimi pevci, godci in dirigenti. In tudi ko je že izdavna sijalo na Dunaju svetlo trozvezdje Hayden — Mozart — Beethoven, še tedaj je imela v podonavskem glasbenem središču prvo besedo laška opera.
Z velikanskim trudom in le s pomočjo vehementne sile nacijonalne misli se je posrečilo vodilnim nemškim glasbenikom vsaj deloma pridobiti nemški operi priznanje v nemškem narodu, in ko je 1. 1821 K. M. Webra „Čarostrelec“ izpodnesel v Berlinu stolec italijanskemu ravnatelju Spontiniju, tedaj je v nemškem gozdu zašumelo, češ da je italijanski operi v nemškem narodu za vedno odbilo. Ali to veselje je bilo pre-zgodnje, kajti že sledečega leta je prišel Rossini z italijanskimi pevci na Dunaj in vspeh njegovih italijanskih oper je bil tako nad vse pričakovanje sijajen, da je bil pripravljen sam Beethoven spisati za te pevske korifeje opero in da je — sam nositelj nemške glasbene misli — K. M. Weber dejal: „Če ti vražji ljudje stvar tako daleč spravijo, da začenja ta ničvredna glasba meni ugajati — potem naj to vrag vzdrži!
Ne more se trditi, da bi bili nasledniki Webrovi in njegove nemško-nacijonalne romantične opere dosegli pomembne vspehe razun teh, da so se italijanski pevci in dirigenti n**' domestili po večini z nemškimi, šele Richard Wagner je p°' vzdignil nemško opero do višine, da so mislili Nemci, da bo obvladala ves svet.
Ali ravno ko so mislili Wagnerjanci, da so dosegli p°' polno zmago, tedaj se je 1. 1890. raznesla kot blisk iz Rima novica o sijajno uspeli novi operi, katere skladatelj je bil do tedaj še nepoznan kapelnik Mascagni. Sicer se je marši' kdo tolažil, da bo ta uspeh prav tako hitro izginil kot ie prišel — ali „Cavalleria rusticana" je potovala od odra <1° odra in kmalu ni bilo mesta v Italiji, kjer se ne bi bila nova opera sprejela z največjim navdušenjem. Še isto leto je pre'
—	14	—
koračila „Cavalleria“ Alpe; po entuzijastičnem sprejemu, ki ga je to delo doseglo v vseh nemških glasbenih središčih se lahko z mirno vestjo trdi, da je zmagala laška glasba srca nad nemško glasbo razuma, ko pa je za „Cavallerijo‘* prišel še sam nositelj te laške glasbe, Mascagni, je užil v nemških središčih toliko najprisrčnejših ovacij, kakor komaj kak vladar.
Pietro Mascagni.
Kakšna pa je zasluga Mascagnijeva, da ga kritika že flanes imenuje ustanovitelja nove italijanske takozvane „veri-8tične“ operne smeri? Kaj je na „Cavalleriji“ novega? Lahko trdi — vse. Najprej oblika, po kateri je bila do tedaj opera ^'dejanska in je trajala, zlasti Wagnerjeva, tudi štiri ali še «elo pet ur; Cavalleria je enodejanka in traja, pri vsej °bšimi vsebini, komaj pičlo uro. Tudi glede obdelave snovi !noramo poudarjati, da hodi Mascagni po svojih potih. Dotedaj ■le bila Italijanom glavna skrb, da so svoje poslušalce zadolževali z blestečimi arijami, medtem ko so takozvano „sceno, *° je bistveni dramatični potek, odpravili z recitativi, ki so brez muzikalne vrednosti in povrhu še skrajno dolgočasni. ^agner pa polaga ravno na karakterizacijo „scene“ največjo
— 15 -
važnost in ves dramatični potek izvaja z »vodilnimi motivi, do zadnje pičice, kar zavzema vsled svoje dolgoveznosti ogromno časa in postaja zaradi tega tudi dolgočasno. Mas-cagni pa ne uporablja ne staroitalijanskih recitativov in tudi ne dolgovezne Wagnerjeve izpeljave vodilnih motivov, temveč slika le glavne dramatične momente s par značilnimi potezami, nebistvenih točk pa kratkomalo ne opazi — nastopajoče osebe karakterizira s kratkim in primernim motivom, da pridobi s tem toliko več časa za lirične momente, katere opremi z vso krasoto južne melodike. Tako pridejo pri Mas-cagniju vsi na svoj račun; poslušalci, ljubitelji glasbe, in tudi muziki, ki se čudijo s kako sigurnostjo in predrznostjo označi komponist s par akordi najtežji dramatični moment. Po teh potih je začel hoditi že mojster Verdi in zato ne sinemo tega šteti samo Mascagniju v dobro, on je le Verdijevo pot do dobra izhodil. Pač pa je nevenljiva Mascagnijeva zasluga, da je prevzel v svojo opero vsebino vsakdanjega življenja, ter s tem prelomil stoletne običaje. Mascagnijevi junaki žive pravo življenje z vsemi dobrimi in slabimi stranmi in zato se upravičeno ta opera tudi imenuje veristična. To so zasluge Mascagnijeve — in da je njegovo naziranje zdravo in krepko, se vidi iz tega, ker ne hodijo po njegovih potih le Italijani, temveč tudi Francozi in še celo Nemci.
Veristična opera na našem odru so Leoncavallovi »Glumači", zvesta kopija Mascanija. Trdote, rekel bi surovosti, katere nahajamo pri Mascagniju, pa izginejo in se poplemenitijo pri prvaku veristične struje, Giacomu Pucciniju, katerega „Bohemo“ smo v pretekli sezoni opetovano slišali in katerega »Tosca" se pripravlja letos.	Dr	p, K.
- 16 —
Ponatisk dovoljen le z označbo vira.
Gledališki list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o repertoarju Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti Pri nas in drugod, kratke člahke o važnejših dramskih in opernih ^®lih in njih avtorjih Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel *Jolia, Fran Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, Alojzij Kraigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr.
TISKFl UČITELJSKA TISK^RMA V LJUBLjnfil.